32
fj                  Srajca zadovoljnega.
il sem doma na počitnicah. Necega dne sem raateri tožil, kako malo ljudi je na svetu, ki bi bili zadovoljni s svojim stanom. Mati mi pri tej priliki povedo povest, katero hočem tudi vam povedati tukaj:
nNek gospod," rekli so mati. imel je vsega dosti; užival je vse nasJad-nosti tega sveta. Nekoe mu pade na um. postaviti si krasno hišo. Ko je bila hiša dozidana, mislil je, da poslopje nima nobenega pogreška. Zatorej je povabil vse svoje prijatelje in jih prosil, da bi ogledali poslopje in rau po-vedali, ako je še kje kak nedostatek. da se popravi, kakor je treba, da bode poslopje dovršeno.                                                                   *
Vsi so lepo zgradbo obcudovali ter niso našli niti najmanjše nedostat-nosti. — Končno pride nek siromak, tudi on si ogleda hišo, aJi njemu se ne dopade. Dejal je: nGospod. jedna vrata na hiši so preveč." nKatera?" vpraša gospod radovedno. ^Ona tam," odgovori siromak, ,,pri katerih vas bodo k pogrebu nesli." —
Ta odgovor sc je dozdcval gospodu jako predrzen ; ne samo. da ni si-romaku podelil nieesar, temveč odpravil ga je še eelo z grdimi besedami od hiše. — Minulo je nekaj let. Gospod je nevarno obolel in vže dlje ni mogel iz postelje. Mnogo najspretnejših zdravnikov mu je bilo na pomoč. Ali zaman !   Bolezen se ni obrnila na bolje.
V svojem veJikem trpljenji sc spoinut' onega siromaka in njegovih res-uičnih besed. Mislil si je, morda bi mi znal on pomagati v tej bolezni, za-torej pošlje iskati ga. Ni trajalo dolgo, in našli so ga. Povedali mu so o bolezni imovitega gospoda in ga vprašali, ako zna morda on za kako zdravilo. ki bi olajšalo bolečine bolnemu gospodarju. — Siromak jim naroči: BGlejte, da dobite srajco od tacega človeka, kije s srojim stanom zadovoljen. To srajco vzemite in nesite jo bolniku.-'
• ,             Hlapei so se zdaj razkropili  po vsem svetu, šli po mestih in vaseh ter
vprašali vsacega, če je  zadovoljen s svojim stanom.   Ali vsak jim je dejal, da ni.
Necega dne najdejo dečka, ki je bil izvanredno dobre volje. Pasel je na planini ovce, žvižgal si, ukal in pel. Stopili so k njemu in ga vprasali, zakaj je tako dobre volje. Dejali so : ni\li se ti dobro godi ?" — ^Dobro." odgo-vori deček. „ Ali ti ničesar ne manjka ?" nNiti najmanjše stvarice," reče deček. — nNu, potlej si s svojirn stanom zadovoljen ?:' ,,Prav zadovoljen," odgovori pastirček ter od veselja zauka. Zdaj šo se gospodovi hlapci razve-selili in mislili, da so našli, česar so iskali. Rekli so detku: „ Ali bi ne hotel tako dober biti, da bi nam dal svojo srajeo?" — Deček jim odgovori: ,,Žal mi je, da tega storiti ne morem, ker vsega imam. česar poželim, a srajce vender le nimam!" Zalostni so se vrnili hlapci domov, ker niso našli zdravila svojemu gospodu."
A mati so še dostavili: ,,Pomagaj siromakom in bodi zadovoljen, da ti take srajce ne bode treba iskati!"                                                  ZaPi*ai BeUki.