ZGODOVINSKI 
ČASOPIS 
ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ 
HISTORICAL REVIEW 
L E T N I K XXX 
L E T O 1976 
Z V E Z E K 1—2 
IZDAJA 
ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA S L O V E N I J O 
L J U B L J A N A 
Zgodovinski časopis Ljubljana XXX/1976 Zv. 1—2 Str. 1—220 
Zgodovinski časopis je glasilo 
Zgodovinskega društva za Slovenijo 
Uredniški odbor: 
dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Vasilij Melik, dr. Peter Petru, 
dr. Miro Stiplovšek, Bogo Stupan, dr. France Škerl, dr. Jože Sorn, 
dr. Fran Zwitter 
Redakcija tega zvezka je bila zaključena 12. 4. 1976 
Odgovorni urednik: 
dr. Vasilij Melik 
Tehnično uredil : 
Janez Stergar 
Uredništvo in uprava: 
Pedagoško-znanstvena enota za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani 
Yu, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel.: (061) 22-121 int. 209 
Tekoči račun: 
Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040. 
Letna naročnina znaša za društvene člane 140 din, 
za nečlane in ustanove 260 din 
Naklada 1200 izvodov 
Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji 
Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva 
in navedbo vira 
Sofinancirata Raziskovalna skupnost Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije 
Tisk AERO — TOZD grafika Celje 1976 
UDC 9 4 9 - 7 1 2 ( 0 5 ) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 
ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ 
HISTORICAL REVIEW 
XXX 
1976 
I Z D A J A 
Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O 
L J U B L J A N A 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976/1—2;"s. 3-21 
• • ' t — ' , i ' - ' • • * * T . - » - ' ; ••' ' ; i ' » • • ? • " • • ' • • ' t ' « Ï J . " i - r -
!i'l d - У IveâiX >' /lil -, - t"' •>.;. -. -ïl '...'-.: • * • > . . ! "L.'. , : л 
' d : ' "-•-.'- jtttt-rri'cTÎ . - L g n ' â c i j i V - о ј е Г - ^ r : - - 1 . » л . м ^ • J. 
•t 
K Ì V P L I V F O S M A ' N S K E G À IMPERIJA NA SLOVENSKE DEŽELE^ 
> , :IV~..»;' 5 . t-, • V-15.1№16. STOLETJU-'-" • i « ; J ' • . s ~ ,->aìih~ STOLETJ
 t ; * ^ ; J -v- , - ^ ~ o 
. - , . • ."' i ." '.'. . .ar >,xpi»b 4 , v .J -»;;' . П' -' r 1 , . *<r JI : • 
H 1 Т ' ; : Д ' . : Ј *•«"" H (Problemi,* stanje historiografije) .• ^ *•<.. 'dl'i'-
-/-.}<- y r , ;ld 7*r'i, .$,, , , , : . . . ' • ' w .' ' .:j;., T.1- .'.:..,. J ' ..?qc5-c. .Јзл 
1,>_ч '.' «T. Sff";.'..i d та "• j v**'" ' : Referat na sestanku jugoslovänsko-
i. ' t f ' "'ib'
1', ..: ' • ' , ! ( . '< ! \ • .'.Гл ' •' češkoslovaške zgodovinske komisije 
'. -w : ,J». V '•• i ;*ИЛт - v Brnu (CSSR) 3.—7, novembra'1975 
•:*••• ,£.; ;: , r * ' >; "v*i'ctL - J W „''.i-iw.vi r . V / r \ .von'/ ',,r..- i r V .• ..t 
\ r y , , ' : I r . ,* J " ' t ! : T * ^ - . . ; f „- € -v- , j - • ,--r- , •' . / - ; * ., 7 "- ->• <" '". . 
j , . .Velik del jugoslovanskega "ozemlja je bil 5004"oziroma 400 let^pod oblastjo 
Osmanskega imperija. Turški vpadiod.XV. do XVII.-stoletja pa. so zajeli tudi 
preostalo Hrvaško in-slo venske dežele, tako da so se ,vplivi Osmanskega ce-
sarstva-razširili do skrajnih zapadnih' etničnih me ja-slovenskega naroda. 
» V vséj/svoji zg'odovini (izvzeti moramo' obdobje II. svetovne'vojne^— ob­
dobje'narodnoosvobodilnega boja .proti fašističnemu... zavojevalcu) slovenski 
narod ni. nikdar toliko trpel kakor. prav.iv časulturških. napadov..Turški na­
padalci so,skoraj-200 let ; uničevali "ime t je: slo venskega ̂ človeka^. rop ali njegove 
idomačije, njega-samega pa «odvajali vv sužnost.. ' J* . -.». w 
•Na področju-Balkanskega polotoka, kjer se je osmanska oblast utrdila in 
• organizirala (Srbija, Bosna)'je prišlo do določenih sprememb. Na'mnogih pod­
ročjih vsakdanjega življenja'je tudi krščanskdfprebivalštvo'-občutilo pozitivne 
posledice osmanske oblasti. (Osmanski Turki so na Balkan prinesli večjot var­
čnost, -zakonitostr.zaščitili" so kmeta', pirèd p'retiränim izkoriščanjem^ zagotovili 
so trgovini boljše pogoje. Ti.'iii podobni ukrepi'so brezfdvorna pozitivno vpli­
vali na" razmere na'1 Balkanu. Slovenske in'hrvaške dežele pa šo zaradi ob­
mejnega'položaja in permanentnega vojnega'stanja'občutile j le negativne po­
sledice osmanske prisotnosti na' sBalkanu., - . ; ' ; • * . .' ~ . . ',.. • 
Historiografija'sé je že 'zelojZgodaj' začela zanimati., za Дo težko obdobje 
v zgodovini slovenskega naroda," vendar so še raziskovalci 'omejevali v glav­
nem l e n a posa"mežhe(; pojave; na posamezne dogodke ali-šq proučevali ( ožjo 
problematiko. ; Znanstvenega, delà, ki ,bi .v celoti zajelo, problematiko turških 
vpadov na slovensko ozemlje še nimamo. Najbolj^celovite, preglede .turških 
napadov đpovezanih s problematiko obrambe najdemo' v, nekaterih splošnih 
pregledih slovenske" zgodovine.1 P r v ä d e l a o turških napadih v slovenske de­
žele so se omejevale le na sistemizacijo podatkov-v. virih.2 Nato je* pristop ilo 
;KJ - ' ' ••'. i i .„ : 1 . " ' • , * " • " ! ' • ' •• • , , .. <\ , j x . •'. - ' . ' 
•' • . . . . . .''J • " " . i l •• ••" t i - . '• • I, r - . . . , . f i , i , j - ' " ' ' -
)* ' B o g o Graf enaner?- Zgodovina slovenskega naroda,-III. zvezek, Ljubljana 1956, str. 64," 110; "Milko 
»Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1955,-istr: 322;iJosip Gruden/Zgodovina.s lovenskega'naroda, 3. žve-
.zek, Ljubljana,.1913,.str. 321 ;1 Zgodovina narodov Jugoslavije, I I . del; Ljubljana 1959, str. 275, 287 (avtor 
Bogo Grafenauer).* c ' t. .' i •% ' i.i . O'i , . . • . • / .w .. ..'•...s . 
. -̂  2 F. Ilwof, .Die Einfälle-der Osmànen in Steiermark, Mitteilungen desi Historischen. .Vereines für 
Steiermark; Bd. 9—10, 12, 32,41859—1884;! J .P .arapat , Turški boji v.XV. in XVI. stoletju s posebnim ozi-
.rom na Slovence,- Letopis-Matice Slovenske za 1871; Fr . Leveč, Die Einfälle der Türkeni ih ; Krain und 
'Istrien, Program ,realke v. Ljubljani 1891; G. Loschi, .Le incursioni dei .Turchi nella 1 Carniola e nell ' 
Istria, Archeografo Triestino, Anno 18, 1892. • . '. . . l,u_i.. 
•* f ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
zgodovinopisje h kritičnemu pretresu teh podatkov.3 Šele raziskave v no­
vejšem času so opozorile, da ta naloga tudi do danes še ni povsem izpolnjena.4 
Nekateri so se lotili proučevanja drugih vprašanj, ki so vezana na turške 
napade. 5 Do prve večje sinteze o turških napadih je prišel Stanko Jug, ki 
j e pozornost posvetil tudi vprašanjem obrambe, kakor tudi osvajalnim na­
črtom.6 
V razpravi bom navedel rezultate dosedanjih raziskav, omenjene proble­
matike, opozoril pa bi tudi na nekatera 'odprta vprašanja, na katera bi slo­
vensko zgodovinopisje moralo dati odgovor. 
Najbolj je doslej raziskana kronologija turških vpadov, obseg in vpadna 
pota, čeprav tudi tu še nimamo dokončne slike. To velja še posebej za ugotav­
ljanje manjših napadov. Raziskave novega gradiva bodo znano sliko še izpo­
polnile.7 S.' Jug je podal splošno karakteristiko turških napadov v XV. in 
XVI/"stoletju ter jih razdelil v več razdobij. Pri svojih raziskavah se je oprl 
na različne vrste virov. Za XV. in začetek XVI. stoletja je pri raziskavah 
turških napadov upošteval predvsem pripovedne vire.8 Turške napade v,XVI. 
stoletju pa je študiral na podlagi ârhivalnega študija'.'sta'rejšega.arhiva Kranj­
skih deželnih stanovski je danes shranjen v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 
Upošteval je tudi objavljeno gradivo. '' ' L' ' • . t ol . fu; 
Prvi vpad v slovenske dežele, kolikor je' :bilo rdoslej ugotovljeno," je bil 
leta 1408.9,Od tega časa dalje lahko sledimo turškim vpadom v slovenske der 
.žele iz leta v leto s krajšimi in daljšimi prekinitvami.1 Včasih f-je. bilo ćelo 
več turških vpadov v enem! letu. j Najbolj je zaradi napadov trpela Kranjska, 
Jci je bila Bosni najbližja. Po zavzetju-Bosne 1463 so se'v1 dolini Sane pribli­
žali Turki Metliki v Beli krajini, najbližjemu mestu Kranjske,,na manj kakor 
100 km. V času bosanskega, namestnika Ferhad paše se<je približakvmeja 
Bosne slovenskim deželam v, letih 1576/77 na 45 km in pod'-Hasanom-paso, 
ko se^e 1592. leta ustavil zadnji turški sunek iz Bosne, pa .okrog 20kmjOd 
• - • . •• • • . •• . ' ' " . a " - ' " - ; ' ? 
3 VI. Leveč, Die ersten Tiirkeneinfälle in Kraiii und Steiermark, Mitteilungen des Musealvereines 
:für Kràin, zv . - l6 , 1903; H. Pirchegger, Die ersten i-Türkeneinfälle (1396, 1415, .1418), Zeitschrift, des 
Historischen Vereines für Steiermark, Bd. 18, 1922; A: Klein, Zur.Geschichte der Tiirkeneinfälle in die 
.Steiermark während der Regierung :Friedrich I I I ; ZHVSt, Bd. 19,'1923. . J l . * k ' «-• : ' ' "< '. ' ' 
^ M ^ K o s , Novi doneski k zgodovini ' turških bojev na-Slovenskem/ČasopiSr za-islovenski jezik, 
kn j iževnost in zgodovino", II. letnik, 1. in 2. snopič,' Ljubljana 1920. (M. Kos opozarja na de lo 'N. Jorge, 
Notes et. extraits pour servir à l 'histoire des croisades au XVe siècle, IV. in V. zvezekuBucarest-1915 
i n ga ocenjuje. Opozarja na gradivo o turških vojskah in turških napadih v jugoslovanske in še po-
sebej v slovenske pokrajine tekom druge polovice XV. stoletja, ki doslej ni bilo znano.) W.'Neum'an, 
.Die Tiirkeneinfälle _ nach j 4Kärnten (Wahrheit und Dichtung in der Kärnten Geschichtschreibung von 
Jacob Unrest bis zur Gegenwart), Südostforschungen,• Bd.-14, 1935. • ' ; ' " U n <• 
, 5 F . Cusin, Le vie d'invasioni dei Turchi in Italia nel secolo XV, Archeografo Triestino, N. S. 1934. 
6 Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in_ Primorsko do prve tretj ine J16. stoletja. Kronologija, 
obseg in vpadna pota, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, letnik XXIV, Ljubljana 1943, str. 1—60; 
(cit. Jug. GMS XXIV); isti, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do 
bitke pri Sisku (1593); Zgodovinski časopis, letnik IX, Ljubljana 1955, str. 26—62 (cit. Jug, ZC IX). ' H , 
: Zanimanje za to problematiko izpričuje razstava, ki jo j e leta 1958 organiziral Narodni muzej v 
Ljubljani. Glej poročilo Slavka -Kreinenška, Turški vpadi na slovenska tla. Ljudska pravica,' 8. ju­
lija 1958. i , _ . - „• „ 
7 V poročilu Herberta Turjaškega z dne 23. IV. 1566, ki ga j e poslal deželnemu oskrbniku na 
Kranjsjcem beremo med' drugim^tudi to, da je v minulem letu (1565) Malkoč beg plenil s svojimi četami 
,po Kočevskem, Krasu in Pivki. S. Jug o tem napadu ne ve ničesar. Arhiv Slovenije (AS) v Ljubljani, 
Starejš i stanovski arhiv, fase. 285, s. 100—104. . I • i '• • - ; . ' . ' ) • « 
8 H. Megiser, Annales Carinthiae II, Leipzig 1612; Jacobi Unresti, Cronicon Austriacum, Pars 
posterior Friderici III. Imperatoris vitam luculenter deseriptis imprimis exhibens, S. F. Hannii Cöllectio 
monirmentorum, veterum et recentium, Tomus I, Brunsvigae 1924; Marino" Sanudo, Diarii; Chrnicon 
I r e v e Regni Croatiae Joanis Tomasieh minoritae, Arkiv za povjestnicu jugoslavensku IX, 1869; Joannis 
Dhigossi seu Longini, Historae Folonicae liber -ХШ et ultimus . . . ex Bibliotheca' Heinr ic i iL. B . ' a b 
Huyssen. Lipsiae 1712; J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, vol. XI. in XV. i ) ». 
' ' Jug i GMS XXIV, str. 2, 3; Kot prvi vpad Turkov na Štajersko se omenja napad leta 1596. Po 
porazu pri Nikopolju naj bi Turki prodrli na Dravsko p o l j e / t a m požigali; plenil i . in s seboj odpeljali 
v sužnost blizu 16.000 ljudi. H. Pirchegger (n. d.:' >Die ersten Türkenfä l lec '— gle j . op. 3) dvomi, o tem 
vpadu z ozirom na daljavo in letni čas (jesen). Turžki vpadi na Štajersko se začnejo hkra t i ko ' t 'na 
Kranjsko. , ; i .-, , ' t ,A , •> 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Bele krajine.. Trden sistem obrambe v Vojni krajini s sedežem v Karlovcu je 
turško napredovanje ustavilo. V tem času pa se turška meja približuje ! slo­
venskim deželam severno" od Drave, kajti na Ogrskem je bila takrat kon­
centrirana glavna Vojaška moč osmanske države. Ob ustanovitvi,Budimskega 
ejalêta sta bili slovenski'etnični, meji najbližji turški središči v-Siklosu in 
Pečuhu; od Dolnje Lendave do turške meje je bilo še vedno 150 km. S pad­
cem Kap osvâr a leta 1555'se je Ha razdalja skrčila že.ria 100 km, s turško osvo­
jitvijo Sigeta ter:manjših utrb òb Dravi leta 1566 pa' že na okrog 60km.! Po 
osvojitvi Kaniže leta 1600,' ki jo.je.sultan povzdignil v sedež novega*.ejaleta, 
je bilo to središče oddaljeno od Dolnje'Lendave le okrog 40 km. '/ i 
•^._V-~prvém obdobju,-ki traja od 1408 do 1469, imajo turški-napadi čisto 
sporadiëenï značaj! iGlàvni'nainen-'je bil brez dvoma rop. Napadi leta> 1408, 
1411, 1425 ali,1426 so. bolj skrajni* konci, večjih roparskih pohodov "na" Hrva­
ško, medtem, ko óba napada leta 1415 zasledujeta maščevalne cilje v službi 
domače bosanske ̂ politike, i--L, il • i J-I .' ' "A ,t- , *> . >\<, Z i i..-. 
,V času prvih turških vpadov so-Turki .ogrozili posest Celjskih grofov. 
Napad leta 1415 lahko povezujemo z ' aktivnostjo Hrvoje Vukčića1,.. bosanskega 
velikaša, ki se je s pomočjo Turkov maščeval svojim i sovražnikom, ogrsk im 
velikašem. Eden takšnih/napadov je imel za cilj prizadeti Hermana Celj-
skegar.kiije bil v tem času vpliven ogrski .velikaš. Toda od časa,ko je prišel' 
na oblaštMuratTI..'(1421), ;pa do 1469 nivv..virih .ugotovljen noben turški napad 
v: slovenske dežele.'Kot'glavni vzrok ža*.fo prekinitev navaja j o . raziskovalci 
akcije "ogrskega kralja Matija.KorvinalnLuspešno borbo Djerdja»'Kastriotâ~ 
Skehderbega' v. Albaniji. On' je .v borKah* vezal "ogromne turškem sile'. Nekateri 
podatki pa odkrivajo še en'moment,, ki ga moramo upoštevati. ̂ Značilno za' 
politiko-poslednjih celjskih grofov, predvsem to .velja.iža Ulrika II.", je bil 
zeloMober odnosi z, osmansko državo. »Mara Brânovié, sestra Katarine, Ulrikove 
že'ne, je bila poslana'v*harem sultana Murata IL, kjer je igrala zelo pomemb­
no vlogo. Pô podatkih v Celjski kroniki,.je bil 'Murat Il.jvelikr.prijâtelj Geljr 
skïh' grófov.10.-Pred smrtjo s e j e Murat^po'švetoval s svojimi-sinovi, in jim naT 
svetoval, haj ,ne ' pravijo škode i deželi. Celjskih'.grofov, in njihovim, podloži 
nikom. Ko se'je Mehmed II. pripravi jal. ha obleganje bizantinske*, prestolnice 
Carigrada, 'se-je skuškL zavarovati pred! napadi ž.ZahodaikuVzhoda.; Na ta 
način lahko pojasnimo Mehmedovo potezo, da je ob stopanju, na prestol poslal 
Ulriku prijateljsko poslanico. Ulrik; je t biL namreč tedaj najhujši nasprotnik 
Ivana Hunjadija.' Nasprotja med Ulrikbm in Hunjadijém,' ki so se'sprevrgla 
v"oštre spopadej so ustrezala Mehmedovi'j politiki.-i^Ni torej i. čudno, t da Ulrik 
Celjski ni sodeloval v.vojnih pohodih proti Turkom. Mislim,hda je p r i p o r 
jasnjevanju'prekinitve4 turških- napadov nar slovensko» ozemlje, treba upošte-
vätT tudi prijateljski 'ödn'os med Ulrikom'TL in sultanom "Mehmedom II.*£.. ; 
razi 
nost' 
priliki" p Ostale' làhêk plen turške osvâjalne* vojske. To'jé 'd obaS najobsežnejših,' 
najštevilnejših in' hkrati lucnna j tež j ih turških^ napadov. Pohodov proti 'slór 
venskim deželam so se udeleževale velike množice Turkov na konjih.'•> Napa-
• n . i .•• i ? .. «> ' / i . i n . ц . - . t,i , i i <ul t | , . i i ,J i \.\ > i ; i j . i . ,f\n¥. . ' . < v i 
.,r J 10 Ignacij Orožen, 'Celska 1 kronika, Celje 1854; Inìdóvik Módest Golia, 'Kronika"grofov celjskih; 
Ma'ribor, 1972, str.- 156. -J., : '\\_ ri> ••• rr ",1 !- ' • ; r ' •••••- n» ' = • i l j ' < ' , . '
 !> •'!" '• l" ' ' 
_„ I " Ignacij Voje, Odnos celjskih grofova prema političkim pril ikama u Bosni i Hercegovini u 
XV vijeku. Radovi muzeja grada Zenica III, Zenica 1973, str.'53—66. ~ j , ' ' - * i - i v ' ' *• ><<- ïU^t ,1 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 197&-
dajoče čete so morale biti številne, ker je bila Hrvaška; v .tein času še -velika 
ni'so.zato morali pri napadih na Kranjsko premostiti „velike razdalje,- kâr je 
bilo varno le z veliko vojsko*?V teh napadih sodeluje;redna bošenskai.vojska;-
ki jo sestavljajo sp ahi je .ter neregularne čete —. akin'džije. Te prehodnicejsO' 
»Renne'ri und Brenner« oziroma »Säckman« ali »Sachleute«< Meg'isèrja,-• Valva-; 
sòrja ih še zlastiiUnresta.'-f: ( t ?'<, , , • ) 'i . t.b"> ' .(.if-Cl 'io ; IH1J . 'I 
>;. V tém drugeni obdobju imajo turški napadi različen značaj.',Nekateri so 
bili ikràtko trajni in •. so Turki"" ob njih.plenili le v kratkih -sunkih ;skdži pôsà-
mezeri-okoliš,,ob drugih pa so se ustavili v kakem' kraju za-daljši;časivpleniJL 
po njegovi širši okolici in v'svojem taborišču zbirali plen >in..u jetnike..*Štiri-v 
krat" so" ob. istem pohodu obiskali vse tri glavne slovenske" pokrajine;(Kfanj-
sko, Koroško in-Štajersko)— leta-1473,' 1476, 1478 in 148Ö'. Sicer -pal so ..še-na-"' 
padi ome jevali. navadno najmanjše -predele posàmeznihjpokfâjin.. Največ; je 
ob nàpadihttrpela Kranjska.' Po! nekem*poročilu kranjskih 'deželnih stanov;iz 
leta 1508 so-Turki v zadnjih štiridesetih letih plenili po;<Kranjski šedemin-> 
dvajsetkrat'..Za'to dobo lahko rečemo, da je vsaka še tako.skrita in oddaljena 
dolina:na Kranjskem doživela "turški obisk; Turki» so seLV njejtžadržeValhpo' 
14 dni • in ' tudi 'po ' cel, mesec. ' . - . - , . i ' . . , , . * . • 'il^t.i.% "^J? 
V t a . čas i spada jo tudi p'ohodi prek Tržaškega/Krasa.do Soče "inkVj Eurla--
nijo. Ti pohodi namreč niso. imeli samo plenilnega značaja, .marveč J "so'; spadali 
v širše turško vojskovanje z Benetkami..Napadi proti'Furlariiji predstavljajo 
najbolj, pripravljene in najobsežnejše turške napade, ki:šb bili usmerjeni.proti 
Zahodu. Večkrat se je zgodilo, da so Benečani zavrnili Türke na> SbčicTurška 
vojska se. je nato гагШачргек' slovenskega ozemlja. .S. takšnimi,, dogodki so 
bile povezane najhujše plenitve na slovenskih tleh. '̂ •,"^) i : ' V.' .'s ; 
Štajersko so v tem obdobju redkeje prizadeli vpadij-ki so" jih Turki usme-_ 
rili proti Kranjski, češče so prihajali ' t i vpadi iz Slavonije,tki, je --bila',takrat: 
tudi pod udarom t Turkov. Zato je preživljal težke čase^največ ,paš vzdolž 
vzhodne deželne meje od Pohorja do^spodnje Savinje. Nâi Koroško so prišli 
Turki le ob'svojih največjih,pohodih: Čeprav tudi hriboviti Gorenjski.Turki-
niso prizanesli, ta v večini ni bila* končni cilj turških napadov.-Bila je pre-; 
hodnô ozemlje prek katerega, so Turki vpadali na Koroško/^ У^ •••• uA ,<r ":4n 
(Težki poraz ob Uni, 'ki je zadel 'vrača joče se Turke v dvodnevni, bitki* 
29. in 30. oktobra 1483'in nato sklenjeni mir z Matijo Korviriom, zaključuje 
to dobo velikih turških napadov..Ko je po smrti Mehmeda.II.' zavladal leta; 
1481smiroljubni Bajezid TI. jeTnastopilo za, Kranjsko in sosednje dežele novo. 
tretje obdobje, za' katerega je značilen sorazmeren mir. V tein času večjih-
vdorov ne zabeležimo. ' " ' .. . i :.. ! . 4 T v- l^s -'•» . ^ • ' -<{' '3 
S j sultanom Sulejmanòm IL'nastopi za-slovenske dežele,—»predvsem ža^ 
Kranjsko — nova, izredno ' težka doba. S padcem Beograda ,1521 se, prične 
nova turška ekspanzija»proti zahodu* Posebno je hud pritisk;natHr,vaško,-kjer 
pada utrdba za utrdbo v, turške roke. Pritisk se stopnjuje po bitki pri Mohaču^ 
leta 1526.jTurška meja set>vedno bolj približuje Kranjski, dpkle^ končno ne 
doseže Une. Značilno'za turške napade y tej dot i je to, 'da ( niso.tako siloviti 
in obsežni kakor v .drugem obdobju, zato pa so zelo pogosti, teko'rekoč vsako­
dnevni. Po letu 1526 se prične nepretrgana "vrsta napadov, ki se'zaključi,leta 
1532. Največ so trpele pri teh napadih Bela krajina, Kočevska*in Kras.'Naj-
huje je bilo leta 1528, ko je.Kranjska doživela štiri večje,napade.,Razen veli­
kih "napadov, ki jih je organiziral bosenski namestnik, je bilo mnogo manjših 
napadov, ki so jih izvajali oddelki obmejnih turških;,čet'— martolòzi.'.Mar-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX, 1976 
tolozi šo;se"začasno naselili v. obmejnih gozdovihrdeloma tudi prek meje!v slo­
venskih f deželah, 'zlasti _v gozdovih okrog Kočevja1, Loža in Snežnika! terj na­
padali-'okoliško prébivalstvo.40d leta 1525 do ,1530 «je Kranjska;* po ' t rdi tv i 
deželnih stanov, doživela 50;napadov, ki so-popolnoma opustošili! vse obmej­
ne predele.od Metlike do:Kra's'a in Istre. Višek jé dosegla t a d o b a ' v času Su-
lejmanovèga pohoda proti-Duna ju leta 1529 inponovljenem poskusu leta 1532.' 
Cilja Siilejmah ni dosegèL ker je spoznal, da je-precenjeval svoje moči. '•> ' ••-;£ 
i f. Ostrino turških vpadov jé občutila'v tem1 obdobju tudi Stàjerska.'Medtem 
ko so na Kranjskohin Primorsko .vpadàli predvsem'oddelki b'osenskè vojske 
in akinžijske céte'/jé Štajerska doživela J nàpad' glavne,. turške- vojske pod 
sultanovim vodstvom. Leta:1532 's'e'jè o'dpravil sultan1'Suie jman II. z veliko 
vojsko na i pohod proti Dunaju. Pri Kiseku ga je zaustavil »Nikola . Jurišic 
z majhno četo/Turško napredovanje je zadržalo brezuspešno obleganje Kišekai 
Ker-še jeiinedtèm začelo jesensko deževje, se'je sultan odločil za umik. Glavnina* 
turške vojske se je valila, mimo Gradca prot iLipnici ih od>tod po stari cestì 
do Maribora^Ptuja in Celja ter napravila ' tód ogromno škode. 16. septembra 
se je »turška vojska utaborila.pred Mariborom.' Turki' so: zahtevali' prost prehod, 
skozi"mesto čez dravski rriòs't'/kar'pa so meščani odbili: Zato je sultan ukazal 
narediti pontonski mošt poU mestom'm^turška'vojska'je 20.' in 21. septembra 
prekoračila Dravo. "V času logorovanja 'jevHanš' Piichler s svojimi' konjeniki' 
napadal.* utaborjehb" turško; vojsko: iSkušal^jevpriti do' Bosancev;is'ikaterimi 
se'je lahko sporazumel v/slovenščihi/Od njih"je hotel dobiti'podatke o načrtih* 
in premikih'-sovražnika.12 "Ta" veliki'pohod, 'ob" katérenr so uvidele-' slovenske 
dežele prvič in zadnjič glavnino; sultanove' vojske, 'je J pomenil hkratii-tudi 
konec'obdobja" velikih turških vpadov;.Vsi turški napadi, ki spadajo v Sulej-
manovo obdobje,, so^špadalr vsàj i posredno-v okvir sultanove višje, politike; 
Imeli so ha'nien!" izčrpavati v ma jhni^ vojni in-ropanju Ferdinandove dežele 
na jugu,^dâf bi* mu pfi 'velikem'*obračunu s Ferdinandom ne mogle prihiteti 
v pomoč. . . ' , ' • , - , ' , . . , ! i i 
V drugi, polovici XVI. stoletja, kar lahko označimo kót peto obdobje) 
postajajo napadi redkejši (Ì542—47, 1555—60, 1574^-78). »Vzrbkdahko iščemo, 
v postopnem!napredovanju obrambne organizacije. Ugotovimo pa lahko, da 
sejjé.zaraWbìizine meje'ivi Kranjski pojavil po; letu 1526 nov način turškega' 
plenjenja. Sovražnik -—' tu. so mišljene skupine 'inartolozov; r ia 'katere smo 
že o p o z o r i l i h je prihajal skrivaj v manjšiK'skupinah in je iznenada"napadal 
posamezne vasi. jTakò'v obdobju Vojne, kakor {tudi v času, ko je vladal-mir: 
ali premirje, navajajo stanovska poročila iz. leta v. letó,"*kako Turki, vpadajó 
v deželo, ropajo in odvajajo v' suženjstvo na stotine kmetov. Čeprav so bili, 
turški napadi manj obsežni.kakor prej'—:,omejevali so se v glavnem na Do­
lenjsko, Kras ih.Istro -TT. so bilnvendar obmejni.kraji'zajeti še ž vsemi oblikami 
bojevanja na „turški meji. Martološkim napadom se:v tem času pridružijo še 
napadi Vlahov. Bosensk^ paša Ferhad beg je leta 1576 najprej; ukazal po-: 
praviti in utrditi vsè zapuščene infunicene utrdbe.ob meji. Okrog tteh utrdb 
je naseljeval iz notranjosti velike množice1-Vlahov.^ki so'služili 'kot neredna 
vojska z a ' n a p a d e na sosednje dežele. Kmalu'so''postali »Vlahi'zelo velika ne­
varnost ne samo za t Hrvatsko-krajino;, temveč tudi za Kranjsko;" žlasti.'Za 
Kras in Pivko. - "i c и ј .лЛлп ..;,'••*.! iîSvu u i, * * * i >.' i-~-n t :' '.'•' ' •/ .**-» 
" A r t h u r Stéinwetter , , Suleiman-II "Vor Marburg, Jahresbericht des" k ' . 'k . Staats-Gymnasiums in 
M a r b u r g . . . am Schlüsse des Studiensjahres 1887/ - - ' »- "• . '•» ' . - i ' i •• * • i •" 
o 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19Г6 
Medtem, ko se je v drugi polovici XVI. stoletja položaj v Kranjski in 
sosednjih slovenskih deželah polagoma umirjal 'pa se je Prekmurje, najsever­
nejša slovenska dežela, znašlo pod hudim udarcem turških napadov.' Po' skle­
nitvi miru leta 1606 na ustju-reke Žitve med zastopniki cesarja in sultanom, 
je ostalo vprašanje meje v Pfekmurju odprto. Do srede XVII. stoletja" ni bilo 
točno določeno katere vasi pripadajo turški; katere pa habsburški strani! 
Med črto, ki veže Blatensko jezero z ustjem reké Mure ha vzhodu ter med 
štajersko mejo în Rabo na zahodu, je bilo ozemlje, ha katerem sta obe strani 
j)0 svojih močeK skušali uveljaviti svojo oblast.' Turški pogledi v zvezi z vpra­
šanjem'meje so se od habsburških-precej'razlikovali. Habsburški 'načrti za 
zgraditev nove mejne krajine med Räbo in Muro kažejo, kako naj bi potekala 
nova mejna črta: Pas ozemlja, na katerem bi še tekmovali s Turki za oblast, 
bi se omejen s sistemom, utrdb,- precej zožil. Turki sornamreč na spornem 
ozemlju šli precej daleč in.zahtevali- od' prebivalstva »podložništvo« in »plače­
vanje dajatev«.-Leta 1640 so prišli v prekmurske vasi Melince,- Ižakovce in 
Bistrico ter izterjevali dajatve. V naslednjem letu je paša iz Kaniže zahteva! 
podložništvo od vasi tja do Rabe.in okolice Radgone: vsaka vaš naj bi poslala 
po 5 tlačanov s po enim vozomiin orodjem. Leta 1656 je "prišel poziv z zahtevo 
po plačevanju celo v Dedonj icepri Radgoni. Turške'poglede na pripadnost 
ozemlja kažejo prav tako tudi pohodi, s katerimi" so hoteli prebivalce prisiliti 
k opravljanju d o l ž n o s t i ~ P° turškem- pojmovanju. Leta 1640 je prišel turški 
oddelek mimo Sobote do Radgone,: leta > 1648 pa oplenil ozemlje proti Rabi, 
v, naslednjem letu so požigali-'okolico Sobote. Tudi v času vojne'-1663/64 so 
Turki-temeljito prizadeli Prekmurje.-Končno je prišlo Prekmurje pod kopita 
turških konj še leta 1683, v letui.velikega-obleganja Dunaja, ko so Turki na­
padli Grad in Lendavo. Dejstvo, da v bližini Prekmurja ni obstajala prava 
mejna črta ampak, pas ozemlja na katerem je o podložnosti odločala samo 
sila, govori za.to, da je bilo Prekmurje področje dvojne oblasti. Predvsem je 
pri tem pomembno, da je ostala domača oblast — fevdalci, nespremenjena. 
Zaradi tega,-se'je* prekmursko ozemlje vselej, tesneje zbliževalo z ogrskimi 
pokrajinami'pod-habsburško'oblastjo in "ga delilo od turških predelov. Pri 
obravnavanju vprašanj .turške-oblasti v Prekmurju se je resnici še "najbolj 
približal Fran-Zwitter z ugotovitvijo, da je »ta'pokrajina v XVII. stoletju 
ozemlje turških vpadov in bojev; ponekod so pa Turki morali izvrševati celo 
neke funkcije oblasti«. Turki priznavajo pravice domačih • fevdalcev, torej 
tujega oblastnega aparata. Spričo tega so bili prekmurski kmetje izpostavljeni 
dvostranskemu izkoriščanju, v kolikor so seveda Turki mogli uveljaviti svoje 
zahteve.1 3 • » -' , „, i., <, , i 
• ( Uspehe pri turških napadih na slovensko ozemlje moramo pripisati tudi 
dobro organizirani'vohunski službi. Kako-so; se. Turki načrtno pripravljali 
za svoje napade, nam.najjasneje pokaže Unrestovo.poročilo, da so.se Turki 
posluževali-pri svojih napadih na slovenske dežele pomoči nekega izgnanega 
župnika in ; dveh prelatóv. Ле so -Turki,pošiljali po deželah, da so skrivaj 
narisali vsa mesta, brez, dvoma' tudi: vsa pota, .z eno besedo, da so izdelali 
zemljevide dežel, vj katere so.usmerili svoje napade. Na to, da imajo Turki 
svoje vohune merijo tudi, besede nekega neznanega vojaka v pismu z dne 
21. X. 1472, ko pravi »da imajo Turki boljši način, da so obveščeni o vsem 
, , a B 0go Grafenauer, O turški oblasti in V nastanku drobne zemljiške posesti v Prekmnrh, P r o t murski Slovenci v zgodovini - zbornik. Murska Sobota 1961, str. 79-90 p o s e s u T r reKmurju, Prek-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976- 9 
ka-kar se dogaja tu/kakor*,vi o stvareh v svoji hiši in to po'mnogih potih,"'ö 
terih bi bilo pa predolgo'pisati.«1 4 Veliko'vznemirjenost zaradi ' turških na-
pädov'izd'aja tudiVvest'z"dne 16/marca i416'iz Furlanskega'Vidma, ki 'pravi; 
da so ujeli v Celjski grofiji tri turške vohune in jih sežgali. Unrešt tùdi 'pr i-
poveduje, da sta "spomladanski pohod leta*'1475 povzročila neki hrvaški ;grof 
in neki kranjski plemič,' ki'stà zaradi svojega'spora- s Friderikom' 1 Ш poklicala 
v'deželo'Turke.15 Tudi svoje ujetnike'só lTùrki'včasih'prisilili,1 da so jim bili 
za vodnikein jim1 kazali skrivna pota."Od leta 1473 jih je po'Koroškem vodil 
še je rešil v Metliko, drugi v'Otočetfle}L'eta 1542 je pridrvelo 10—14.00СГ Turkov' 
do Kolpe 1 pri1'Vinici. Vodil 'jih' jë^nêki Uskok-Vlah, ' ki je tq ' leto ' Opravljal 
vohunsko službo v Bo'sniPZd'tó so bili Uskoki najbolj pripravni; kerjso'imeli 
nâ' turškem' ozemlju še vedno* svoje'sorodnike'in prijateljè^Navëzal^'je4 stike-
z bosenskim pašo z namenom, da bi pripeljal nezadovoljne' Uskoke iz Kranjske 
nazaj p od'turško oblast. Ta primer je v deželi povzročil veliko zaskrbljenost.1 7 
V Kranjsko so pošiljali Turki 'tudi svoje oglednike,'ki*so širili'Turkom prijazno 
razpoloženje. Večkrat kranjski deželni stanovi tožijo, ker'kmetje-izjavljajo,' 
da'.je bólje živeti pod Turki, kjer uživajo mir in ne plačujejo"tako velikih 
davkov.- .•....•,-,.•• . • *.»,. ..•'.. J-' , - ,i ..-••',». v, . *.. ..,•,..",- .,.. . ; 
©T- Iz;opisov turških- napadov je S. * Jugu uspelo,rekonstruirati;pota, po ka­
terih so Turki prihajali 'v slovenske dežele; Poznavanje potov jejpredstavljalo, 
ključ zaorganizacijo^ obrambe: p r e ^ n a p a d i . S'tem vprašanjem,-se je že zelo' 
zgodaj^.ukvarjala Beneška republika!"Tudi'kranjski deželni stanovi so se za-
vedaH pomembnosti ^tehjspoznanj, ko" so' prosili leta" 'l52f nadvojvodo Ferdi-' 
nanda naj"postavi straže ob štirih vpadnih" potih'ha Kranjsk'o. " " , - ч / \ 
i ' ^izjemo enega turškega vpada leta 1523, ko so Turki.p о̂  neuspelem sulta­
novem prohodu proti Dunaju prišli1 iz Štajerske''mimo'Ptujä'in Celja do Novega 
mestà ;in Dolenjskih^TòpTic/sòVsi'ostali napadi nâ~Krànjsko', kot najpomemb-
nejšo napadeno-'deželo, prišlr iz* 'Bosne.' Turki W prihajali, v*, slovenske dežele 
po'več"uštaljemh fvpadnih' Jpoteh''-Že 1 neko 'beneško poročilo"- iz' leta 1477 je 
opozarjalo,-da Turki navadno*1 prihajajo 'prek ; reke Une v bližini Krupe, od 
koder -jih- vodi najkrajša pot vzdolž' Korane, dalje^gredo mimo'prostora,- kjer 
je bil ^pozneje zgrajen. Karlovac; do Metlike» v?Beli> krajini in naprej-v sloven­
ske dežele..Izredno.pomembna 'so,bila v XV..stoletju*vpadna vrata*na Kranj­
sko pri.Metliki/ Zelo odročna« za-Turke jebila^potYpo dolini reke Save in so 
se je i zelo {redko posluževali^Druga. smer- je^ódi la^Turke-mimo Kočevja/ 
vendar pa ' je ta postala pogostejša od one-mirnoj Metlike šele v XVI. stoletju. 
V obéh primerih so se razdelili .Turki nekje: na.< Dolenjskem ali pri Ljubljani 
v več skupin,: tako da so ob ropanju zajeli čim. večje; ozemlje. Ob' napadih 'v 
Slovensko Primorje sof se i odločili, navadno 'za ; pot! skozi precej tpusto Liko 
potenfpa udarili ali na t Tržaški kras'iodkôder/so
fse razdelili?v/različne smeri,* 
ali pa mimo samega Trsta proti spodnji Soči. Na Štajersko so vpadali redkeje 
prek Save pri Brežicah ali Krškem (ta pot je bila bolj ,v,navadi ob*povratku), 
pogosteje pa skozi Hrvatsko Zagorje; ali-Med jimurje. Proti Koroški so morali 
~ i < • • , • l -- • • .» >,<ГГ.Л.; .. -, , ' . - „ • •', - •.'••• I -i 
r t " Jug GMS XXIV, str. 16. ' i'*. -, .. . t %..,- ,. -'.,.-•-, jf..••":'• 
> i u B. Grafenauer, Zgod. slov. naroda 'III , str. 43.• ' ' ' .>* i t :, , i i - ' r t , - < i 
1 6 Jug GMS XXIV, str. 31. . - - . / ' - • • .1 "- .,. > „ ..«*. û'<,iS . ' . • . 
17 Jug ZC IX, str . 34. i*- ,i ' .;.,.,t, .... .:-. » . I ^ J : U*J .41 --
1 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
v vsakem primeru ,prekoračiti visoke prelaze v Karavankah .(Ljubelj, Jezer-; 
sko) ali pä it i , skozi ^ozke doline p"ri Trbižu ali Sloven jemGradcu.« Pravv ta 
težji "dostop je'omogočal^Koroški.dotneke mere učinkovitejšo -^obrambo- proti 
napadalcem« \ "''..". ,'•""' .; a' • •'' ,•.' - v v \ ' ? -
: ? , £ " ' r".vV 
.Pogosto se je dogajalo,,dasso.se Turki vračali po drugi poti, kot so, prisil 
v deželo. Poudariti je treba, da je" Jug,ugotovil le glavne^poti turških jpadov. 
Akindžijske Čete na'svojem lovu'za[plenom niso prizanesle še tako'odročnim 
krajem, temveč so ( na W>jih urnih konjih obiskali vse doline tako-temeljito, 
da gotovo ni ušel kruti usodi noben kraj.; -, -V • i • .' -..I 
,,; Ločiti je treba7XV: stoletje z'njegovimi velikimi; napadi od XVI.- stoletja, 
ko'so bili huje prizadeti le bolj obrobni predeli slovenskih dežel. Veliki turški 
napadi XV. stoletja, pri katerih»so sodelovale velike množice konjenikov, so 
uporabljali največ pot mimo Metlike, zelo malo pa pot mimo Poljan in Kostela 
na Kočevskem. Zaradi obsežnih gozdov je bil ta dostop na Kranjsko za konje­
nico bolj-neprikladen.' Poti^ob morju so se posluževali največ le za. svoje 
napade v Istro in proti Furlaniji. ' ' i. - : ' . -j ' ' •« t 
V XVI. stoletju se je položaj bistveno spremenil. Težišče napadov se je 
premaknilo na.Kočevsko in'k,morju. :Glavni vzrok je v t e m ' k e r turški-napadi 
tedaj niso več.izvajani s tolikimi silami, mnogi med njimi š pravjmalenkost^ 
nimi. Konjenike zamenjajo martoloži, ki se pod varstvom gozdov pritihotapijo! 
iz ne več tako zelo oddaljenih turških krajev do kranjske meje in na'pravJ 
tatinski način presenetijo domačine. Za take napade pa je ^gozdfii dostop do^ 
Kočevske gotovo najprikladnejši. Prav nič ne zaostaja .dostop-ob^morju Vr 
dolino Reke in, Pivke, ker ga varuje deloma .nepreglednost-ozemlja,; deloma 
gozd. Veliko manj prihaja sedaj'v' poštev pot mimo Metlike. ;Konfiguracija 
tal ie brez dvoma vplivala n a ' t u r š k a vpadna pota p ri~.uporabi, različno 
močnih sil. , 'rt" ; •"• , " ' , "t . -., "...-•.; ч 
Posledice turških vpadov na "slovenska t lâ { so bile za prebivalstvo zelo 
hude. Poročila navajajo fazne številke-o'sfcodi in ujetnikih, ki pa so verjetno 
nekoliko pretirane. Takó pravi poročilo iz Celja iz leta 1471, da je »na Štajer- ! 
skem požganih- 5, trgov in okoli,2ÓÒ* vaši,'3.000 ljudi pau j e t i h ali .ubitih. Vse^ 
kar je dosegel njihov (tj. turški) fmeč "je. požgano in spremenjeno v puščavo.«, 
Cilj turških napadalcev je bil; nagrabiti si čimveč plena; in ujetnikov. Številke; 
pobitih in ujetih gredo v tisoče in včasih ćelo' desettisoče.19 Po ocenit kranjskih,; 
štajerskih in. koroških deželnih starioV so Turki do leta 1508 pobili'ali odvedli 
v sužnost iz teh dežel'do 200.000 ljudi.'Pobili so predvsem starejše ljudi, otroke* 
in bolnike,, ostale pai odpeljali/prek me je. cVečino. ujetnikov iz slovenskih dežel 
so vlekli v .utrjeni Šabać, sedež-akindžijev, ki-pa"ga jim je leta 1476 iztrgal 
iz, rok Matija Korvin. Sicèrlpa so ujetnike nas'éljèvali v Bosni ali pro'dajali 
v bblj oddaljene turške pokrajine. Iz 'dečkov so'ponavadi vzgajali janičafje.^0 
Z boljšo organizacijo in krepitvijo obrambe "sVse začele a'kcijé'za osvobo­
ditev krščanskih ujetnikov. Ponavadi'je deželna'vojska'skušala napasti Turke 
• • __• , , y_ L _ - . - : ^ т ^ ' -• '• • *„ <•"
 ; L 
' 1 8 ' Jug GMS XXIV, str. 57—60 z zemljevidom turška vpadna pota. . . . ' ™ , Л Т Т Т О 1 
it » P r i napadu leta 1469 naj bi odpeljali okrog 8.600 ljudi (Valvasor, Unrest), Jug GMJ> XXIV, 
str. I I ; napad 1471 — Turki odpeljejo 20.000 ujetnikov, dnigič-še enkrat 5.000, Jug GMS XXIV, s tr i 12—15; 
septembra 1472 — Kras 600 ujetnikov, Jug GMS XXIV,. str. 15; 1516 napad na Kranjsko — odpeljejo 
1.500 ljudi in plena v vrednosti 20.000 dukatov, Jug GMS XXIV, str. 58; nenaden napad jim je uspel 
na praznik sv. Rešnjega Telesa 11. juni ja 1528, bo so prodrl i na Kočevsko prav; v času.procesi je in 
zajeli okoli 1.100 ljudi, verjetno vse udeležence procesije,1 Jug GMS XXIV; str.. 47; 1556 so odpeljali 
iz Kranjske kljub izboljšani obrambi okoli 670 ljudi, Jug ZC IX, str. 28. .i i ',. > .„- -
2 0 B. Grafenauer, Zgod. slov. naroda III, str. 40. ; . . i -~ * .'» 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976, 1 1 . 
pri povratku* in''jim'odvzeti plen.?1 V, XVI.'stoletju se .vedno bolj irmožijo.proii-' 
napadi krščanske vojske.-Nekateri ^kranjski plemiči so/z ivójskot.vdiràlit.na^ 
teritorij Bosne in osvobajali ujetnike:22 • •' '• / ' ;. ;:'. ,* , \-, ,-r- .,-.. ,, \:'вУ.АЈ 
• : Odvajanje j ljudi v sužriost je.sprožilo posebno obliko trgovine: Odkupol' 
vanje sužnjev je .postalo.za nekatere .poslovne ljudi .vir'dohodkov,'ki(šo bili1 
velikokrat donosnejši od običajne trgovine. Osvoboditev, sužnja je isprožila» 
velikokrat zelò' zapletene finančne operacije.'Dogajalo: s'eije, da,sorodniki ali 
prijatelji »sužnja niso. mogli zbrati','dovolj denarja-za odkup,, zato so si morali1 
denar izposoditi. V takem primeru so' sklepali1 kreditne pogodbe. Ta trgovina^ 
jeW veliko primerih potekala prek'Dubrovnika, 'ker so4 'dubrovniški
rtrgovci 
zelo pogosto posredovali'pri o'dkupovanju turških ujetnikovjin sužnjev.23 Leta 
1476 ^sodelujejo .Dubrovčani pri osvoboditvi iz ^turškega ujetništva desetih', 
kranjskih plemičev.J Znane so'tudi vsote odkupnine:', za Georga.Šenka/4.000 
dukatov, Za.Lùdóvika Kozjaka,2.000 dukatòv, za Geórga'von <• Himmèlberga' 
2.000 dukàtov in"'za Vilhelriia-Gala 1.000'dukatov.' Odkupnina, žas ostalih šest 
ujetnikov se je gibala med 100 in 500 dukatov. Prvi štirje so se lahko odkupili: 
saino skupinsko z izplačilom celotne vsote v višini 9.000 dukatov.2! Niso pa'bili 
predmet odkupovanja iz .ujetništva(.samo -plemiči ;ampak. tudi.'preprostejši 
ljudje. Tó nam i dokazu je 'računska knjiga «mesta Ljùbljane'iz-leta,i581.2i^Po-i 
datkóm ò zbiranju denarja-za odkup posameznikov lahko "sledimo do leta 1613.4 
r>. Trgovina z ljudmi- se «je razširila "tudi na turške' ujetnike. Za prvi „dve: 
obdobji turških vpadov je značilno, da se'niso, ohranili podatki o .turških-
ujetnikih in njihovLusocli. Običajno so ujete Turke kar pobili. Sicef'je znano, 
da je bilo zelo:'težko prith'do turških ujetnikov. Turškerčete: so sé, pojavile v! 
deželi iznenada i in : bliskovito in ito v..čas'u,-ko šo jih najmanj, pričakovali: V 
zelo močnem in 'hudèm vpadurletâ 1559,. k r je, bil usmerjen p roti. Posto jniîih 
Pivki je sodelovaL'sam Malkóé beg z' okrog f6000 konjeniki.:Kó se, je! vračal 
s plenom'in ujetniki 'prek Sénjskegâ'polja,,je obrambi i uspelo, ujeti le dva, 
Turka. Značilno, je,, da* so.se turške;čete gibale zelcoprezno in povezano. Če 
so branilcem slovenskih dežel padli v roke^urški^vojaškijstarešinejali drugi, 
pdličniki, jih niso pobili, ̂ ampak^zamenjevalij za ujete krščanske^ plemiče. Od 
srede XVI. stoletja; dalje naletimo ' na^ vse, večje število turških ujetnikov v. 
slovenskih deželah^To je odraz vse bolj in bolj učinkovite,'obrambe.2« Kranjski 
deželni stanovi so imeli turške, u jetnike l zaprte na Ljubljanskem gradu. Leta 
1548 obvešča Vajkart, baron. Auersp erg; deželni g lavar 4 avstrijskega »nadvoj­
vodo o primeru, štirih Turkov in Uskokov, ki so zaprti 'na Ljubljanskem gradu. 
Moraliibi ; j ih justificirati^zaradi, prestopkov in sumljivih dejanj.
27 Na Ljub-
„„ • " A Ç r i l a .t?? 2, s o . marfolozi iz Kočevske odpeljali sedem ljudi. Prebivalci teh krajev so^pohiteli ' 
IX " " t™«" 1 r e S " jetnikov, sedmega pa so. Turk i ubili, a tudi sami so izgubili dva -člana,': Jug ZC 
£ Ivan Bozic, Dubrovn ika Turska u XIV i XV veku, Beograd 1952, str. 526^-339 -
Ljubljana 1И2-53 s ^ K ^ ä ^ 3 1 " ' ' " D u b r ? T n i k u ' i Z S c > d o T Ì n s k i časopis, letn. VI-VII (Kosov J ? b o r n i k ) , 
т « г , , . ™ ^ Г 8 . Г 2 . Л ^ ! ^ . Р ! . 1 ^ der Türkenkriege aus der Sucht W Ranzio; 
sn' der Türkenkrieger, 
. 177—199'. .• • 
I ' X V I i XVII Veku, 
п а г о а о о ^ ! е Г о т П а
и / | } П т т т ^ 7 . e ' ° ! e n S k i h d e ? e l î ? \ X V L i n XVII.i stoletju; С а в о р ^ Г ^ о ^ п ^ uaroaopisje, NV 8 (XIJII) letnik, drugi zvezek, Maribor 1972, str. 251—262.. >i ' » ! ,• < « 
AS Stan. arhiv, fase. 288, str. 407.Л5.Ј .i si ^._<j-\ . J ,.,.. t'_'.z . ) , ; . . » .". « 
1 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976' 
ljanskem gradu je bil zaprt tudi bosenski paša Usraim beg'iz 'Livna, ki ga 
je ujel v bitki pri Novem Herbart Turjaški leta 1566.28 Iz nekega drugega. 
podatka zvemo, da je imel ljubljanski magistrat leta 11660 zaprte Turke na 
Tranci in jib odskrboval s hrano.2 9 Kaže, da je bilo v Ljubljani v vsakem 
času določeno število turških ujetnikov. Valvasor navaja, da so že leta 1475 
sodelovali pri tutrjevanju Ljubljane turški ujetniki.
30 . • • < 
. Tudi posamezni kranjski plemiči, ki so sodelovali v bojih s Turki, so 
imeli na svojih .posestvih turške ujetnike. V. gradui Stara Soteska poleg Krke 
so imeli po Valvasorjevih navedbah turške ujetnike zaprte v zelò neprimernih 
prostorih.31 V «zapuščinskih .inventarjih kranjskih fevdalcev so se ohranili, 
nekateri zelo zanimivi-podatki o turških ujetnikih. Grof! Wolf E. Auersperg 
je zapustil'po svoji smrti leta 1558,v gradu Žužemberku več turških,ujetnikov. 
Njihova imena so naslednja: Mustafa. Aga, Elles iz Travnika, Mehriied aga,' 
Vilia Muratović, Glus .Ura, Vavaiko, Jusuf Alban, Memija in Jakob Jud.. Vsi-
ti ujetniki so.bili ocenjeni, kar. je.zabeleženo v,neki knjigi, ki pa,se ni.ohrat, 
nila.32 -" . ' , - o . /• » ' b i "~ " i.i f ' ï f i . . ' " , . r- ' /t, 
. У V zapuščinskem inventarju Gašperja Križnica, ki »je. bil stotnik haramij, 
je zapisano leta.1597, da je vodil registre-turških5 u jetnikov,, ki, jih je imel na; 
svojem posestvu Pustem' G r a d c u ' p r i Vinici." Zabeležena je,(njihova cenitev.. 
Zanimiva je. pripomba, da je odpustil iz ujetništva .vsakogar, ki je imel po­
roka. V ta register je vpisoval tudi dolgove ujetnikov, njihovo, osvoboditev 
iz ujetništva'in njihovo smrt. Tudi ta register se na žalost ni ohranil.33-Tur'-) 
ške ujetnike 'je,imèl na svojem posestvu .v,tPodbrežju na Kolpi Jurij.LenT. 
kovic, kranjski deželni- glavar in vrhovni'poveljnik'Hrvaške krajine.34 ' . 
V zapuščinskem spisu žužemberškega uskoškega-glavar ja cRudolf a g'rofâi 
Paradajsefja iz leta.1647 se je prav ' tako ohranil spisek turških'ujetnikov,-ki. 
so bivali na njegovem posestvu Poganicah pri Novem mestu.'.V.tem spisku.so 
zabeleženi tile 4turški ujetniki: Ivan Jordan,'Mile'Mileusic/-Mileta Munisović, 
Memia N.,' Duràk Ulauhević »vòn-Wunitsch«, Peklivan Ušrepović, ;-Jürij Mum-
cilović »voii Kläkhot«;' Jusuf »Voh Petsch«.35 Ч» V?"' ' ' \ . ' '.*. 
• * Prav takó; je imel turške ujetnikç na svojem posestvu Ruperč^vrh Jurij1 
Sugmun'd'grof Paràdajsër.J V zapuščinskem spisu, ki je' bil sestavljen leta 1675, 
se omenja 6 ujetnikov,' ki jih Jjè zajel pri Otočcu. Obstàjal ' jè tüdi1 poseben' 
priročnik, v katerega je'zapisoval'stroške njihovega vzdrževanja: Na'koncu' 
je pripomba,' da' jé ujetnike prodal, ke'f ni mogel- nositi' stroškov njihovega 
vzdrževanja.86 4 - , . , , ^ t , i , t - • 
"' Turški 'ujetniki, 'ki 'so jih imeli-zadrte'na'svojih 1 posestvih kranjski-p le- j 
miči, se niso vedno sprijaznili s svojo usodo. Prišlo je do uporov ali pa so j 
pobegnili.37 ••>•' 't ' ' • • .. л . ^ t 
' — ' • ' • * ' ' . i 
2 8 Mirko Rupel, Primož Trubar, Ljubljana 1962, str. 95; Peter Radies, Herbard VIII Freiherr žil 
Auersperg (1528—1575), Wien 1872, str. 136, 137; Avgust Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten: i 
Zeit bis auf das Jahr 1813, Dri t ter Theil, Laibach 1875, str. 17. • • • i ' • . Î 
2 9 Ivan Vrhovec, Meščanski špital (Doneski h kul turni zgodovini l jubljanskega mesta). Letopis 
Slovenske Matice za leto 1898, Ljubljana 1898, stri 53. . ••••• ^ Л ' - , ' ' " ' . ' , " " , • , ' , 
3 0 J. W. Valvasor, Die Ehre des Hertzogthnms Crain; Drit ter Theil, Buch XI, Laibach 1689, str. 665. 
3 1 J. W. Valvasor, n. d. str. U >. . . in welchen vor diesem die gefangene Türken einquartirt 
worden: Die dan wegen der schlechten Bewirthung und unaufgeräumten Zimmer ziemlich diese Festung 
gefürchtet und gescheuet . . .c / ^ ^t 3 2 AS, Zapuščinski inventarji, fase. I, zv. 2, str. 31. ' • 
3 3 Ibid. fase. IX, zv.. i; str. 42. ,J . 
3 4 Ibid. fase. XXIX/2, zv.,8/2, str. 3. ' • - • -
- , « Ibid. fase. XXXIV, zv. 28, str. 273. > • -• • ' • ' 
« Ibid. fase. XXXV. zv. 45, str. 3. - - . < '. • , 
" AS Stan. arhiv, fase. 272, str. 699; Zapušč. invent. fasc.T XXIX/2, zv. 8/2, str. 11. .;• t 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 i ? 
• Del turških sužnjev je ostal na posestvih kranjskih plemičev kot delovna 
sila, določen del turških ujetnikov je postal predmet • trgovine.' ! Ta trgovina 
•je segala celo prek meja Kranjske. Jurij Lenkovič navaja'v svojem zapuščin­
skem spisu, da >je prejel potrdilo nekega Sušica, ki mu-.je leta 1603 plačal zà 
mladega-Turka 20 forintov.38 Jurij ' Sigmund" Parada jser je, kot sem že omenil, 
prodal leta' 1674 šest ujetih* Turkov za 690 forintov.39 Obstajajo podatki! da so 
ujete Turke poklanjali v dar. <"• ' . t - > ' ; ) • ; > • < . ' 
•*' Večje skupine-turških'u jetnikov so pošiljali Az Kranjske na tržišča (suž­
njev v Italijo. Kranjski deželni glavar je ' izdal 5. septembra 1684/potni list 
(Passbrief) za potovanjei21 turških,ujetnikov; Bili so-poslaniiria ; Reko in od 
tod v Neapelj.f0 i n i- ç i up ,м ,i.. ( ' ' <»i -r!i, ,.; - •/• 
r< "Turški vdori in napadi so v»XV. stoletju-prizadejali slövenskir zemlji, ne 
samo veliko materialno, škodo, itemVeč* tudi" zmanjšali. število .njenih, ruralnih 
prebivalcev. -Višek, opustelosti- so slovenske kmetije dosegle; prav v tem t času. 
Zdi se, da vesti raznih kronistov in uradna-poročila glede;tega "nei pretira­
vajo; kajti ipodoba opustelosti,!!zlasti ob glavnih in stalnih poteh turških 
vpadov ,'je* naravnost/obupna. Gelevasi so marsikje'puste, polje neobdelano; 
za marsikatero vas poznamo ime, ko.danes od'nje;rii (sledu'jnitiipo'ustnem 
izročilui-Vimnogih vaseh-'jéjtudi polovica gruntov iri^še; preko, sama pustota; 
puste'nenaseljene-kmetije imajo v .užitek,- kolikor se ; je Ло'dalo;'sosedi, ki.šo 
preživeli« turške vihre-> in; druge nadloge.'-Zaradi^turškiht navalov so posebno 
hudo trpeli! in izgubili,visok ro'dštotek svojega'kmetskega', prebivalstva Kras, 
Notranjska;-Dolenjska, ?Bela krajina in* deli. Štajerske: tj li—n «»• -H;- '•• i r ^ 
n^Viri navajajo številne .-kmeti je," celo vasi's'pripombo', da-so puste in^ne-
obljiidene. V ptujskem gospostvu .je bilò v zadnjih letih XV:'stolét ja. okoli 30%, 
v ormoškem okoli 45%, v gospostvih Devin,.'Senožeče, Prem, Postojna in Vi­
pava pa okrog 30 % pustiK kmetij, imkajž.4.1 Ko. so f se -marca fl428 sestab>de-
želni stanovi, da bi sklepali ó obrambi;'so, v »potrditev, ò* groznem uničenju 
dežele navedli-Ida* je gospostvo Kostel imelo pred enim'letom še ЈЗОО obljudenih 
kmetij; medtem jih<sedajnima'.niti sedem.f^.j i ^ j/ .'Лц../ . 1 и ф ; ' > ' Ј ' Ј Д И . ' 
Opustelost nekaterih predelov.slovenskega ozemlja je bilà kasneje vzrok 
novi kolonizaciji. 'To vprašanje je tv/slovenski historiografiji' precej- temeljito 
obdelano. Nove jhaseljence predstavlja umikajoči del srbskega in hrvaškega 
prebivalstva, kijse je umikal s turškega j ozemlja: Dò prvègaivala prebegov, 
imenovanih /Bošnjaki}iBosjaki, Hrovâti, Vlahi, .Turki' ipd.;' v l slovenske "kraje 
je prišlo ževv/drugi polovici XV/, stoletja. Višek je doseglo naseljevanje v 
drugem valu in^ sicer -v' tretjem in1 četrtem desetletju XVI. stoletja. •  Na slo­
venskem se^je, največ prebegov naselilo v rBeli.krajini, v spodnji dolini do­
lenjske Krkè , in okoli,Novega^mesta,-na Dravskem poljurpri Ptuju,{okoIi 
Ljutomera, ob zgornji Kolpi, "na'Notranjskem in na Krasu, vse do ..Trsta in 
furlanske, meje. . Posebna skupina prebegov, k i . jih™ viri imeiiu je jo «Uskoke, 
Skoke aH Vlahe,'" je v veliki mèri- z"àsedla"/puste kmetije ih to predvsem na 
Gorjancih, kjer je bila .v.žumberškem gospostvu 1535 na tedaj kranjskih1 tleh 
naseljena'glavnina Uskokov/Prebegi so sé v prvi kolonizacijski fazi nase-
ljevali v veliki meriikot.poljedelci, pozneje, pa kot izraziti živinorejci/Tako 
so se deloma izenačili-s starejšim kolonizacijskim elementom;»deloma pa so 
t ' Л-ЧТ 9 . " i . T . I . Ài J ..- ;I« '• I . " . " I , | . . . t i . . , . j . ' 
л , - • •' ГЛ t :t . -i- • - . - • . • .' U •- Ље-it 
. 3 S Ibid. fase. XXIX/2,' zv...8/2;istr. 22.'г „> i ' i . '„•• , . . • .,'•• 
3 9 Ibid. fase. XXXV, zv.. 45, str. 3. . • - TI i f . ' . ,i .Ì . . . . . i * j ' , 
-40 AS Stan. arhiv fase. CCIX, : str . 1275:' 'Л ' - . .. ) Vi,, ,J ' A. -vVf . .' 
4 1 M. Kos, Zgodovina Slovencev, str. 344. '.. ,•> *, '' ,- t "» . I ' '' ; -* i- . ' t 
« Jug, GMDS XXIV, str. 47. - . . . . ', Д . . . i £^i-. Л .» . Î , » -
1'4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
ostali 'kolonizacijski; element, posebne vrste. Kjer ".so imèli p'rëBegi.'vojaške 
naloge, so bili v ugodnejšem položaju kot kmetježi3 1'. t ' ГЛ r *>; • J* , .<» 
- T Že v času i prvih "turških napadov, se je "postavljalo vprašanjei obrambe. 
Kasneje je obramba 'ozko povezana z nastankom*'in razvojem "Vojne" krajine. 
Ker;je ta problematika zelo obsežna:in terja posebno razpravo, šei'bom omejil 
le na najvažnejše probleme; ki jih1 je"" historiografija doslej obdelala', ali-na­
kazala. Specialnih študij o tej problematiki še ni.' Se'največ'sta se v svojih 
delih ùkvà'rjala's problematiko, obrambe Stanko: Jug Jim Bogo Grafenäuer'ter 
bòm navajal predvsem njune izsledke. a: ., , ' * '" ' 'J", ^ .'' ' Л' (n 
' Sodobni kronist Jakob ÎUnrest'je leta.i476tpo pravici izrazil nezadovolj­
stvo glede obrambe: »Vsakdo naj pomisli; na kakšen način se *je Itako "majhna 
turška vojska,* ki so' jo ocenjevali-• 'na največ 8000'mož, gibala svobodno in 
brez ovir 'po 1 treh deželah: Koroški, Štajerski,in Kranjski š Krasom.in na-
•pravila'želo veliko škodo, toda riihče;se ji ni: uprl ž iz jemo - tistega;? ki ' je bil 
prisiljen, da rešuje svoje življenje.'« " ' .-"'• _ ; " ' ' . :. ' • . < '• • , — ••.'  ...\ 
*" Sredi XV. stoletja je prišlo'v zvezi s! preurejanjem obrambne organiza­
cije do temeljnih sprememb v. sestavi deželne vojske.!'Novi'obrambni reditso 
namreč pritegnili v', deželno vojsko "tudi kmete, ki so smeli doslej le v_ izjem­
nih primerih nositi orožje". Kmetje postanejo v nekem"smislu vojni1 obvezniki. 
Stara plemiška vojska^ je odpovedala tudi v p'okrajihskih'merilih.-Velikokrat 
se na poziv k'orožju sploh.ni odzvala. Po.novih obrambnih redih* soibili fev.-
dalci dolžni skrbeti,za konjenico in sicer v skladu z višino\ svojih'',dohodkov 
od rustikalnega. zemljišča'(na vsakih 200 funtov pb enega |»korija«): To pà je 
bilo sorazmerno malo Iv primerjavi z novo nevarnostjo-Vsa Koroška je na ta 
načih ; 'zbralaЧе^ 120. »korij«! Zato* je bil'p'oslej v primeru nevarnosti poklican 
pod orožje še vsak 30., 20., 10. ali.celo'5. mož z natančno določeno oborožitvijo. 
Vendar je tudi ta obrambna .'organizacijai proti1, hitrim turškim napadalcem 
običajno povsem, odpovedala.iFevdalci so zbrali vojsko' šele takrat, ko je bila 
nevarnost že mimo. Tàko je'ihogla deželna vojska le spremljati Turke ob po-
vratku iz dežele in v najboljšem primeru poskušati, da'jim odvzame del plena 
in-u jetnikov. t >т '
:,li™' i -• .,'; ! ' .' • - '- •.' ' 
i ^î Deželni« stanovi.slovenskih deželno v hrvaškem primeru kmalu ugotovili, 
kajlpomeni. neposredno'sosedstvo osmanske države. ' Zavedali so se da »sei je 
bolje v braniti proti Turkom ha tujem ozemlju, ' kakor na lastnem«. Z druge 
strani-pa so »bile hrvaške pokrajine mnogo preslabe,' da bi se mogle,turških 
napadov obraniti same. Tako je prešlo v XVI. stoletju središče obrambe tur­
ške meje na notranje avstrijske dežele.''Te so p'revzele vzdrževanje in.skrb 
za obrambo velike večine obmejnih utrdb na Hrvaškem • in1' y 'Slavoniji; (ođ 
prvih 7 leta 1522, na preko 60 leta 1572). Seveda'je to porhenilo del'obrambe 
njihovega lastnega ozemlja. , • . ' . , ' , , 
Vedno bolj je. prevladovalo prepričanje, da se dosedanji način obrambe 
ni obnesel, ker sé dežela ob njem le izčrpuje, nima pa nobenih koristi.Rešitev 
predstavlja le redna najemniška vojska. Že leta 1527 sbastanovi' prvič name-
[ ' • : • - • > ' - I ' . . ' . f - V • , I 
4 3 Pavle Blaznik, Kolonizacija in populacija od 16. do srede 18. stoletja. Gospodarska in družbena 
izgodovina Slovencev, I. zvezek, Ljubljana 1970, str. 88—98; A. Ivić, Seobe Srba u :Kranjsku, Srpski 
književni glasnik, zv. 19, 1907; Josip Mal, Uskočke seobe i slovenačke pokrajine, Srpski etnografski 
zbornik, 30. zv., 1924; H. I. Biderman, Zur Ansiedlungs- und Verwaltungs-Geschichte der krainer 
Uskoken im XVI. Jahrhunderte, Archiv für Heimatkunde, 1/1882, str. 129—154; Idem, Zur Geschichte 
der Uskoken in Krain, Archiv f. Heimat. 2/1887, str. 174—207; Idem; Die Serben-Ansiedlungen in Steier­
mark und im Warasdiner Grenz-Generalate, Mitteilungen des Historischen Vereines für Steiermark, 31, 
1863, str. 3—62; Radoslav Grujić, Srpsko-hrvatsko naseljavanje po Štajerskoj, Glasniki geografskog 
društva, zv. 7 i 8, Beograd 1922, str. 113—125. ..» . . .,' ' . r ' . ' ..* . ~ 
ZGODOVINSKI ĆASOPIS-XXX!l976 . 1 5 
ravàli1zamenja"ti-Jdèzelno'obrambo s' stalno vojsko.1 Za'določeno' placo naj bi 
branilo' deželno1mejo 1000 izurjenih1 domačih strelcev-in iOÓikonjenikóv.'ÌOvira 
za uvedbo' te novosti" jevbilo-pomanjkanje denarja: 'Ker «-Kranjsk~a*<samattni 
mogla prevzeti teh'stròskov, se j je'obrnila- na,državni ' zbor. 'Ko'je.'prišlo-leta 
1528 dò velikih-treskih* vdorov, se je prvič zgodilo, <da\so ;priskočiIeinaipomoč 
tudi druge notranje \avstrijske dežele in zgornja Avstrijäf Češka" je ;za','to leto 
privolila za obrambo 100.000 goldinarjev, Moravska 48."000igld., Avstrija 80.000^ 
Štajerska'in Koroška po>56.000,"Tirolska-65.000, skupaj-torej 349.000 goldi; 
nàfjev. Od'tëga-'Zneskà'' jesbilo namenjenò**2000 pešćem pod Kacijanarjevim 
povelj«tvoWzàгpo^le'täi'48'.0b0'gld.,, 500'-konjenikom zà'istiïcàs 33.000 gld.;'700 
lahkim konjenikom^na'ihryäski meji-21.000 gld-.^OOpescem^razporejenih pò 
vaseh 72Ó0 glđ.,1 Kaćijaharjevemu topništvu 18.000 gldVZa kritje^ teh stroškov 
in'nekaterih' drugih'» v zvezi * z obrambo je vladarju .primanjkovalo 296:400 
gld.44-Na pomoč nemških knežov'ni bilo-računati. Drobili |'so svoje'sile v med­
sebojnih-sporih,- turški * nevarnosti : niso posvečali 'nobene pozornosti.«Kljub 
vedno večji potrebi^po novih^eredstvih'zä'obrambo ni augšburški'državni'zbor 
leta 1530^ničesar dal' razerppražnih obljubaOgrožene dežele šo tmofale ;same 
nositi'vse^breme-obrambe.-- '•'• • - Ì.ÌHL». t . Î / i . i~' . , -'tuić'-.'-'i vZi'.^. ,
đ,ib' > 
Stalna najeinhiška vojska ! je bila V začetku d«!'začasna.1 Ze okrog-'léta 
1525 so najemniški'oddelki delovali na Kranjskem, vëndar-to^nisô bili najem­
niki deželnih stanov,» temveč oddelki, ki jih je ob*-nevarnosti poslal'v pomoč 
vladar. Nazadnje so1 si preskrbeli od leta 'l527~dalje deželni stanovi tudi stalne, 
najemniškejčete/le malo pozneje "so" zapošliliJtudioUskoke, ki so ' se haselili<Vv 
Žmnberku, v okolici Metlike'in'na.''Kočevskem..'Junija 1528 je bilo'v Ko'cevju 
in »Metliki nastanjenih dò 3000 Španceviin 700 do 80Ö; Nemcev, t ki naj bi od-
vrnili napad bosenške vo jske-.-f Leta 1527 j e iljubljanski' škof Krištof Ravbai 
poročal Ferdinandu J : ;v-Prago. Med drugim je omenil,1 da hrvaški-ban Franjo 
Batthyani išče vojake'najemnike. Ne želi da bi,vladar, poslal; nemške; temveč 
prosi za češke ,ali slovenske; strelce.45 Češkb ^ojsko^ srečamo tudi pri neka­
terih^ drugih vojaških'akcijah proti ̂ Turkom.. Ferdinandu se je posrečilo,- da 
je" pod vrhovnim poveljstvom Ivana ( Kacijanarja,4'zbral znatno, vojsko,,ki,je' 
irnela^. nalogo potisniti Turke iz Slavonije.in zavzeti' Osijek. Zbral je kakih 
24.000'mož, in sicer 16.000 pešcev ter 8000 konjenikov. V tej vojski so bili tudi 
Cehi, katere je vodil grof Albert* Schlick, Hrvatom sta poveljevala Ljudevit 
Pekri in Pavle Bakić, Štajercem je ukazoval,njih deželni glavar Ivan Unghàd,' 
Avstrijcem grof Hardëk, Korošcem Eraiem'Magef^Kranjcem pasivan Kâcijâ-
ner, ki je imel tudi vrhovno poveljstvo.46 Zaradi'slabega'vremena, nespora-
zumov med posameznimi'p'oveljniki,"slabé preskrbè !s hrano se'je1 vojska' "pri-
čela umikati, še preden je^ dosegla- svoj 'cilj. - Umik; 'k i se^jé*spreméhîl ! v ne­
urejen beg, je privedel do poraza pri Gorjanü 9. oktobra'» 1537. ..."»• ' '*:'» 
Novo' obdobje v obrambni organizaciji se je začelo ob. prvem obleganju 
Dunaja fleta 1529. V širšo inv trajnejšo obrambno organizacijo-se je vključe­
vala tudi deželna'Hramba.- Najširšo vojaško* organizacijo-je predstavljala'tako 
imenovana Sčfria vojska« (insurekcija) sestavljena iz> podložnikov.'Za'vojsko 
sposobne podložnike soi popisali po zemljiških-gospóstvih,,,ód leta 1536 dalje 
4. • - -• - .v p . f ' '/li ,i:yiici.I uo a J •'" rt i*- ..Ì"-JS >'t[ i J ,<' >o-v, 1*чЈ 
« f ; . J a r a P a t . T u r š f c i boji v XV. in XVI.istol., str.M20. Notizienblatt des kais. Akad. tWien st. 268. 
• v « e m ' s t r ' 1 1 2 - A n l ; T O n G é ™ T . Urkunden und 'Aktens tücke zur 'Geschichte- der ' Verhältniss 
zwischen Osterreich, Ungarn und Pforte in XVI und XVII Jahrhunderte . Aus Archiven und.Bibliotheken. 
1- l»esandshaft K. Ferdinands I an Sultan Suleiman I. 1537, Wien 1840, str. 41^43. 
irr i - , F , r . a n K o s ' Nekoliko črtic o turških vojskah, Izveštja, muzejskega';društva za 'Kranj sko, letnik 
Ш, Ljubljana 1893, str. 134, 138. • ' ' - . - — . - .<-« ». '•• . -.*<•• . . ', •"- • -• -
16 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
po »četrteh« (Viertel), v katere sta bili razdeljeni Štajerska in Kranjska. Fev­
dalci in mesta so si morali sami preskrbeti orožje, medtem ko so nosili pod-
ložniki samo stroške za hladno orožje, stroške za strelno orožje in smodnik pa 
dežela. Vsa vojna organizacija je bila v rokah stanov, njihova prevlada pa se 
je izražala tako v dejstvu, da so bili častniki izključno fevdalci, kakor tudi 
v pravici, da je morala določiti ob prehodu vladarjeve najemniške vojske 
za spremljevalce svoje častnike ali stanovske komisarje. 
V času najsilovitejšega pritiska s strani Turkov sta se začela oba dva 
sistema — sistem deželne in sistem najemniške vojske — postopoma spajati 
v novo celoto. Nadaljnje izpopolnjevanje obrambe pa,zasledimo v obdobju 
ustanavljanja Vojne krajine, ko se zaradi uspešne obrambe vedno bolj po­
vezujejo med seboj notranje avstrijske dežele in Hrvaška. Obrambo Vojne 
krajine so prevzemale v finančnem pogledu vse bolj slovenske dežele. Do 
1540 so se združevale predvsem v obrambi Kranjske in Hrvaške, že sredi XVI. 
stoletja so si razdelile breme obrambe na ta način, da je prevzela Štajerska 
stroške za »Slavonsko«, Kranjska' in Koroška p a za »Hrvaško krajino«. Ti 
stroški so hitro naraščali: od okrog 10.000 forintov konec dvajsetih let na 
okrog 300.000 forintov sredi XVI. stoletja in so se ustalili na okrog 550.000 
forintov od leta 1578 naprej. 
Izgradnja obrambne organizacije je bila v največji meri odvisna od 
stanov. Oni so morali odobravati deželnemu knezu zanjo potrebne davke. To 
je dejstvo, ki je dajalo stanovom v drugi polovici XVI. stoletja izredno velik 
vpliv in ki jim je pomagalo doseči tudi začasne zmage v boju za reformacijo. 
Uspešna obramba je bila pogojena z dobro organizirano obveščevalno 
službo. Prvi poskus prikazati v glavnih potezah centralno obveščevalno služ­
bo in z njo nerazdružno povezano diplomacijo avstrijskih Habsburžanov do 
države Osmanov v XVI. stoletju, kolikor so jo vodili dvorni krogi, predstav­
lja obsežna študija Josipa Žontarja.47 Težišče razprave je posvečeno osvetlitvi 
delovanja 11 obveščevalcev iz dobe Ferdinanda L, Maksimi!jana II. in Ru­
dolfa II. Vidno vlogo igrajo nekateri dubrovniški plemiči, nekateri Hrvatje, 
a najpomembnejši je Mihael Cernović, potomec srednjeveške dinastije Crno-
jevičev, ki je bil najboljši in najuspešnejši agent Habsburžanov v Carigradu 
v XVI. stoletju. Z njim doseže avstrijska obveščevalna služba svoj višek. Žon-
tar opozarja na vlogo, ki jo imajo pri tem Jugoslovani. Kakor drugod po 
Evropi so v vohunski službi prednjačili trgovci, ki so bili navajeni poklicno 
potovati in jim je bilo že iz poslovnih ozirov do tega, da čimprej zvedo vse 
dogodke. Vrednost in zanesljivost njihovih poročil je dokaj različna. Iz ori-
sanih okoliščin izhaja tudi ugotovitev, kako potrebna je bila avstrijskim vla­
darjem lastna obveščevalna služba, ki je precej uspešno opozarjala na turško 
nevarnost zlasti v časih, ko je grozil velik napad pod sultanovim vodstvom. 
Jadranski prostor in njegovo jugoslovansko zaledje na severu sta bila v XVI. 
stoletju tesno povezana s političnimi dogajanji v Evropi. Prek Benetk in Du­
brovnika, ki sta predstavljala tedaj nekaj časa najpomembnejši evropski 
središči zlasti o dogodkih v Levanti, gredo poročila na Habsburški dvor. Iz 
teh poročil, ki jih Žontar posreduje v svoji knjigi, dobimo zelo jasen vpogled 
v politična dogajanja in razmere v Osmanskem cesarstvu v XVI. stoletju. 
4 7 Josip Zontar, Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom 
16. stoletju, SAZU, Dela 18, Ljubljana 1973. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 17 
Popolnoma neobdelana' je ostala vojaško obveščevalna služba na meji 
med notranje avstrijskimi in hrvaškimi deželami na eni strani .ter sosednjimi 
pokrajinami pod Turki (zlasti Bosna) na drugi strani, čeprav je'ohranjeno 
gradivo zelo bogato in obsežno. Pri tej obveščevalni službi so igrali vojaški 
poveljniki zelo pomembno vlogo, dasi so poročila prihajala tudi do vladarja 
ali do dvornega vojnega sveta. 
Kmalu je prišlo v navado, da so Hrvatje v času nevarnosti pošiljali na 
Kranjsko tajna pismena poročila o gibanju turških čet, tako imenovane »Tur­
ške glase« (Khundtschafften). Brzi sli so jih prenašali iz kraja v kraj in napo­
vedovali prihod Turkov. Grajski stotniki, poveljniki trdnjav in mest so po­
trjevali sprejem s svojim podpisom. Že leta 1479 čitamo, da je Lovro Turjaški 
iz Hrvaškega sporočil kranjskemu vicedomu o nameravanem turškem napadu.' 
Vicedom je novico sporočil v Tržič z opominom, naj se razširi po vsej Go­
renjski. Koroški namestnik jo je zvedel iz Celja in jo takoj naznanil Beljača-
nom, beljaški sodnik pa svojemu gospodu na Bavarsko. V dveh dneh so o novici 
zvedeli vsi prizadeti. Mnogo takšnih turških glasov iz XVI. stoletja je ohra­
njenih. Nekateri so pisani z glagolico v hrvaškem jeziku.48 
V starem arhivu kranjskih deželnih stanov, ki ga hranijo v Arhivu Slo­
venije v Ljubljani, najdemo v seriji »Landessachen-Miscelanea« (fase. 281 do 
321), ki je bila doslej malo 'izkoriščena, veliko število »Turških glasov«. To 
so tajna poročila (gehaimer Kundf chaff ten), ki so jih na podlagi obvestil s 
turškega ozemlja pošiljali poveljniki raznih vojaških oddelkov v Vojni kra­
jini kranjskemu deželnemu zboru, posameznim vojaškim osebnostim ali celo 
vladarju. O razmerah na turškem ozemlju (predvsem v Bosni) in o vojaških 
pripravah so poročali vlaški starešine, ki so sodelovali tudi v turški vojski 
(leta 1566 npr.: Vlah Vukdrag Mirisolykh [?], vojvoda Jùraj Kappa, neki 
trgovec S. Francisco iz Dalmacije itd.). Ta poročila zajemajo obdobje od leta 
1520 do 1682. Za nekatera leta se je ohranilo 30 do 40 poročil. 
Obstajali so zelo različni načini obrambe pred turškimi napadi. Prvi 'po­
skus obrambe v začetku XV. stoletja se je omejeval na ureditev signalne or­
ganizacije, ki je naznanjala prihod Turkov v deželo. To se je vršilo s po­
sebnimi sli, kot je bilo že omenjeno ali pa še pogosteje z zažiganjem »grmad« 
na daleč vidnih vrhovih ter s streljanjem topov ob teh grmadah. Dva topov­
ska strela sta naznanila da se Turki zbirajo in naj se vsi pripravijo na nevar­
nost. Trije streli so naznanili, da je sovražnik že na meji in razglasili splošen 
vpoklic. Ta signalna.organizacija je bila leta 1522 sistematično urejena, tako 
da je zajela vso Gorenjsko, Kranjsko in Štajersko. Pozneje se je še izpopol­
njevala. 
Turške napade so dežele hotele odvrniti tudi z gradnjo ovir. Leta 1524 je 
Ferdinand naročil Kranjski, naj poskrbi, da se Kras in vsa meja do Save 
zavaruje tako, da se zasekajo gozdovi, prekopljejo ceste, zastražijo vsi pre­
hodi in brodovi na rekah. Na ta način naj bi se Turkom zaprla pot v deželo49 
Leta 1537 je kranjski deželni zbor sklenil, da napravi nasipe za brambo (Kha-
ger) na meji od Mokric do Krasa, da Turki ne bi mogli tako lahko prodreti v 
deželo.50 
4 8 J. Gurdein, Zgodovina slov. naroda, str. 360. 
4 9 Jug GMS XXIV, str. 42. 
50 F. Kos, n. d. sir. 137. 
2 Zgodovinski časopis 
* 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19T6 
Eden od ukrepov Ferdinanda po vseh strašnih napadih je bil ta, da je 
začel raznim krajem podeljevati mestne in druge pravice (Krško, Lož, Višnja 
gora). Sredi XV. stoletja so začeli s pomočjo deželne tlake utrjevati mesta 
in gradove (Ljubljana, Kamnik, Skofja Loka). Leta 1475 je izdal deželni knez 
odlok, da je treba utrditi vsa mesta na Kranjskem. Tako je razširil mrežo 
utrdb po deželi in dal večjemu številu prebivalstva možnost boljše obrambe. 
V kolikor so se državne in deželne oblasti trudile, da urede obrambo dežele, 
so skrbele predvsem za meščane in fevdalce. Vse breme za obrambo pa je 
slonelo na tistemu, ki mu je ta obramba najmanj koristila, to je na kmetu. 
V obliki tlake, ki jo je naložil deželni knez, so morali kmetje utrjevati mesta 
in gradove. 
Čeprav so bremena za obrambo pred Turki slonela v glavnem na pod­
ložnih kmetih, so bili sami povsem nezavarovani. Le utrdbe pri Železni Kapli, 
na Ljubelju in pri Guštanju (sistem utrdb na Koroškem — turške »šance« — 
je segal čez vso dolino, od Raven do Uršlje gore),51 okopi — »šance« na Je­
zerskem in v Podbrdu so bili pomembni tudi za obrambo podeželja. 
Kmetje so morali sami poskrbeti za svojo varnost. Postavljali so si utrjena 
pribežališča — tabore,52 ali pa so se zatekali v naravne podzemeljske jame 
(na Krasu) in v gozdove. Besedo tabor so si zgodovinarji in jezikoslovci raz­
lično razlagali. Eden naših prvih zgodovinarjev Anton Tomaž Linhart jo je 
izvajal od keltske besede »taur« — gora,53 slavni jezikoslovec Fran Miklošič 
iz turške besede »thabur« — vojno taborišče.54 Bolj v navadi je bila razlaga od 
husitskih taborov, ki so jih husiti postavljali v vojnah z nemškimi cesarji in 
vzeli zanje ime od svetopisemske gore Tabor.5 5 Zgodovinar Josip Gruden pra­
vi, da je beseda »tabor« ali »taber« menda staronemškega izvora in pomeni 
utrjen kraj, trdnjavo.5« Nekateri raziskovalci pa domnevajo, da so tabori del 
neke starejše kmečke obrambne organizacije, ki sega ponekod še v pred-
5 1 Franjo Baš, Turške šance pr i Kotljah, Koroški fužinar, glasilo ravenskih železariev, letnik IV, 
št. 5-6, Ravne 1934. 
5 2 Podatki o taborih na Slovenskem so v navedenih delih naslednjih avtorjev: S. Jug, V. Leveč, 
F . Leveč, J . Parapat, J . Gruden, B. Grafenauer; Majda Zontar in Mirina Zupančič, Turški tabori na 
Gorenjskem, Glas Gorenjske Snovanja — pogovori o kulturi, leto 5, štev. 1, Kranj , 17. III. 1971; Silvo 
Kranjec, Grmade in tabori, Mohorjev koledar za navadno leto 1975, Celje 1974, str. 163—168. 
F . Tancik se je posebej ukvarjal z zgodovino vojne umetnosti, ob tem je k ra tko obdelal tudi 
tabore v razpravi: Vojna stroka v obdobju od leta 1500—1630, Kmečki punti na Slovenskem, Situla 13, 
Ljubljana i>73, str. 69—92 (predvsem 89—91); Hervin Ebner, Die steierischen Tabore, Anzeiger 91, 
1954, str. 292—309; Kar Kafka, Wehrkirchen Kärntens I, II , Wien 1971, 1972 (Kafka se j e naslonil 
največ na delo F . X. Kohla, Kärntens Burgen, Schlösser und wehrhafte Statten). 
Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Slovenska matica, Ljubljana 1975, str. 
185. Avtor si j e zadal nalogo ponovno ovrednotiti protiturške tabore s tem, da j ih iztrga iz anonim­
nosti ljudskega izročila ter j ih uvrsti med prave kulturne spomenike, Fister ugotavlja, 3a protiturški 
tabori niso samo ljudska arhi tektura posebnega tipa in nivoja, ampak tudi predstavljajo' posebno slo­
vensko ljudsko arhitekturo. Zaradi skromnih pisanih virov so za raziskavo ostali kot edini vir te­
renski ostanki in materialni viri. Kot izredno primerjalno gradivo se mu je ponujal pr i nas skoraj 
nepoznan kompleks kmečkih utrdb ob cerkvah v Transilvaniji (Romunija). Največ originalnega gra­
diva prinaša avtor v I II . poglavju, kjer obdela tipologijo taborov. 
V Kranju j e Gorenjski muzej organiziral razstavo >Turški tabori na Gorenjskem«, ki j e bila 
odprta od 5. II . do 9. III. 1971. Organizatorji so hoteli z razstavo predvsem topografsko prikazati 
današnje stanje turških taborov na Gorenjskem. Doslej so lokalizirali nad trideset taborov. Glavno 
vodilo so j im bile terenske izmere in izrisi. Pri raziskavah so upoštevali razmeroma skope podatke 
v l i teraturi, arhivsko gradivo in ljudsko izročilo. Pri nekaterih danes še spornih taborih bodo po­
trebne arheološke raziskave terena. 
5 3 Anton Tomaž Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Länderen der 
südlichen Slaven Oesterreich, Nürnberg 1796, I, str. 31. 
5 4 Fran Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien 1886, s tr . 346. 
5 5 Podatki o husitskem Taboru so navedeni v monografiji A. Hejna, Tabor, Praga 1970. str. 
16—19; S. Kranjec, n. d. str. 163. 
5 4 J. Gruden, Zgodov. slov. naroda, str. 363. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 197& 1 9 
frankovsko dobo" in je za časa kmečkih uporov in turških vpadov znova oži­
vela. Zanimivo je, da se ta beseda na Kranjskem omenja že v začetku XIII. 
stoletja, ko Turkov v Evropi sploh še ni bilo.57 
Pri gradnji taborov so pogosto kmetje naleteli na težave, ki so jih po­
vzročali zemljiški gospodje. Tabore so začeli postavljati okrog leta 1470. Za po­
stavitev tabora so morali imeti privoljenje deželnega kneza, ki je navadno 
postavljal tudi določene pogoje glede gradnje. Spis z dne 2. januarja 1515, v 
katerem kranjski deželni stanovi odgovarjajo na zahteve deželno-knežjih ko­
misarjev pravi: »V obrambi pred Turki se kmetje s svojimi ženami in otroki 
ter premičnim premoženjem zatekajo v tabore. Ker so tabori večinoma slabo 
grajeni in za obrambo neprimerni, bi jih bilo treba porušiti.« Stanovi pred­
lagajo naj posebna komisija obide in pregleda vse tabore in ugotovi dejansko 
stanje.58 Iz spisa je razvidno, da so stanovi nasprotovali novi gradnji, poprav­
ljanju ter utrjevanju taborov, ker so se bali, da bi kmetje svojo obrambno 
organizacijo proti Turkom lahko uporabili proti zemljiškim gospodom, kar 
se je v obdobju kmečkih uporov pogosto tudi zgodilo. ' ' ,' 
Protiturški tabori so nastali le na ozemlju, ki je enako slovenskemu et­
ničnemu ozemlju ne glede na razvrstitev med različne fevdalce ali na be­
neško oziroma ogrsko-hrvaško posest proti vzhodu. Večina taborov je zgo­
ščenih prav sredi slovenskega etničnega ozemlja. Doba najintenzivnejše grad­
nje taborov je druga polovica XV. in začetek XVI. stoletja. Fister je ugotovil 
obstoj več kot 200 in okrog 50 v izročilu ohranjenih taborov na področju da­
našnje Slovenije in več kot 100 taborov, od katerih so nekateri zelo dobro 
ohranjeni (Koroška), zunaj nje.5* 
Tabori predstavljajo številčno in oblikovno izredno bogat arhitekturni 
pojav, ki se je kazal v celi vrsti različnih vendar samostojnih tipov, kot so 
dolinska pregrada, signalna postojanka, zatočišče, obzidana ali utrjena cer­
kev, taborski kompleks ali kot le gradu priključen tabor.. Tabori niso bili 
prave trdnjave, ki bi prenesle daljše obleganje in dalj" časa zadrževale so­
vražnika. Zasnova so bili predvsem za pasivno obrambo. Tabore so praviloma 
postavljali okrog cerkva (izjeme so tabor pri Križu, tabor na Visokem pri 
Kranju, tabor pr i Poženiku, tabor nad Spitaličem idr.). Osnovo tlorisni, raz­
poreditvi je dajala oblika terena. Izjemen je tabor na Goričici pri Domžalah, 
ki je bil postavljen po predhodnem načrtu. Tlorisi taborov so nepravilni mno-
gokotniki. Cerkev je obdajalo obzidje z obrambnimi stolpi, ki so bili po­
stavljeni na naravno slabše zavarovanih delih tabora. V obzidje je bil" vklju­
čen tudi cerkveni zvonik. Vrhnji del obzidja je zaključeval lesen obhodni 
hodnik, do katerega so vodile iz "notranjosti strme lesene stopnice. Strelne line 
so bile v obzidju, stolpih in zvoniku, ki je kot dominanta tabora služil za 
opazovalnico in bbrambo. Na notranjo stran obzidja je bila prislonjena shram-
ba-kašča, kamor so kmetje ob nevarnostih spravljali živež in premično pre-
5 7 Avgust Zorman, Vloga kmečkih puntov v slovenski zgodovini, Znamenja, letnik II. , š t ./6, 
nov.—dec, Ljubljana 1972, str. 45?.' Mnenja je , da besede tabor ne gre istovetiti s svetopisemsko goro 
Tabor in da tudi ni bila prevzeta od husitov, ampak ima čisto drug izvor. , 
3 8 P. Fister, n. d. s tr . 19; AS Stanovski arhiv I, fase. 211. ' l ' 
5 9 Ibidem str. 10, glej obširen seznam ugotovljenih, preverjenih, nepreverjenih in' le domnevnih 
lokacij taborov ' na slovenskem etničnem ozemlju (str. 135—164) ter priložen zemljevid. „ • i-\ -\ 
2* 
2 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
možen je. N a v a d n o so bi l i z a v a r o v a n i z e n i m al i več o b r a m b n i m i j a r k i in n a ­
sipi. N a čelu t a b o r a je bi l poseben oskrbnik, k i je bil voljen. Vodja vsega 
tega dela in t u d i povel jnik v b o j u ' j e bil n a v a d n o domači ž u p n i k al i p a k a k 
bližnji p lemič. 
Vpl iv i t u r š k i h vdorov so se čut i l i v v s a k d a n j e m življenju slovenskega 
človeka. Na jveč spominov se je ohrani lo med l judstvom n a boje s T u r k i . Za­
sledimo m o č n e odmeve v l judski t radic i j i in u s t n e m izročilu. T a doba je d a l a 
n a r o d n i m p e s m i m in p r i p o v e d k a m največ snovi in se najbol j v t i sni la l jud­
skemu spominu. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE EINFLÜSSE DES OSMANISCHEN IMPERIUMS AUF DIE SLOVENISCHEN 
• LÄNDER IM XV. UND XVI. JAHRHUNDERT 
Die slovenische Nation hat in ihrer Geschichte in der Zeit der Türkeneinfälle 
von Anfang des XV. bis Ende des XVI. Jahrhunderts ungewöhnliche Leiden erduldet. 
Das türkische Heer hat fast 200 Jahre lang das Hab und Gut des slovenischen Men­
schen vernichtet, seine Höfe geplündert und ihn selbst in die Sklaverei entführt. 
Die slovenische Geschichtsschreibung hat sehr früh ihr Interesse für diesen schwe­
ren Zeitabschnitt in der Geschichte der slovenischen Nation gezeigt, die Forscher 
beschränkten sich jedoch im wesentlichen nur auf einzelne Erscheinungen, auf 
einzelne Ereignisse, oder aber befassten sich nur mit der Erforschung engerer 
Problemkreise. Der Autor gibt in diesem Referat einen Überblick über die bishe­
rigen Forschungsresultate über diesen Zeitabschnitt und diese Problematik und 
weist auf einige unbearbeitete und offene Fragen hin. ' • 
Er verweist darauf, dass bisher vor allem die Chronologie der Türkeneinfälle 
sowie ihr Umfang und ihre Einfallswege erforscht sind, obwohl auch hier gewisse 
Ergänzungen notwendig sind. Eine in mehrere Phasen gegliederte Charakteristik 
der Türkeneinfälle im XV. und XVI. Jahrhundert gibt der Autor auf Grundlage 
der ersten grösseren, von Stanko Jug verfassten Synthese dieser Problematik. Die 
bei den Türkenüberfällen auf slovenisches Gebiet erreichten Erfolge sind auch dem 
gut organisierten Spionagedienst zuzuschreiben. 
Die Türkeneinfälle hatten auf slovenischem Boden furchtbare Folgen. In Be­
richten werden verschiedene Zahlen über Schäden und Gefangene angeführt. Die 
Gefangenen wurden in verschiedenen Gegenden des türkischen Staates angesiedelt. 
Die Knaben wurden gewöhnlich zu Janitscharen erzogen. Bessere Organisation und 
Stärkung der Verteidigung brachten Aktionen zur Befreiung der christlichen Ge­
fangenen mit sich. Die Entführung der Menchen in die Sklaverei rief eine besondere 
Form des Handels hervor. Der Menschenhandel wurde auch auf die türkischen 
Gefangenen erweitert. Ab Mitte des XVI. Jahrhunderts stösst man in den sloveni­
schen Ländern auf eine zunehmende Zahl von türkischen Gefangenen. Einzelne 
kräinische Adelige, die an den Kämpfen gegen die Türken teilgenommen hatten, 
hatten — wie aus den Nachlassverzeichnissen hervorgeht — auf ihren Gütern 
türkische Gefangene. Ein Teil der türkischen Sklaven verblieb auf den Gütern 
der krainischen Adeligen als Arbeitskraft, ein anderer Teil wurde zum Handels-
artikel 
Die Türkenein- und -Überfälle im XV. Jahrhundert haben auf slovenischem 
Boden nicht nur grossen materiellen Schaden verursacht, sondern auch.die Zahl 
der ruralen Bevölkerung vermindert. Die slovenischen Bauernwirtschaften erreich­
ten gerade in dieser Zeit den Höhepunkt ihrer Verwahrlosung. Die Verlassenheit 
einiger Gegenden des slovenischen Landes wurde später zur Ursache neuer Koloni­
sierung. Die neuen Siedler stellen einen sich vom türkischen Gebiet zurückziehenden 
Teil der serbischen und kroatischen Bevölkerung dar (Uskoki). j 
Schon in der Zeit der ersten Türkenüberfälle stellt sich die Frage der Verteidi­
gung. Später ist die Verteidigung eng mit der Entstehung und Entwicklung der 
Militärgrenze (Vojna krajina) verbunden. Da diese Problematik noch eingehendere 
ZGODOVmSKI ČASOPIS XXX 1976 21 
Untersuchungen erfordert, beschränkt sich der Autor nur auf die wichtigsten Pro­
bleme. Seine Aufmerksamkeit ist auf das System der Landesverteidigung sowie auf 
das System der Söldnerheeres und seine Wirksamkeit gerichtet. Eine erfolgreiche 
Verteidigung hatte einen gut organisierten Nachrichtendienst zur Bedingung. Der 
zentrale Nachrichtendienst und die mit ihm unverbrüchlich verbundene Diplomatie 
der österreichischen Habsburger gegenüber dem Osmanenstaat wurde bislang von 
Josip Zontar gut bearbeitet, wogegen der militärische Nachrichtendienst an der 
Grenze unbearbeitet blieb. 
Es gab verschiedene Arten der Verteidigung gegen die Türkenüberfälle. D e r 
erste Verteidigungsversuch Anfang des XV. Jahrhunderts beschränkte sich auf die 
Einrichtung einer Signalisierungsorganisation. Eine der Verteidigungsmassnahmen 
Ferdinands war, verschiedenen Orten das Stadt- und andere Rechte zu verleihen. 
Dies hatte zur Folge, dass sich die Städte zu befestigen begannen. Obwohl die Lasten 
der Verteidigung gegen die Türken im wesentlichen auf den Untertanen, den Bauern, 
ruhten, waren diese selbst vollkommen ungeschützt. Da Sie selbst für ihre Sicherheit 
sorgen mussten, begannen sie befestigte Zufluchtstätten — Lager — zu errichten, 
meist um die Dorfkirche herum, oder aber nahmen in natürlichen Grotten und 
Wäldern Zuflucht. 
Die Einflüsse der Türkeneinfällen fanden ihren Niederschlag im Alltagsleben 
des slovenischen Menschen, darum sind ihre Nachklänge in der Volkstradition und 
in der mündlichen Überlieferung zu verfolgen. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976/1—2, s. 23—35 25 
F e r d o G e s t r i n 
TRGOVINA S KOŽAMI V MARKAH V 15. IN V PRVI POLOVICI 
16. STOLETJA 
Dežele na obeh straneh Jadranskega morja so bile stoletja vse do druge 
polovice 19. stoletja tesno povezane z gospodarskimi in' drugimi vezmi. Iz 
obeh področij dežel, iz italijanskih in balkanskih, v velikem delu slovanskih, 
se je obojestransko pretakal od srednjega veka dalje trgovski in pomorski 
promet, ki so ga le sorazmerno redko in le za krajši čas prekinjale zanj ne­
ugodne razmere. Z uvozom v eno stran je bil tesno povezan izvoz na drugo 
stran in obratno. Tržišče na balkanskem prostoru je iskalo blago iz Italije 
in zahoda nasploh, a trg v Italiji in na zahodu je bil odprt za celo vrsto blaga 
iz balkanskih dežel.1 Balkan je bil tako že od prve polovice 15. stoletja pod­
ročje zanimanja lujih, zahodnih trgovcev zavoljo surovin, ki jih je mogel 
posredovati. Ena izmed takih surovin so bile tudi kože in trgovina s kožami 
med obema področjema v 15. in v prvi polovici 16. stoletja je predmet, vsebina, 
te razprave. 
V italijanskih deželah je potreba po tako pomembnih surovinah, kakor 
so bile tedaj kože, v 15. in 16. stoletju izredno porasla. Italija je v tem času 
le deloma in v sorazmerno majhni meri mogla kriti potrebe po kožah iz lastnih 
virov. O tem pričajo tudi za obravnavano obdobje pojavljajoče se pogodbe 
trgovcev s posameznimi mesarji in zakupniki mesnic v markižanskih mestih 
za izključno prodajo vseh kož zaklanih živali po pogodbeno vnaprej določenih 
cenah za določen čas, običajno za dobo enega leta.2 Zato je bila Italija seveda 
vezana na uvoz kož, ki je, rečeno na splošno, naraščal v vsem obravnavanem 
obdobju. Od konca 15. stoletja je začelo primanjkovati kož tudi deželam za­
hodne Evrope in je zavoljo tega trgovina s kožami iz balkanskih in še širših 
področij prek Italije na pomenu veliko pridobila. V tej trgovini s kožami se 
v obravnavanem obdobju pokažejo Marke kot izredno važno stičišče kopnih 
in pomorskih poti za to trgovino in kot izhodišče za promet blaga v nasprotni 
smeri. Ancona, Pesaro in sprva tudi Fano — Senigallia pri tem skoraj n i pri­
hajala v poštev3 — so bila središča, od koder so se kože posredovale daleč v 
1 J. Tadić, Ekonomsko jedinstvo Balkana i Sredozemlja u XVI vekn, Zgodovinski časopis 19-20 
(1965/6), str. 197 si.; Z. P. Pach, The Role of East-Central Europe in International Trade, Etudes 
Historiques 19?6, I, Budapest 1970, str. 217 si.; Der Aussenhandel Ostmitteleuropas 1450—1650. Die 
ostmitteleuropäischen Volkswirtschaften in ihren Beziehungen zu Mitteleuropa. Die Vorträge der 
1. Tagung des Seminars für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte der Philipps-Univeisität zu Marburg 
an der Lahn. Herausgegeben von Ingomar Bog. Köln—Wien 1971; H. Kellenbenz, Südosteuropa im 
Rahmen der europäischen Gesamtwirtschaft, Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte 
1. (1971), str. 27 sl.; O. Pickl, Die Auswirkungen der Türkenkriege auf den Handel zwischen Ungarn 
und Italien im 16. Jahrhundert , ibidem, str. 71 si.; F. Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na 
Slovenskem, Ljubljana 1972; F . Gestrin, Le relazioni economiche t ra le due sponde adriatiche t ra 
Quattro e Cinquecento, Congressi Salentini П (1973), str. 87 si.; F . Gestrin, Gospodarstvo in družba 
zahodnoiugoslovanskih dežel od 15. do srede 17. stoletja, Zgodovinski časopis 29 (1975), str. 45 si. 
2 Glej npr. za Pesaro not. k n j . A. Milioni 60/7 f 141' — 1537 apri l 26; 60/10 — 1540 marec 15; 
60/11 f 171, ,199' in 218' — 1541 avg. 12, apri l 29 in marec 23; 60/5 f 185' — 1546 marec 31; 60/6 f 52 in 319' — 
1547 marec 18 in 1546 o k t . 20. Za Ancone; not. k n j . Jo. B. Alberici 243 f 171 — 1554 j u n . 25. 
3 Prim. Archivio di Stato — Fano, Codici Malatestiani 107 — Libro dela depositaria de Senegaglia, 
passo e tratta 1454. Archivio di Stato — Ancona, not. k n j . G. Giustiniani 657 f 108 — 1533 apri i 2; 
661 f 182' — 1537 sept. 25; not. k n j . Jo. B. Alberici 233 f 107 — 1542 ju l . 7. 
24 
* ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
zaledje v obliki trgovine na krajše razdalje, a iz Pesara in zlasti iz Ancone 
so šle kože tudi na veliko in na daljše razdalje, posebej prek Firenc proti 
Lombardiji, Genovi in dalje na zahod. Podrobneje moremo slediti samo prve­
mu delu te trgovine in sicer zgolj njenemu kreditnemu delu, kakor ga registri­
rajo notarske knjige, izredno važna in bogata serija virov v vseh treh zgoraj 
imenovanih mestih.4 
V; obravnavanem obdobju so1 prihajale kože v Marke predvsem iz dveh 
smeri: iz severovzhodne smeri s posredovanjem slovenskih dežel in prek njih 
čez pristanišči Reka in zlasti Trst ter iz vzhodne smeri iz Dubrovnika, ki je 
znal pritegniti nase trgovino velikega dela balkanskega prostora. Prihajale 
pa so kože v Marke v tem obdobju in zlasti v prvi polovici 16. stoletja iz vsega 
balkanskega prostora, iz ozemlja zahodnih in severnih crnomorskih dežel,,iz 
levantskih dežel in se posebej omenjajo, tudi kože iz Aleksandri je, prav tako 
pa tudi iz slovenskih dežel, iz nemških vzhodnoalpskih dežel in zlasti iz po­
donavskih, ogrskih in hrvatskih dežel. 
Trgovina slovenskih dežel z Italijo je že v 14. stoletju dobivala večji 
obseg,5 v njenem sklopu p a , se omenja tudi trgovina s kožami. Prve znane 
vesti o trgovini s kožami iz slovenskega ozemlja in njenega širšega zaledja 
zasledimo v Fanu in Pesaru že pred sredo 15. .stoletja. Leta 1442 sta npr. 
Dominik Nardi in Andrej Paladini iz Pesara sklenila družbo za obdelavo 
kož; prvi je vanjo vložil 5,bal (50 kosov) »nemških« kož v skupni vrednosti 
35 in pol zlatih dukatov, drugi pa je v,družbo dal svojo osebo in delo.6 Že 
mesec dni poprej pa sta družabnika Nikolaj, sin Antonija iz Reke in Adam 
Addami iz Ferma v Pesaru prodala nekemu kupcu iz Fana 16 bal »nemških« 
kož za 104 zlate dukate.7 Toda v Fanu so že leta 1440 trije meščani iz Pergole 
kupili 36 bal kož (verjetno ogrskih) za 200 zlatih dukatov.8 Podatek nedvo­
umno kaže, da je mesto že postalo tržišče za svojo širšo okolico. Kože, ki so 
v tem času prihajale v markižanska mesta, so bile v veliki meri, neposredno 
iz slovenskih dežel in sodobniki v. Markah so jih označevali kot »nemške« 
kože (corii theutonici). V posameznih letih so te kože še tja do prvih let 
16. stoletja v Pesaru dosegle tudi do 70 in več odstotkov celotne množine kož, 
ki jo izkazuje kreditna trgovina s kožami. • . • 
V zadnji četrtini tega stoletja se podatki o trgovini s kožami v obeh mestih 
pomnože. Za Fano razpolagamo od leta 1477 pa do 1525 že z več ali manj 
sklenjeno serijo podatkov o kreditni trgovini in o količinah kož v tej trgovini.8 
V Pesaru pa se sprva množe vesti o trgovini s kožami v zvezi z nastajanjem 
trgovskih družb za nakup in prodajo kož,10 a od leta 1498 imamo tudi tod 
več ali manj sklenjeno vrsto količinskih podatkov o kreditni trgovini s kožami, 
ki sežejo vse do leta 1548." Toda v obeh mestih stopajo že v začetku 16. sto­
letja daleč v ozadje kože iz slovenskih dežel in popolnoma prevladajo v pro­
metu kože iz ogrskih (in hrvatskih) dežel. Prve so poslej tvorile le še v posa-
д v * Z a F a n ° , r ?
l e - L z l , a s 4 n ° t a r s k e knjige P. A. Gallassi, N. Gallassi, G. Gallassi, P. A. Graziani, 
A. Fusooni, L. Vignattoli, J. Roncoli in P. D . Stati. Za Pesaro notarske knjige B. Fattor i , M. G. Lepri, 
?• r f P ? n ' i . p - . Ç - 0
A ™ b ™ s , ' , A - Milioni, L. Abbati. Za Ancono notarske knjige Jo. B. Alberici (no 24?, 
233, 230, 2». 242, 243), G. Alberici (no 28, 29) in G. Giustiniani (no 660, 657, 656, 659, 665, 669, 664 in 661). 
. .. 3 r . Ues tnn, lrgoyina slovenskih dežel z italijanskimi ob koncu srednjega veka in v XVI. sto­
letju. Zgodovinski časopis 29 (1975), str. 89 si. ; 
6 ASP — not. k n j . M. Paludini f 77 — 1442 j u n . 30. 
7 ASFA — not. k n j . L. Mastropaolo A — 1442 maj 26. 
8 ASFA — not. k n j . L. Mastropaolo A — 1440 nov. 17. • 
'uP}P tabelo 1, narejeno na podlagi notarskih knjig zgoraj imenovanih notarjev. 
ot „Z ,Ла~
 n?Ì;cknj-G„„L?PIiu/6.f **'.- ш* n o v- ^ f ш - i m seP*-16; »^ * 275 - 1476 nov. 
: .? î-i • T Î maJ W' f 1 3 Г — U78 Jun- 3 0 ; 1 1 / n f 1 № — 1 4 8 1 avS- 3-
Glej tabelo П, narejeno na podlagi notarskih knjig zgoraj imenovanih notarjev v Pesaru. . 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 2 5 
meznih letih kakih 5 % celotnega prometa s kožami v Fanu in Pesaru. Pre­
vlado kož iz ogrskih (in hrvatskih) dežel v tej smeri prometa je postavljati 
že v čas po smrti Matije Korvina (1490) in še posebej v čas po končani be-
neško-habsburški vojni (1508—1516), ko se je trg kožam iz ogrskih dežel na 
široko odprl v Italiji. V relativno večjem obsegu se je promet s kožami »iz 
slovenskih dežel v prvi polovici 16. stoletja odvijal le še v Anconi, kjer mo­
remo — seveda po še ne do kraja izčrpanih virih — slediti trgovini s temi 
kožami v letih 1529—1542.« ..,• . . * .,.• 
Po dosedaj znanih podatkih o kreditni trgovini v zgoraj označenem skoraj 
petdesetletnem obdobju, toda s težiščem, prometa v letih 1486—1505 in 1518— 
1521, so v Fanu na drobno prodali okoli 62.100 kož, predvsem govejih kož, za 
katere so kupci ostali dolžni skoraj 33.300 zlatih dukatov. V Pesaru, ki je bilo 
v primerjavi s Fanom mnogo pomembnejše trgovsko središče in je že od konca 
15. stoletja, privabljalo trgovce t u d i u z Nizozemske in celo Anglije, je bila 
kreditna trgovina s kožami (na drobno) mnogo bolj razvita. V letih 1498—1548, 
a s težiščem na letih 1518—1543, so v Pesaru na ta način po naših podatkih 
prodali : okoli 388.300 kož, višina kreditirane vsote pa je bila blizu 263.600 
zlatih dukatov oziroma skudov.13 Po podatkih za zgoraj označenih 14 let pa 
je v Anconi, kjer se je ukvarjalo s-trgovino s kožami, ki so prihajale vanjo 
po tej smeri, le nekaj trgovcev, število v obliki kreditne trgovine prodanih 
kož doseglo številko 8.782, od. tega 8.447 »nemških« kož, kreditirana vsota pa 
je bila 6.620 zlatih dukatov oziroma skudov. Kako se je po letih razvijal ta 
promet, prikazujejo priložene tabele, ki posebej navajajo kože, prodane ne­
posredno po trgovcih iz slovenskega zaledja oziroma za njihov račun. Skupna 
vsota v vseh treh mestih ugotovljenih količin s kreditno trgovino prodanih 
kož v označenem obdobju pa-je blizu 459.200 kož, a kreditirana vsota za 
plačilo teh kož je presegla 303.000 zlatih dukatov oziroma skudov. 
Izkazano kreditno trgovino moramo imeti le za tretjino vsega prometa 
s kožami v tej smeri. Upravičeno bi mogli trditi, da je v obdobju od 1477 do 
1548 prišlo v Marke po tej poti okoli 1,380.000 raznovrstnih kož, katerih 
skupna vrednost bi dosegla do prek milijona zlatih dukatov. Ob taki oceni 
bi v Marke vsako leto uvozili okoli 21.000 kož, kar pa je glede na obseg 
kreditne trgovine vsaj ob viških trgovine s kožami iz te smeri prej majhna 
kakor pa velika številka. Saj iz tabele vidimo, da so bile v Pesaru ob viških 
trgovine že množine v kreditni trgovini prodanih kož precej višje; Če bi te 
številke pomnožili s faktorjem tri, dobimo naslednje letne količine kož: 1522 
— ok. 75.000, 1523 — ok. 166.000, 1524 — ok. 81.000, 1533 — ok. 43.000, 1536 — 
ok. 48.000, 1541 — ok. 42.000, 1542 — ok. 46.500 in 1543 — ok. 41.000 kož. Ker 
so po podatkih O. Pickla iz ogrskih in hrvatskih dežel izvozili v smeri proti 
zahodu v prvi polovici 16. stoletja po okoli 200.000 kož letno,14 moremo ob 
zgornjih številkah trditi, da je velik del tega izvoza šel v Marke, kjer se po-
kažeta Pesaro in Ancona kot izredno pomembni tržišči v tej trgovini. 
Ta tranzitna trgovina in seveda tudi trgovina z domačim blagom se je 
prek slovenskih dežel usmerjala po treh "poglavitnih poteh: po tako imenovani 
ljubljanski poti (Nedelišče— Ormož—Ptuj—Ljubljana—Trsi — in deloma še v 
beneška mesta v slovenskem delu Istre ali Gorico), po novomeški ali tudi 
postojnski poti (Koprivnica—Varaždin—Zagreb—Novo mesto—dolina Krke— 
J? Glej tabelo Ш , narejeno na podlagi notarskih knjig zgoraj imenovanih notarjev v Anconi. 
13 Prim. F. Gestrin, Trgovina o. c , str. 98. 
H O. Pickl, o. c , str. 91, tudi op. 64. 
26 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Lož—Postojna—Trst ali beneška mesta v slovenski Istri) in končno po koroški 
poti.prek Beljaka—Trbiža v Furlanijo in dalje v Italijo. V tej tranzitni trgo­
vini s kožami proti Italiji se tedaj kot poglavitna središča pokažejo Ptuj, 
Ljubljana, Gorica in Trst, ki se jim pridružujeta tudi Zagreb in Reka. Od 
tega koliko časa in v kakšnem obsegu so šle kože (in drugo tranzitno blago) 
po teh poteh v Italijo, zlasti po ljubljanski in postojnski poti, in italijansko 
blago proti ogrskim deželam, a tudi kdo je to trgovino obvladal, je bil v veliki 
meri odvisen gospodarski procvit mest in meščanstva na Slovenskem v obrav­
navanem obdobju. 
Pomen te trgovine spoznamo iz velikega števila trgovcev, ki so se v marki-
žanskih mestih vključevali v trgovino s kožami. V Fanu se v tabeli I ome­
njenih letih omenja dober ducat trgovcev, ki so se med drugim ukvarjali tudi 
s trgovino s kožami z druge strani Jadrana, v Pesaru jih v tabeli I I I navedenih 
letih poznamo kar blizu sto, a za Ancono imamo za trgovce s kožami iz 
slovenskih in ogrskih dežel le sporadične podatke. Tako v Fanu kakor v Pe­
saru, a tudi Ancona v tem pogledu ni mogla biti izjema, so bili trgovci s ko­
žami deloma domačini in so največji med njimi sodili v sam družbeni vrh, 
pripadali so plemiškim oziroma patricijskim ali vsaj najbogatejšim mestnim 
trgovskim rodbinam. V Fanu so bili taki npr. Nikolaj Ufreducij iz Ferma 
(v letih 1479 do 1493), Andrej Durantis (v letih 1488—1507) in Kastracij Ca-
stracanis (v letih 1518—1531), ki se je nato preselil v Pesaro, morda zaradi 
boljših pogojev za trgovino. V Pesaru je sem šteti člane plemiške rodbine 
Planosijev, Arduinov in Luparinov ter velike trgovce Vincenca Büratelli, 
Nikolaja Streinerja in Marka Pechs. Med anconskimi trgovci naj omenim tu 
Jakoba Vincentius in Janeza Senatus, družabnika Franca Muscona iz Ljub­
ljane. Trgovci iz slovenskih dežel (med njimi tudi kar številni v mesta na 
slovenskih tleh doseljeni Italijani1 5), ki so v markižanska mesta posredovali 
kože, so v veliki meri tudi neposredno trgovali s kožami v teh italijanskih 
mestih. Tako je v Pesaru v letih 1518 do 1548 trgovalo s kožami nad 30 trgovcev 
iz slovenskih in par trgovcev iz hrvatskih dežel. V Fanu pa so v zgoraj ozna­
čenem časovnem razdobju imeli v trgovini s kožami veliko vlogo člani rodbine 
Lanthieri, ki so bili doma s področja Brescie, a jih viri v' Fanu, Pesaru in 
Anconi pogosto označujejo kot trgovce in meščane iz Ljubljane (v letih 1477 
do 1498 Ivan, sin Antonija, v Fanu; v letih 1509 do 1518 v Fanu, nato v Pesarli 
in tudi v Anconi Jakob Lanthieri; v letu 1516 v Fanu Anton Lanthieri s svojo 
družino). 
Kože iz slovenskih ter ogrskih (in hrvatskih) dežel so trgovci v Farnih 
Pesaru in Anconi prodajali v obliki kreditne trgovine praviloma v teh mestih 
samih, tod naj bi se dolžne vsote tudi poravnavale, kolikor to ni bilo drugače 
določeno. Kupci so bili deloma trgovci zalednih mest, predvsem pa neposredni 
potrošniki, posebej vsakovrstni obrtniki iz zelo širokega ozemlja. Obsegalo 
je namreč velik del srednje Italije: poleg Mark in Umbrije še Emilio-Romagno, 
dele Toscane in Abruzzov oziroma Apulije. Kože so šle v Markah v desetine 
mest in krajev, ki jih tu ne bi naštevali, v drugih deželah pa so bili kupci 
teh kož npr. tudi iz Fabriano, Foligno, Assisi, Peruggia, Gubbio, Arezzo, 
u Prim. F. Gestrin, Trgovina o. e , str. 9S, 97 si.; F. Gestrin, Mitninske knjige o. e , str. 55 si.; 
F. Gestrin, Prispevek h gospodarski zgodovini Ptuja v prvi polovici 16. stoletja. Časopis za zgodo­
vino in narodopisje 5 (1969), str. 228 si.; O. Pickl, o. c , str. 78, 80, 102; F. Gestrin, Trgovina o. c , 
str. 95 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19?6 27 
5 
3 
a 
fa 
O 
oo 
< 
W « 
H 
te 
_g 
'? 
o 
bo 
«S 
a 
•3 
v 
00 
00 
-* 
5 
S8 
CU 
ca 
cu 
t H en 
cu 
T J 
U cg 
t> H 
tiofe 
fcH en 
3 
CM 
o 
CM 
oo 
1П 
o 
CM 
CM 
CM 
m 
CM 
m 
C 
o o 
a 
< 
o 
CM -* m 
o 
tO CM 
W 
Л 
in 
to 
in 
o 
Ш 
CL) 
rt 
te 
.g. 
o 
ti) 
cd e 
-•-» 
TJ 
CD 
m 
_ l I 1 o + -
tO 
IO 
in 
to i o m T m 
to 
in 
CN 
O 
o 
to m 
O l 
CM 
m 
oo 
io 
r- + in 
o 
cu 
TS 
N 
.,_, U 
t» 
л 
л en 
a cu bn> 
*н 
H 
o 
en 
ев 
a. 
CO 
S ö 
J « " 
* * 
cu 
• - 1 
cu 
>N 
O 
.M 
28 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
I 
00 
h - t iS 
«t 
W -a 
m a 
H o 
&4 
M 
00 
to 
2 d 
00 
00 . 
г« a 
2 £ 
O -Ф 
tO 
.-i d 
u u 
t» 
o 
bo >N 
Ф 
•S'S 
'"S 
o o 
tac >• 
Sr_0 
C - 1 en 
+ 
O 
ki 
+ 
CJ 
>N 
d 
-o 
N 
S3 
to0> 3 
fi ° -M 
H » CO 
(M 
tv. 
to 
CM 
CM 
00 - < * 
in 
1Л 
o 
t o 
00 
oo 
00 
r-
tO 
m 
m 
CM 
Os 
o 
tO 
-O 
O on 
h O 
CM o 
00 
o 
t» 
o 
tao 
o 
Ci 
vO 
ft 
13 
co 
0) 
Cd 
•a 
U OD 
> a 
° S 
E"4 « 
•a.8 
d 
s 
co 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 2 9 
Cesena, Faenza, Forli, Città di Castello, Castiglione, Terni, Macerata, Spoleto, 
Aquila in dr. 
Trgovina s kožami prek slovenskih dežel v Marke je imela, sodeč po 
podatkih za Fano in Pesaro (glej tabeli), naslednje razvojne linije. Sprva in 
vse do začetka 16. stoletja se nam kaže Fano kot pomembnejše tržišče od 
Pesara, toda v času, beneško-habsburške vojne (1508—1516) je trgovina s ko­
žami v obeh mestih skoraj povsem prenehala. Na prelomu v tretje desetletje 
16. stoletja se je začenjal v Pesaru silovit vzpon trgovine s kožami, prvenstveno 
iz ogrskih in hrvatskih dežel, ki so jih v Marke posredovali večinoma trgovci 
iz slovenskih mest. V Fanu pa je, verjetno kot posledica konkurence v Pesaru, 
promet močno padel. Ta nagli vzpon trgovine v Pesaru, ki ga je po­
spešilo dolgoletno zaprtje meje med že omenjeno vojno, so za krajši 
čas zaustavili in promet močno zmanjšali dogodki na Ogrskem v letih 1526 
•do 1529. Tej depresiji v trgovini s kožami je nato sledila dolgotrajna več ali 
manj stalna doba trgovine vse do skoraj konca 40-ih let 16. stoletja. V tem 
blizu 20 let trajajočem obdobju pesarski trgovci za svoj račun skoraj niso 
prodajali več kož, pač pa le za račun 'trgovcev iz slovenskih (in hrvatskih) 
•dežel, svojih prmcipalov. Mogli bi reči, da je bila v teh letih tranzitna trgo­
vina s kožami v Italijo v pretežrii meri v rokah trgovcev iz Ptuja in Ljubljane, 
seveda v povezavi s svojimi italijanskimi partnerji. Prav tako pa moremo reči, 
da je bil to čas viška trgovine v mestih na Slovenskem v 16. stoletju. 
Proti koncu 40-ih let 16. stoletja pa je tranzitna trgovina s kožami iz 
ogrskih in hrvatskih dežel v Marke prek slovenskih dežel povsem prenehala.1 6 
Vzroki za ta preobrat so bili raznovrstni, iskati pa jih je deloma zopet v 
vojaških in političnih dogajanjih na Ogrskem v zvezi z novimi osvojitvami 
sultana Sulejmana in s tem povezanim prenašanjem trgovine s kožami iz teh 
področij na poti prek Bosne v Dubrovnik.1 7 Ta je poslej obvladal tudi trgo­
vino s kožami iz teh področij in jih po svojem trgovskem organizacijskem 
sistemu pošiljal na italijanski in zahodni trg. Trgovci iz slovenskih mest so 
izgubili dotedanjo vlogo v tranzitni trgovini iz ogrskih dežel proti Italiji; 
kože iz slovenskih dežel, ki so tvorile, kakor smo že videli, sorazmerno majhen 
delež v prometu kož proti Italiji, pa so se poslej usmerjale predvsem na 
ozemlje Beneške republike.'' - ' « 
Trgovina s kožami, ki so prihajale iz severovzhodne^smeri, je le del ce­
lotne trgovine s tem blagom v Anconi. V mnogo večji meri sta ta trgovina 
in njen procvit zavisela od povezav Ancone z Dubrovnikom.1 8 Le-ta je začel 
intenzivneje trgovati z Italijo že od srede 12. stoletja dalje. To je bil čas; ko 
je Dubrovnik sklenil trgovske pogodbe s celo vrsto italijanskih mest, med 
drugim tudi z mesti v Markah (Ancona 1199, Fano 1201, Recanati in Senigallia 
J6 F. Gèstrin, Trgovina o. c , str . 100 si. 
is °>'- ^ c 4 ' i ° ' c - ' s t r - 9 3 s L 1 1 4 ' 1 2 6 ; F - Gestrin v Zgodovinski časopis 25 (1971), str. 308 si. 
T T j - J i Körbler, Dubrovačka republika i zapadne evropske zemlje, Rad JAZU 214 (1916), str. 175 si. 
J- ladic, Španija i Dubrovnik u XVI veku, Beograd 1932; M. Popović-Radenković, Le relazioni com­
m e r c i 3 • fra Dubrovnik (Ragusa) e la Puglia nel periodo angioino (1266—1442), Archivio storico per le 
Provincie napohtane 37 (1957), s tr . 5 si. in 38 (1958), str. 153 si.; B. Krekié, Ragusa e gli Aragonesi 
7п = ™ l a . m f t a <«! XV secolo. Revista storica del Mezzogiorno 1 (1966), str. 205 si.; B. Krekié, Dubrovnik 
K e l e t j e Levant au Moyen Age, Paris—La Haye 1961; M. Spremić, Dubrovnik i Aragonci 1442— 
i » 5 . Beograd 1971; I . Božić, Dubrovnik i Turska u XIV i XV veku, Beograd 1952; T. Popović. .Turska i 
I t v f t £ u T ï I J T F J A T e k u ' В е ° 8 г а < Ј 1 9 " ; P : Matković, Trgovinski odnošaji izmedju Dubrovnika i srednje 
m ™ \ R a d J A Z U « (!»71), str. 1 si.; S. Anselmi, Venezia, Ragusa, Ancona tra Cinque e Seicento, un 
momento della s tona mercantile del Medio Adriatioo, Ancona 1969; F . W. Carter, Dubrovnik (Ragusa) 
a Uassic City-state, London—New York 1972. ,. 
30 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
1206), v katerih je bil z Ancono stoletja v najtesnejših trgovskih zvezah, ki 
so jih nove pogodbe vedno znova potrjevale in dopolnjevale.19 
Kože so bile že v drugi polovici 14. stoletja pomembno izvozno blago 
v dubrovniški trgovini. Z ustvarjanjem številnih trgovskih kolonij v svojem, 
zlasti bosenskem in srbskem zaledju,20 so si Dubrovčani ustvarjali bazo za 
svoj trgovski sistem, s katerim so obvladali v 15. stoletju že veliko ozemlje. 
S tega ozemlja, a tudi iz makedonskega in celo severnogrškega področja ter 
Albanije je Dubrovnik pritegoval že v tem času najrazličnejše kože, ki jih 
je nato posredoval prek Jadrana v Italijo.21 Čeprav so bile tedaj Benetke 
najvažnejši uvoznik kož iz Dubrovnika, je vendar precejšen del te trgovine 
odpadel tudi na Ancono, ki jo Carter v svojem odličnem delu označuje kot 
drugo najvažnejšo dispečersko pristanišče v Italiji za trgovino s kožami.22 Vsi 
viri to ugotovitev nedvomno potrjujejo, toda za jasno spoznanje obsega in 
vloge te trgovine v Anconi bo treba še podrobno proučiti serije dubrovniškega 
arhiva in serijo notarskih knjig v Archivio di Stato d'Ancona. 
Na prehodu v 16. stoletje se je začenjal v trgovini s kožami preobrat, ki 
je prinesel Anconi že v prvi polovici 16. stoletja v trgovini s kožami iz balkan­
skih in levantinskih področij prvo mesto v Italiji.28 V tem času se je zaklju­
čevalo turško osvajanje Balkana in Podonavja in nad vsem tem ogromnim 
prostorom so si Dubrovčani pridobili privilegiran položaj v trgovini.24 Dubrov­
nik je postajal eno izmed velikih trgovskih središč v Sredozemlju s posredo­
vanjem blaga iz vzhoda na zahod in obratno kot glavno funkcijo. Istočasno je 
od začetka 16. stoletja rasel tudi pomen.Ancone kot izhodišča zahodne trgo­
vine proti turškemu vzhodu in je postala stičišče važnih poti v tej prometni 
smeri. Na relativno ozkem prehodu, ki ga je predstavljalo Jadransko morje, 
sta se znašli nasproti dve veliki tržišči. Zveza med Dubrovnikom in Ancono 
je postala najugodnejša povezava med vzhodom in zahodom v sredozemskem 
prostoru. Ancona se je v tem času razvijala hkrati v veliko uvozno pristanišče 
za blago iz balkanskega prostora in izvozno luko za blago, namenjeno na 
ozemlje turškega imperija. V zvezi s tem pa je postajala tudi največji posredo­
valni trg za trgovino s kožami, k i so prihajale iz vzhoda prvenstveno s po­
sredovanjem Dubrovnika.2 5 Braudel označuje Ancono v 16. stoletju kot »mesto 
kož«.86 
Dubrovnik je v tem času (in nato vse 16. stoletje) Italijo in zahod oskrbo­
val s kožami iz mnogo širšega bosenskega in srbskega zaledja, kakor v prejš­
njem obdobju, iz bolgarskih dežel, zlasti področja spodnje Donave in Vidina 
ter nižinske Trakije, dalje iz Moncastra ob ustju Dnjestra in sosednjih pod­
ročij. Iz nakupnih središč kot so bili npr. Vidin, Nikopolj, Silistria, Razgrad 
so šle kože deloma po kopnih poteh, deloma p a po morju iz dubrovniških 
1 9 J. Lučić, Pomorsko-trgovačke veze Dubrovnika i Italije u ХШ stoljeću. Pomorski zbornik 5 
(1967), str. 447 si.; S. Anselmi, o. c , str. 41 si.; F. W. Carter, o. c , str. 71 si., 74, fig. 15. 
2 0 I. Voje, Poslovanje dubrovniških trgovskih družb na balkanskem polotoku v drugi polovici 
XV. stoletja. Zgodovinski časopis 28 (1974) str. 215; F. W. Carter, o. c., str. 144 si. 
2 1 F. W. Carter, o. c., str. 250 si. 
2 2 Ib., str. 252. 
2 3 Prim. M. Natalucci, Ancona attraverso i secoli, I-Ш, Ancona 1960; S. Anselmi, o. c , str. 65 si.; 
P. Earle, The Commercial Development of Ancona, The Economie History Review, 2 Ser. 22 no 1 (1969), 
str. 28 si.; J. Delumeau, Un ponte fra Oriente e Occidente: Ancona nel Cinquecento, Quaderni storici 13 
(1970), str. 26 si.; F. W. Carter, o. c , str. 361 sì. 
» T. Popović, Turska o. c , str. 79, 92 si. 117—122. 
2 5 P. Earle, o. c , str. 39 si.; S. Anselmi, o. c , str. 65 si.; F. W. Carter, o. c , str. 361—5; 
T. Popović Trgovački odnosi Dubrovnika i Ankone u drugoj polovini XVI veka. Zbornik Filozofskog 
fakulteta 11, no 1 (Beograd 1970), str. 443 si. 
2 6 F. Braudel, Civiltà ed imperi del Mediterraneo nell'età di Filippo II, I, Torino 1963, str. 337. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 31 
skladišč v Varni, Carigradu (Pera) in Rodosto v Marmornem morju. Toda 
Dubrovčani so nakupovali kože tudi v različnih pristaniščih Grčije in Alba­
nije. Prek Dubrovnika ali pa po neposrednih poteh so kože nato posredovali 
naprej, večinoma vsekakor v Ancono.27 Vanjo pa so se stekale deloma, kakor 
smo že spoznali, tudi kože iz slovenskih in ogrskih dežel. 
Iz vseh teh področij namreč že od začetka 16. stoletja srečujemo kože v 
Anconi, viri jih označujejo po lokalnih oznakah (»corii theutonici« ali »corii 
de Alemania«, »corii sclavonici«, »corii de Moncastro«, »corii de Varnia«, »corii 
de Alexandria«, »corii de Gretia«, »corii de Salonicchio«, »corii de Valona«). 
V prvi polovici 16. stoletja so v trgovini,s kožami prevladovale kože iz Mon-
castra in Varne, sledile so jim kože iz Grčije, nato pa s precejšnjo razliko kože 
iz slovenskih in ogrskih dežel in drugih področij. Med njimi so bile najštevil­
nejše seveda goveje kože, cenjene p a so bile tudi bivolje in konjske, ki pa se 
precej redko omenjajo. Večji pomen v trgovini s kožami gre tudi ovčjim, 
koštrunjim in jančjim kožam (montinini, monzoni), še posebej pa je omeniti 
fino strojeno usnje drobnice, kordovan, katerega so razlikovali vsaj troje vrst 
in je bil različno pobarvan.2 8 • ' J • 
Trgovino s kožami v Ancono so v veliki meri imeli v svojih rokah Dubrov­
čani, ki so imeli v tem času močno skupino trgovcev v tem mestu, vendar pa 
je niso v celoti obvladali. V to trgovino so že v tem času posegali židovski 
trgovci, ki so si v Dubrovniku -in Anconi ustvarili svoj sistem trgovanja z 
raznim blagom ob sistemu Dubrovčanov.2 9 Trgovina s kordovanom je bila v 
Anconi skoraj povsem omejena samo nanje. Toda Ancona se je odpirala 
tudi drugim trgovcem iz turškega imperija, dajoč vsem sultanovim podanikom 
ugodnejše carine; s to politiko je nadaljevala po letu 1532 papeška država.3 0 
Zato so tudi v trgovino s kožami posegali še razni drugi trgovci (npr. Kon­
stantin Ralli iz Hiosa).3 1 
Če sodimo po kreditni trgovini na drobno, v katero pa Dubrovčani niso 
v večji meri posegali — težišče njihovega trgovanja je bilo neposredno poslo­
vanje z velikimi ankonskimi, florentinskimi in drugimi trgovci, ki so svoje 
blago posredovali za kože (in drugo blago) — je trgovina s kožami v Anconi 
že od začetka 16. stoletja dalje naraščala. To se kaže tudi v rasti kreditnih 
poslov v trgovini s kožami: 
leto 1502 
leto 1509 
leto 1533 
leto 1534 
leto 1535 
leto 1536 
leto 1537 
2132 
68 
48 
73 
103 
51 
101 
*j T. Popović, Trgovački odnosi o. c , str. 450 si.; F. W. Carter, o. c. str. 361—5. 
. , . . Archivio di Stato — Ancona, not. knj. Jo. B. Alberici 247 f 67 — 1541 nov. 24; G. Giustiniani 
ote t 169' — 1534 jun. 12. 
..w Prim. T. Popović, Dubrovnik i Ankona u jevrejskoj trgovini XVI veka. Zbornik 1 (Jevrejski 
•storijski muzej), Beograd 1971, str. 41 si.; R. Samardžić, Dubrovački Jevreii u trgovini XVI i XVII 
veka, ibidem, str. 21 si. 
3 0 P. Earle, o. c , str. 40. ' > -
3 1 Prim. ASA, not. kni. G. Giustiniani 664 I 62' — 1536 marec 21, f 86' — 1536 april 20, 661 f 141 
"> 152 — 1537 jun. 23 in jul. 12. 
3 J P. Earle, o. c , str. 34 op. 1; ASA, not. knj. G. Giustiniani za navedena leta. 
32 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19Г6 
Sama kreditna trgovina pa se je po podatkih, ki jih imamo iz notarskih knjig 
G. Giustiniani, v letih 1533—1537 gibala takole: 
leto 1533 
leto 1534 
leto 1535 
leto 1536 
leto 1537 
23.042 kož 
15.711 
21.917 
21.808 
28.518 
+ 277 liber 
4-
+ 167 konjskih 
+ ! 
+ 371 konjskih 
Seveda so to številke, ki temelje le na sorazmerno skromnih virih enega 
samega notarja. Resnična trgovina s kožami, tudi kreditna trgovina na- drobno, 
je bila v tem času v Anconi vsekakor mnogo večja, kakor je bila v Pesaru in 
Fanu skupaj. Domnevamo, da je v prvi polovici 16. stoletja, ko je trgovina 
s kožami prihajala v svoj višek, prišlo v Ancono iz balkanskih in drugih dežel 
vsaj nekaj milijonov različnih kož. Po tej domnevi bi kreditna trgovina na 
drobno dosegla kakih 50.000 do 60.000 kož letno, kar pò podatkih v Pesaru in 
v sami Anconi vsekakor ni pretirana trditev. Ta trgovina je dajala ob: soraz-
merno velikih dobičkih kar precejšnjo akumulacijo trgovskega kapitala ne 
glede na sorazmerno nizko realizacijo kreditov (do ok. 60—70 % ) . 3 3 
Velik obseg trgovine s kožami v Anconi v tem času na svoj način dokazuje 
tudi veliko število trgovcev s kožami, ki se javljajo na osnovi istih skromnih 
virov: bilo jih je nad 70. Poleg pravih ankonskih trgovcev34 je bilo med njimi 
veliko trgovcev iz drugih italijanskih krajev, ki pa so prebivali v Anconi in 
se označujejo kot njeni prebivalci ali kot v mestu živeči trgovci (mercator 
commorantis Anconae, mercator moram trahens in civitate Ancona). Tako so 
bili tudi na področju kreditne trgovine zelo aktivni številni Florentinci, ki 
so sicer direktno trgovali z Dubrovčani in kože transportirali dalje,35 in mnogi 
posamezni trgovci iz Verone, Bergama, Milana, Lucca, Arezza, Bologne, Urbina 
in morda tudi iz Siene.36 Seveda so na kredit in na drobno prodajali tudi v 
Anconi prebivajoči dubrovniški trgovci.37 Židovski trgovci pa so obvladovali 
predvsem kreditno trgovino s kordovanom.3 8 
Vsi ti trgovci seveda niso imeli enakega pomena v tej trgovini s kožami. 
Glede na vrednost in obseg je bila vendar omejena na ožji krog ankonskih, 
florentinskih in dubrovniških trgovcev. Toda že sama pestrost trgovcev po 
svojem poreklu izpričuje veliko pomembnost Ancone kot največjega središča 
trgovine s kožami na poti iz Balkana v Italijo. 
3 3 F. W. Carter, o. c , str. 383—5. 
3 4 Npr. Johannes Baptista de Senatis, Bartholomeus Thomasio, Franciscus Johannis Gabrielis, 
Jacobus de Leonibus, Angelus Renaldini, Vincentius de Carbonibus, Stephanus Ferrenti , Johannes 
Scaraizi, Johannes de Bonamaioribus, Gabriel Triumphy, Hieronymus Cambrius Marzellim, Bartholo­
meus in Johannes Monasij, Franciscus Marchetti, Petrus Jacobus Bonarelli, Franciscus in Joannes de 
Antiquis itd. 
3 5 Pandulphus Biliottus de Florentia mercator commorans Anconae, Jacobus Miniatti . . -, Hierony­
mus Gerinus . . ., Paulus Perutius, Franciscus Auerani Perutius . . .; Damianus Bonacursius, Jacobus 
Jacomini, Lucas Salvutius, Matheus Cecchus itd. 
3 6 Bererdinus in Andreas Morandus de Verona, CamilLus de Zanchis de Verona, Joannes de Bel­
trami de Pergamo, Petronius Petr i Belli de Pergamo, Johannes Angeli Cariboldus de Mediolano, 
Johannes Baptista Lambertus de Luccha, Hieronymus magistri Thome de Luccha, Jacobus Baptista 
Pozzonus de Aretio, Gregorius Thome de Aretio, Johannes Antonius Laurentii de Pontremulo de 
Bononia, Cesar Ludovici de Urbino, Marcus Petri de Senis itd. 
3 7 Johannes Gondola (Gondulić), Aloysius de Gozzis (Gučetić), Stephanus de Gozzis (Gučetić), 
Johannes Dominicus de Gozzis (Gučetić), Petrus Bartholomei de Naie (Nalješković), Nicolaus q. Marini 
de Naie (Nalješković), Pasqualus Georeii de Giuppana, Johannes de Blandiis de Ragusio, Nicolaus 
Johannis de Ragusio, Johannes Blanchi de Ragusio, Blaxius de Bona (Bunić) itd. 
3 8 Salamon Leonis, Isac Moysis Alemano, Moyses Rotolo, Isac Moysi Hyspanus, Habralius Matiolo, 
Jacobus Cavagliarii, Aron Bonsignori, Rubinus Lazari de Urbe (Rim), Jacobus Morgane de Salonic-
chio itd. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 3 3 
Na drugi strani pri tej oceni Ancone ne gre zanemariti tudi trgovine s 
šiškami (valinee, valonee), ki se kot surovina pri strojenju kož pojavljajo kot 
trgovsko blago v vseh treh obravnavanih mestih. V letih 1533—153? so v 
Anconi samo v štirih kupčijah prodali 259.700 liber tega blaga. Uvažali so 
ga iz dubrovniškega zaledja, a zlasti iz Albanije (in Grčije po poteh v alban­
ska pristanišča). Izhodiščno pristanišče je bila zlasti Valona in po njej se 
blago morda tudi imenuje. Tudi z njim so trgovali dubrovniški trgovci. 
Okoli srede 16. stoletja je, kakor smo že spoznali, usihala severovzhodna, 
čez slovensko ozemlje vodeča pot za trgovino s kožami iz ogrskih in hrvatskih 
dežel v Marke' (Pesaro, Fano). Trgovina s temi kožami se je preusmerjala na 
poti čez Bosno v Dubrovnik. S tem so Dubrovčani obvladovali še večje ozemlje 
s to trgovino in seveda še povečali trgovino s kožami v Anconi, ki je v drugi 
polovici 16. stoletja dosegla vrhunec na področju trgovine s kožami. Kot naj­
večje italijansko tržišče za nakup kož je Ancona oskrbovala sedaj z njimi 
področje Benetk (kamor so sedaj šle kože iz slovenskih dežel), Milana, Torina, 
Firenc in Ferrare ter seveda svoje neposredno širše področje.38 
V tej trgovini s,kožami so se pojavljale različne oblike tehnike trgovskega 
poslovanja. Dubrovniški trgovci so v Anconi v veliki meri trgovali neposredno, 
to se pravi ali sami ali v družbi samih Dubrovčanov ob pomoči svojih agentov, 
ki so trgovali zanje. Manj se je uveljavila ta oblika tehnike" pri trgovcih iz 
slovenskih dežel v Pesaru in Fa'nu, vendar pa v večji meri v prvem obdobju 
do okoli leta 1523, kakor pa.pozneje. Tod se je trgovina v največji meri odvi-; 
jala v obliki trgovskih družb, ki so jih pogosto sestavljali trije družabniki^ 
katerih eden je^ posloval na področju nakupa kož, drugi je kože posredoval 
proti Italiji, a tretji je deloval v Italiji; ta je bil seveda redno domačin. V 
obratno smer je šlo na podoben.način v zameno za kože italijansko blago. Ob 
zaključku družbe, ki je mogla trajati več let, so družabniki naredili obračun 
in si delili^ dobiček.. . i . < .* • , 
Dubrovčani so v Anconi zelo uporabljali komisionarski način poslovanja, 
to je posredovanja vnaprej določenega blaga proti.plačilu določenega odstotka 
vrednosti blaga (4%)..Tako obliko poslovanja so uporabljali tudi sami med 
seboj in ne le z italijanskimi in drugimi trgovci na relaciji Dubrovnik—An­
cona.41 V Pésaru ih Fanu tudi tega načina poslovanja skoraj ni zaznati. Pač 
pa se je tu in v Anćoni v trgovini z »nemškimi« kožami, vendar v največji 
meri v Pesaru, uveljavila posebna oblika. poslovanja, ki ima le deloma ko-
misionarske značilnosti. Trgovec iz slovenskih dežel je kot principal pošiljal 
kože (in drugo blago), a italijanski trgovec, domačin, je kot njegov prokurator| 
agent, faktor prodajal te kože za njegov račun.4 2 Tako so od okoli srede -20-ih 
let 16. stoletja dalje trgovali mnogi trgovci. Člani rodbine.Marenze (Gabriel, 
Alojz in Nikolaj), Hieronim Brunet, Andrej Forest, Janž Doren, Volbenk Pož 
in njegovi,dediči (to je sin Janez Krstnik), Gregor Regal iz Ljubljane in Ptuja, 
dalje Ivan Franc de Fin iz Trsta, Gašpar Pastor iz Zagreba; Hieronim iz Bakra 
m še drugi so bili na tak način povezani z enim izmed največjih pesarskih 
3 5 P. Earle, o. c , str. 39—40; T.'Popović, Trgovački odnosi o . C , str.'436. 
4 0 Prim. F. Géstrin, Trgovina o. c , str. 97 si. f ' ' • • * ' * 
4 1 T. Popović, o. c , str. 456. 
4 2 ASP, not. k n j . B. Fattori 20/25 f 517 — 1535 okt. 15; f 277 — 1535 j u n . 26: ». . . ex causa pretii 
(30) chorioTum pilosorum ei venditorum de ratione domini Bolfcampos (Wolfgang Posch) de Lubiana . . .«; 
20/27 f 375' — 1536 j a n . 15: >. . . pro residuo pretii petiorum (280) choriorum pilosorum de ratione domini 
Georgii Regal de Petouia . . .< . . . . . 
5 Zgodovinski časopis 
34 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
trgovcev Vincencem Buratellijem. Člani rodbine Maffette (Ivan Marija, Mar­
kanten, Venturin), Jakob Martineghi, Aleksij, Vincenc in Jožef Moscon, Sig­
mund Lanthieri iz Ptuja, Marko Stettner, Franc Moscon in Janez > Krstnik 
Valvasor iz Ljubljane, Dragi Picardi iz Trsta, beneški trgovec Gašp ar della 
Vechia, ki pa je trgoval po naših deželah in Franc Čuk? (Zuche), ki je bil 
poslovno povezan z Aleksijem Mosconom, so nastopali kot principali pesar-
skega trgovca Nikolaja Streinerja in nato tudi njegovega družabnika Bartolo-
meja de Pompeis. Peter Reicher iz Ljubljane pa je bil na enak način povezan 
s trgovsko hišo Marka Pechs iz Pesara. V Fanu se* primeri takega poslovanja 
kažejo že v zadnjih dveh desetletjih 15. stoletja. Gre za take oblike poslovanja 
med Ivanom Antonom Lanthierijem iz Ljubljane in Andrejem Durantis. V 
Anconi primer takega poslovanja, ki sta ga sklenila Franc Moscon iz Ljubljane 
in Venturin Maffette iz Ptuja z ankonskim trgovcem in meščanom Ivanom 
Senatus, vsekakor ni bil izjemen. Treba bo vire o tem le poiskati. 
Medsebojne odnose in način plačila so tudi tu določale posebne pogodbe. 
Po enih sta partnerja dobiček delila, lahko tudi na polovico, po drugih pa je 
italijanski partner posel opravljal proti plačilu običajne, v Pesaru veljavne 
provizije. Pogodbe so točno opredelile medsebojne pravice in obveznosti dru­
žabnikov, dobo trajanja družbe, način poslovanja, nagrajevanja in zaključka 
družbenega poslovanja. Dogovorjeno skupno poslovanje je moglo trajati tudi 
tri leta in več. V pogodbi je italijanski partner sprejel obveznost, da bo za 
partnerja iz slovenskih dežel in v njegovem imenu trgoval s poslanim blagom 
v korist obeh pogodbenih strank. Prav tako se je italijanski partner pogodbeno 
vezal, da bo napravil družabniku ob zaključku poslovanja obračun za celotno 
trgovanje. , •' 
Na osnovi teh pogodb so npr. pesarski trgovci poslovali, prodajali kože 
za trgovce iz slovenskih mest za gotovino in na kredit, izterjevali od dolžnikov 
kreditirane vsote vrednosti prodanih kož, zaključevali z njimi poslovanje, 
kasirali zadolžnice za kreditirane kože ali izdajali pobotnice za plačila kredi­
tiranih kož, vodili trgovske knjige in opravljali knjigovodska opravila, po­
šiljali svojim principalom po njihovih željah razno blago v Slovenijo. Ob 
koncu poslovanja so bili za principala dolžni narediti obračun posebej" za 
blago (kože) in posebej za gotovino. Za vse neplačane račune na kredit pro­
danih kož je bil dolžan principalu predložiti poseben seznam (lista, apedissa) 
z imeni dolžnikov, količino prodanih kož in dolžno vsoto denarja. Te dolžnike 
je bil verjetno dolžan izterjevati še po zaključku družbe, čeprav so to lahko 
storili tudi principali ali njihovi prokuratorji. 
Zaradi široko razvite in razvejane dejavnosti so v družbe povezani dru­
žabniki obeh strani pogosto imeli istočasno še posebne prokuratorje v zvezi 
s tem trgovskim poslovanjem. Trgovci iz slovenskih dežel so za svoje prokura­
torje v Italiji imenovali ali domačine ali pa so pošiljali tja prokuratorje iz 
slovenskih dežel ali prihajali tudi sami. Te oblike poslovanja so bile pre­
vladujoče vse do upada trgovine s kožami iz slovenskih dežel v Marke.4 3 
Trgovini s kožami v gospodarskih povezavah med obema obalama Jadran­
skega morja in še posebej med slovenskimi deželami in Markami gre torej 
zelo pomembno mesto. 
4 3 F . Gestrin, Trgovina o. c , str. 99 si. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 35 
S o m m a r i o 
IL COMMERCIO DEI PELLAMI NELLE MARCHE DEL XV E NELLA PRIMA 
METÀ DEL XVI SECOLO 
Il commercio delle pelli facente capo alle Marche, sia per le pelli provenienti 
dalle odierne regioni jugoslave che dalla più vasta area balcanica ed extrabalcanica, 
costituì nel periodo in questione uno dei più importanti settori del commercio fra 
le due sponde dell'Adriatico in genere. L'attività, iniziatasi anteriormente al XV 
secolo, ha nel Quattrocento sviluppi affatto particolari. Da una parte le pelli 
giungono nelle Marche dalle Provincie slovene nonché dalle regioni ungheresi 
(e croate) attraverso i porti asburgici di Trieste e di Fiume. Tale commercio è svolto 
in gran parte dai mercanti delle città della Slovenia. Dall 'altra, per le pelli prove-
nienti dall 'area balcanica nonché levantina il traffico è appannaggio dei Ragusei. 
Verso la metà del XVI secolo scade, col trasferimento dei traffici dalle terre unghe-
resi e croate attraverso la Bosnia a Ragusa (Dubrovnik), quasi del tutto il ruolo 
dei mercanti delle Provincie slovene nel commercio delle pelli con le Marche. I centri 
marchigiani più importanti per l'attività in oggetto sono, oltre a Fano, Pesaro ed 
Ancona. Da qui i mercanti locali convogliano la merce ai centri più lontani della 
Penisola. Come risulta dai dati sulla circolazione creditizia, il commercio delle pelli 
ebbe una forte espansione che permise l'accumulazione di notevoli capitali dal 
commercio. Nell'attività in oggetto si affermarono infine anche particolari tecniche 
commerciali. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976/1—2, s. 37—46 37 
M i r o s l a v K o k o l j 
RAZVOJ OSNOVNEGA ŠOLSTVA V PREKMURJU DO 19. STOLETJA 
Nekdanja tisočletna pripadnost Prekmurja k Ogrski je zapustila na njem 
svojstvene socialne in kulturne posledice. Samorodni pojavi slovenskega na­
rodnega organizma so se v nesvobodnem sožitju in nenehni odvisnosti prila­
gajali in mešali z vplivi v fevdalni državi organiziranega madžarskega ljud­
stva. Življenjska sila tega organizma pa je bila hkrati dovolj odporna, da v 
medsebojnem oblikovanju le ni povsem podlegla močnejšemu, marveč v do­
bršni meri ohranila znake svoje individualnosti, predvsem svoj ljudski jezik. 
Prav ohranitev jezika v tujem vladajočem okolju pa je odločilno pomenila 
pri uvajanju otroka v svet odraslih — v šolstvu. 
Od tod posebnost razvoja prekmurskega šolstva, ki se ni razvijalo kakor 
na ostalem Slovenskem po stopinjah šolstva v notranjeavstrijskih deželah.1 
Tudi ga ne moremo enačiti z razvojem šolstva Ha Ogrskem sploh, kajti v 
našem primeru je šlo za slovenske otroke, ki so lahko osvajali osnovno znanje 
le iz slovenskih knjig in s posredovanjem učiteljev, veščih slovenščine. Razliko­
valo pa se ni le glede na učni jezik, marveč tudi v gmotnih okoliščinah, ki 
pogojujejo nastanek in razvoj šolstva. V primeri z vodilnim narodom so bili 
Slovenci na Ogrskem ovirani z vrsto ustaljenih gospodarskih, socialnih in 
političnih preprek. Zato je njihovo šolstvo praviloma moralo zaostajati v raz­
voju za šolstvom razvitejših predelov Ogrske tako v dobi fevdalizma kakor tudi 
za kapitalizma, saj tamkajšnje slovensko ljudstvo ni imelo svojih fevdalnih 
veljakov niti svojega meščanstva. Zlasti je neenak položaj postal očiten po 
1 Glavna l i teratura: Zvonimir Bartolić, Hrvatsko-slovenske veze u doba protestantizma, Zbornik 
Stefana Kiizmiča, Murska Sobota 1974. — Berend-Hanok-Lacko-Rank-Vörös, Magyarorszâg torténete I., 
Budapest 1971. — Mihâly Bucsay, Geschichte des Protestantismus in Ungarn. Stuttgart 1959. — Antun 
Cuvaj, Gradja za povijest školstva kraljevine Hrvatske i Slavonije, I., Zagreb 1907. — Jan Caplović, 
Studiranje slovenskih protestanata u Bratislavi, Zbornik Stefana Kiizmiča, Murska Sobota 1974. — 
Fliszâr-Luthâr, Prekmurja znameniti evang. možje, Murska Bobota 1926. — Fuss-Pataky, Alsó-Lendva 
nagyközseg, Milleniumi emlékkò'nyve, Nagy-Kanizsa 1898. — Fran Kovačič, Gradivo za prekmursko 
zgodovino, ČZN 1926. — L'enseignement en Hongrie, Budapest 1920. — Vilko Novak, Izbor prekmurske 
književnosti, Ljubljana 1936. — Vilko Novak, Prekmurska šolska književnost, Slov. učitelj 1937. — 
Vilko Novak, O slogu prve prekmurske knjige. Slav. revija 1969. — Vilko Novak, Pismo Franca Tem-
lina nemškim pietistom. Slav. revija 1970. — Sândor Payr, Egyhâztorténeti emlékek. L, Sopron 1910. 
— Sândor Payr, A Dunântul i evangélikus egyhâkeriilet torténete. I., Sopron 1924. — Jânos Ravasz 
(in dr.), A Magyar Nevelés Torténete a feudalismus es a kapitalismus korâban, Budapest 1968. — 
Mirko Rupel, Prva prekmurska knjiga — Temlinov Mali katekizem, Razprave SAZU II — 1956. — 
Martin Schwartner, Statistik des Königreichs Ungern, Pest 1798. — Starine železnih in salajskih Slo-
venov, CZN 1914. — Franc Sebjanič, Gmotni temelji prvih prekmurskih protestantskih župnij v 
XVIII. stol.. Svet ob Muri 1937. — Franc Sebjanič, Prekmuriana v Bratislavi, Svet ob Muri 1938. — 
Franc Sebjanič, Agenda Vandalica — prekmurski tisk iz 16. stol., CZN 1969. — Franc Sebjanič, Pisma 
Mihaela Bakoša Mihaelulnstitorisu — Moskovskemu, Jezik in slovstvo 1969-70. — Franc Sebjanič, 
Slovenski prot. šolniki in šolarji sredi 18. stol. v Nemes-Csóu na Ogrskem, Zbornik za hist, školstva 
i prosvjete, Zagreb 1971. — Franc Sebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev od 16. do konca 
18. stoletja, CZN 1971. — Franc Sebjanič, Zgodovinski pomen dejavnosti Štefana Kiizmiča pri utrje­
vanju protestantizma in nacionalnem osveščanju Slovencev na Ogrskem. Zbornik Stefana Kiizmiča, 
Murska Sobota 1974. — Vanek Šiftar, Vloga petanjskega gradu pri širjenju protestantizma, Zbornik 
Stefana Kiizmiča, Murska Sobota 1974. — Anton Trstenjak, Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem, 
Ponatis iz Slov. Naroda 1905, Ljubljana 1905. — Vasvârmegye, Magyarorszâg vârmegyei es vârosai, 
Budapest 1898. — Ivan Zelko, K Zgodovini reformacije v Prekmurju, CZN 1937. — Ivan Zelko, Sloven­
ska krajina v cerkveni zgodoivni. (Reformacija), Trgovski lest 1939, 68. — Ivan Zelko, Gradivo za zgo­
dovino reformacije v Prekmurju, Vizitacijski zapisnik iz leta 1627, CZN 1973. — Zelko-Novak, Mikloš 
Kiizmič — Franc Ivanocy, Sobota 1937. 
33 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
vzponu madžarskega nacionalističnega gibanja, ki je po osvoboditvi od abso­
lutizma dunajskega dvora samo izvajalo pritisk na nemadžarske narodnosti 
Ogrske. 
» * * * 
Kakor na ostalem Slovenskem, takó je bilo reformacijsko gibanje tudi 
v Preknmrju tista sila, ki je vzbudila potrebo po knjigah v lastnem jeziku 
in osnovnem šolstvu. 
Medtem ko se je nova vera širila v notranjeavstrijskih deželah iz nemških 
pokrajin, je v Prekmurje prihajala iz ogrskega Prekdonavja, kjer je bil njen 
glavni pobudnik in zaščitnik Tomaž N a d a s d y , ogrski palatin in župan 
Železne županije ter lastnik Petanjcev ob Muri. 
Njen val se je širil k Muri tako, da je najprej zajel kraje z madžarskim 
prebivalstvom na posestvu dolnjelendavskega velikaša Bâ n f f y j a , saj so 
bili Bânffyji že od Zapoljevega odpora sem na protihabsburški strani. 
Zapisi o bivanju in delovanju protestantskih učiteljev Györgya R â c z a , 
Andrâsa Z u h a d o l y a , Farkasa B a k â c s a , Istvâna B e y t h e j a in 
Györgya K u l c s â r j a na gradu rodbine Bânffy v Dolnji Lendavi v letih 
1544 do 1595, so doslej najstarejši znani podatki^ ki pričajo, kdaj in kje so 
delovali prvi učitelji v današnjem Prekmurju. 
O njih vemo, da so bili ustrezno izobraženi, saj prištevajo učitelja in 
poznejšega predikanta Kulcsârja med pomembnejše protestantske madžarske 
bogoslovne pisatelje, Beythe pa je tudi postal iz učitelja pastor. 
Ker so učili grajske otroke, bi lahko sodili, da niso poučevali tudi otrok 
lendavskih tržanov in okoliških vaščanov. Toda Payr, zgodovinar evangeličan­
ske cerkve v Prekdonavju, naglasa o lendavskem pastorju Tokéju, da kot 
grajski duhovnik ni pozabljal svojih vernikov v Lendavi; s tem je poudaril 
povezanost vseh evangeličanskih vernikov na lendavskem območju. Payr tudi 
izrecno imenuje najstareje protestantske šole v Prekdonavju in sicer: Papa 
1508, Sârvâr 1534, Tolna 1544 ter A l s o L e n d v a (Dolnja Lendava) 1544. 
Delu Magyarorszâg tòrténete2 je priložen zemljevid protestantskih šol in 
tiskarn na Ogrskem v 16. stoletju. Na tem je označena šola v D o l n j i L e n ­
d a v i in sicer kot »srednja« šola (közepfokü iskola Alsólendva), označena 
pa je tudi tamkajšnja »potujoča tiskarna« (vândornyomda). 
Potemtakem je od 1544 do 1595 obstajala protestantska šola v Dolnji 
Lendavi. 
* * * 
Proti koncu 16. stoletja je segel protestantizem tudi med Slovence v Že­
lezni županiji, kjer so imeli posest velikaši Széchyji in Batthânyi na ozemlje, 
ki so ga starejši zapisi imenovali z madžarskim imenom »Tótsag« ali v pre­
vodu prvih prekmurskih protestantskih in katoliških piscev »Slovenska okrog-
lina«. 
O razširjenosti reformacije in delovanju njenih predstavnikov na območju 
Slovenske okrogline pričajo naslednji podatki: 
1587 je izšla v Monyorókeréku (Eberau na Gradiščanskem) tiskana knjiga 
A g e n d a V a n d a l i c a . Njen avtor ni znan pa tudi o vsebini ni mogoče 
reči kaj določnega, trikrat pa jo (1783) omenja protestantski pisec Mihal Bakoš 
v svojih pismih požunskemu pastorju M. Institorisu-Moškovskemu. Verjetno 
2 Berend-Hanok-Lacko-Ränk-Vörös: Magyarorszâg tòrténete I, Budapest 1971. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 3 9 
je to prvo po imenu znano natisnjeno dèlo za evangeličanske vernike v Sloven­
ski okroglini. ' • • • • '> 
1593 je György S z a l a s z e g i , prvi imenoma znani evang. duhovnik 
v Soboti, prevedel molitvenik Jochanna Habermanna Avenariusa in ga po­
svetil Magdolni Salm, hčerki soboške graščakinje Margite roj. Széchy. Prevod 
je madžarski in ni bil namenjen slovenskim vernikom. . 
25. okt. 1597 je omenjena grofica Salm prosila v pismu iz Dobre (Neuhaus) 
graškega superintendenta dr. Wilhelma Zimmermanna, naj vizitira cerkve in 
šole na njenem zemljiškem območju, ki je obsegalo tudi ozemlje Gornje Len­
dave in Murske Sobote. 
Navedeni podatki iz 1587, 1593 in 1597 kažejo, da je tedaj že obstajala 
evang. cerkvena in šolska organizacija v Prekmurju. , 
Še bolj se je okrepil dotok.protestantizma, ko je nadvojvoda.Ferdinand 
Habsburški 1598 izgnal protestantske predikante in učitelje iz. Štajerske in 
Kranjske in so se številni izgnanci zatekli prek Mure k ogrskim fevdalcem 
ter dobili zatočišča najprej na Petanjcih pa tudi v Gornji Lendavi in Soboti. 
Prav tedaj, ko je reformacijsko gibanje zajelo vse Slovence med Muro in 
Rabo, so se v neposredni bližini pojavili Turki. 1600 so zavzeli Veliko Kanižo, 
najpomembnejšo trdnjavo v bližini Slovencev, odkoder je nato 99 let nepre­
stano pretila turška nevarnost Pomurju na ogrski in štajerski strani. Kljub 
pretečim turškim napadom so ti predstavljali protestantom manjšo nevarnost 
in zato so se evangeličani iz Štajerske, Kranjske in Koroške še venomer za­
tekali k sosedom prek Mure. Habsburžanom pa so bili protestante v napotje 
tudi na ogrskih tleh. Njihova prepoved širjenja reformacije je izzvala upor 
pod vodstvom erdeljskega velikaša Bocskaya, ki je z mirovno pogodbo na 
Dunaju 1606 dosegel od Habsburžanov med drugim priznanje svobode vero­
izpovedi plemičem; svobodnim mestom in trgom, vendar »brez škode za rim­
skokatoliško vero«. 
Čeprav so se po dunajskem miru odprla vrata močnejšemu širjenju re­
formacije na Ogrskem, pa so katoliški duhovniki ponekod kmalu spet prevzeli 
protestantske postojanke; tako npr. v spodnjih krajih ob Muri. Tamošnji 
zemljiški gospodje so namreč podlegli pritisku zagrebškega škofa in prestopili 
na katoliško stran. Tako je bil Krištof Banff y leta 1608 že katoličan. 
Medtem ko je na dolnjelendavskem območju ponehavala moč protestan­
tizma, pa se je med Slovenci na Goričkem širil tudi kalvinizem in dosegel svoj 
višek v letih 1612—1618, ko je kalvinski seniorat s sedežem pri Sv. Juriju 
obsegal verske občine Sv. Trojico, Sv. Benedikt, Selo, Velemér, Szentgyòrgy-
völgy, Szécsisziget, Matjance, Hodoš in Turnišče. 
Ker so Habsburžani še nadalje preganjali drugoverce, so se jim kalvinci 
1619 uprli pod vodstvom Bethïena Gaborja, a so se zaradi premoči Ferdinan­
da II. pobotali — najprej v Mikulovu 1622, nato na Dunaju 1624 in končno 
v Požunu 1626. , 
Kljub pomiritvi se je boj proti reformaciji nadaljeval. Vodil ga je eszter-
gomski primas, 'kardinal Peter Pâzmâny (1570—1616—1637), ki je pridobil 
številne drugoverske velikaše in skrbel za izobrazbo duhovnikov. 
Navzlic Pâzmânyevi moči, protireformatorji na posestvih Széchyjev in 
Batthyânyev niso uspeli. Protestantske verske občine in njihove šole pa so 
delovale dalje. 
Iz seznama davkoplačevalcev 1599 in 1601 je razvidno, da je bilo tedaj 
vse slovensko jezikovno ozemlje med Petanjci, Monoštrom in Dolnjo Lendavo 
40 
w ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
že zanesljivo zajeto v protestantsko cerkveno organizacijo. Hkrati z nastankom 
verskih občin so se pri protestantih razvijale tudi šole, saj se nova vera ni 
opirala le na prižnico, ampak tudi na tisk in šolo. 
V tem nas potrjuje zapisnik evangeličanske vizitacije slovenskih cerkva 
v Železni županiji iz leta 1627, najstarejši in najpomembnejši vir o razprostra­
njenosti šolske mreže med tamošnjimi Slovenci.3 Iz zapisnika so razvidne da­
jatve za učitelje (proventus rečtoris) in sicer pri Sv. Juriju, na Tišini, v Murski 
Soboti, Martjancih, Sv. Trojici (Gornjih Petrovcih), Gornji Lendavi in na 
Gornjem Seniku. Pri Sv. Jeleni, Sv. Benediktu, v Selu in Dolencih vizitatorji 
niso zabeležili dajatev za učitelje, imenovane »rector«, »scholae mester« ali 
samo »mester«; očitno jih tedaj niso imeli. Iz zapisa pri Sv. Trojici pa se da 
sklepati, da tudi tam začasno ni bilo učitelja. 
Središča verskih občin, kjer zapisnik ne omenja dohodkov učitelja, so na 
Gončkem med raztresenimi, teže dostopnimi naselji, kjer siromašni verniki 
niso zmogli izdatkov za učitelja, ali pa ga niso mogli dobiti. S tem ni rečeno, 
da tam ni bilo šole. 
Znano je, da so na Ogrskem v začetku poučevali samo duhovniki, pozneje 
pa učitelji, le upravitelj šole je bil vselej pastor. Po Payru je bil duhovnik 
prve čase tudi učitelj, ki je poleg verskih naukov poučeval še osnovne pred­
mete. Na Ogrskem je dolgo veljalo pravilo, da ne more nihče postati duhovnik, 
če ni poprej učiteljeval. 
Po Luthrovih besedah je bil verouk središče šolskega dela, zato je bila 
katehetu potrebna učiteljska izobrazba. Verouk je imel vedno katehumenski 
značaj, šola je pripravljala učence na konfirmacijo, to je potrditev v veri. 
Evangeličani so imeli šole za »razsadnik cerkve« (Seminarium-Ecclesiae), 
zato je tam, kjer ni bilo učitelja, poučeval pastor sam. 
Potemtakem je treba naglasiti, da so delovale šole tudi v štirih evangeli­
čanskih občinah, kjer zapisnikar ni zabeležil dajatev za učitelje, to je pri 
Sv. Jeleni, Sv. Benediktu, v Selu in v Dolencih. 
Vizitacija je ugotovila le cerkveno premoženje in dajatve, ne pa, kakò 
duhovniki in učitelji uče. O šolskem redu, vzgojnoizobraževalnem delu ne 
zvemo ničesar. Razberemo lahko le, da so prve slovenske šole med Muro in 
Rabo obiskovali otroci — v smislu Luthrovih zahtev — tudi deklice — ne glede 
na premožnost staršev in sicer po štiri in več (pet, morda šest) let. Sodeč po 
delu evangeličanskih šol drugod v tem času pa lahko sklepamo, da so se otroci 
učili predvsem katekizma in petja cerkvenih pesmi, saj sta po. Luthrovih 
besedah petje in glasba najlepša darova božja, ki človeka delata bolj vernega 
in krotkega. Ker so bili evangeličani dolžni sami prebirati biblijo, je bila 
osnovna naloga šole naučiti učence brati, učili pa so se tudi pisati in računati. 
Znanje so si tedaj, ko učenci še niso imeli abecednikov in katekizmov, 
pridobivali s poslušanjem učiteljevega branja in petja — ali pa z učenjem 
branja ob pisanju. Poglavitne katekizemske nauke, biblijske zgodbe in cerkve­
ne pesmi je bilo treba znati na pamet, kar so dosegli z večkratnim spraševa­
njem in ponavljanjem. Pot prek spoznavanja črk, črkovanja, zlogovanja do 
gladkega branja je bila ob pomanjkanju knjig in drugih pripomočkov ter 
pomanjkanja strokovne metode dela zamudna. Učni postopek je bil dostikrat 
samouški, delo je napredovalo zelo počasi, zato je osnovni pouk trajal več let. 
r „ * * , - 3 f J i s i w t i ° - i ? e f " t 4 a l i s E«cfesiarum Schlavonicarom in Bonis Széchyenis et Btthiânis in Comitati! Castriferrei (v škofijskem arhivu Szombothely). . < ,. " 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 4 1 
Materinščina je bila praviloma osnova pouka evangeličanskih šol, saj bi 
bilo utrjevanje »prave vere« v tujem jeziku neuspešno. Samoumevno je, da 
so se otroci učili v prekmurskem narečju, ne pa v madžarščini, čeprav je 
imela veljavo prvega občevalnega jezika v kraljevini. 
Krajina med Muro in Rabo je bila v cerkveno organizacijskem pogledu 
posebna slovenska (»Schlavonicarum«) enota, kjer so povečini službovali slo­
venski predikanti in je bil njihov dolgoletni senior v Gornji Lendavi (1616—: 
1646) in vodilni predikant v tem obdobju Janoš Terboč, po rodu Sobočanec. 
Tudi najdba slovenskih knjig v gornjepetrovski cerkvi dokazuje, da so si 
predikanti v Slovenski okroglini in seveda tudi učitelji, vsaj včasih, pomagali 
z deli slovenskih protestantskih piscev, v našem primeru s Krelj-Jurčičevim 
prevodom Spangenbergòve postile in Luthrove Hišne postile, ki jo je izdal 
Trubarjev sin Felicijan (1595). Podobno meni Jože Košič, pisec Starin železnih 
in salajskih Slovenov, ko pravi, da je med Slovenci na.Ogrskem »vsaki farar 
predgao z kranjske knjige . . . predgara lutheranskoga«. 
Slovenski verniki so morda nadomeščali slovenske knjige tudi s knjigami 
kajkvaskih protestantskih piscev, saj so med njimi službovali številni hrvatski 
emigranti (Ivanković, Medvedović, Blažević, Jagodic, Križanić in neimeno­
vani). 
Zapisnik sicer imenuje vse predikante pri župnijah, a nobenega učitelja; 
vendar lahko domnevamo, da so bili to predvsem domačini. 
Raven pouka je bila še bolj kakor zdaj odvisna od učitelja, njegove oseb­
nosti, izobrazbe in zavzetosti. Payr piše, da so evangeličani v Prekdonavju 
skrbeli za vzgojo duhovnikov in učiteljev; v tej skrbi se je posebej odlikovala 
družina Nâdasdy, posestnica Petanjec. Razlika med mestnimi in podeželskimi 
duhovniki je bila občutna, tako tudi glede pedagoške izobrazbe učiteljev. 
Če je cerkev morala marsikaj spregledati podeželskim duhovnikom, je še več­
krat morala zatisniti oko pri vaških učiteljih. Cerkev je strogo nadzorovala 
učitelje, lene in neposlušne tudi kaznovala z odpustom. Kanon je zahteval 
o dučitelja strogo moralno življenje. Cerkveno okrožje je pazilo na to, da se 
niso vtihotapili med učitelje potepuhi in pokvarjenci, »Lokaten, Bachanten, 
grobe Esel und Töpel«, kot je dejal Luther. 
Koliko so verske občine uresničevale v svojih šolah zahteve, ki so veljale 
za učitelje na sploh, kakšni so bili učitelji na šolah od Sobote do Gornjega 
Senika in Monoštra, ali so v resnici ustrezali strokovnim in moralnim zahte­
vam, ne vemo .ničesar. Znano je le, da je superintendent Kiss, naredbodajalec 
naše vizitacije 1627, pomladi 1631 sam šel na vizitacijsko pot v okolico Šopro-
na, po opravljenem pregledu pa se je odpovedal superintendence ker je ugo­
tovil prevelik nered, nedisciplino in celo neučinkovitost svojih ukrepov. 
Lahko zaključimo,.da so morale evangeličanske občine med Muro in Rabo 
marsikaj spregledati v takih nespodbudnih okoliščinah in se zadovoljiti tudi 
z manj usposobljenimi učitelji, kakršne so pač uspeli dobiti v svoje odročne 
kraje. 
Ker se je politični položaj protestantov na Ogrskem za Ferdinanda II. 
ш naslednikov poslabšal, menimo,"da je razvoj tamošnjih slovenskih evangeli­
čanskih šol dosegel za vizitacije 1627 svoj višek. 
Prav gotovo so bile prve osnovne šole med Muro in Rabo pomembne ne le 
za razvoj protestantizma, temveč tudi za splošni izobrazbeni napredek Sloven­
cev na Ogrskem. 
42 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Kljub pomanjkanju nadaljnjih virov, ki bi neposredno govorili o evangeli­
čanskih šolah v Prekmurju, so se ohranili dokazi, da protireformacija še sto' 
let ni mogla povsem zatreti vseh evangeličanskih občin, ne pregnati njihovih 
duhovnikov, potemtakem tudi ne njihovih učiteljev. Evangeličanske občine 
so v sili prebile tudi brez duhovnika ali učitelja, niso pa dalj časa živele brez 
shajališča za bogoslužje in poučevanje o naukih vere ter čitanja sv. pisma; 
brez teh je »gmajna« usihala do skorajšnjega konca. Nekatere evangeličanske 
občine med Slovenci pa so se upirale protireformaciji tja do tridesetih let 
18. stoletja. .: 
Turška navzočnost je preprečevala hitrejši upad protestantskih postojank 
na ozemlju med Muro in Rabo. » 
Šele po turškem porazu pri Monoštru 1. avgusta 1664 so postale politične 
in vojaške razmere take, da je vizitator zagrebške škofije imel prosto pot v 
Prekmurje. Vizitacijski zapisnik iz 1669, prvo znano katoliško poročilo iz 
protireformacijskega obdobja, govori med drugim tudi o učiteljih v Turnišču, 
Bogojini in Dobrovniku. Ničesar pa poročilo ne pove o tamkajšnjih šolah, saj 
učitelj v Turnišču sploh ni imel učencev, bero so mu dajale protestantski veri 
vdane družine v župniji, ker je bil tudi on še protestant; o bogojanskem uči­
telju izrecno pravi, da je »heretik«, nekatoličan, dobrovniški pa je bil tudi 
brez učencev, čeprav sam že katoličan. Imenovani učitelji so pač preostali iz 
protestantskih časov, saj je bila Bogojina še osem let poprej (1661) v seznamu 
protestantskega seniorata, sedaj pa, ko so že vse prišle v roke katoliških 
župnikov, le-ti še niso ustanovili ali obnovili šol. Zato v poročilu ni besede 
o šoli v Dolnji Lendavi, čeprav je ta bila že dolgo (vsaj od 1608) v katoliških 
rokah, prva od nekdanjih protestantskih cerkva. 
Za miselnost protireformacije je celo značilno, da dolgo časa sploh ni 
marala za ljudske šole, saj je bila naloga duhovnikov, da oni tolmačijo evan-
gelske besede in verske resnice, ne pa da bi jih verniki sami brali ali razlagali, 
kakor so to menili Luthrovi privrženci. 
Ko je dunajski dvor odkril in zatrl zaroto ogrskih in hrvatskih velikašev 
(1671), se je absolutistična oblast Leopolda I. izrazila tudi v preganjanju re­
formacije. 
Strah se je loteval protestantskih velikašev, da so prestopali v katoliško 
vero, nato pa spreobrnjeni s pomočjo jezuitov in vojakov vsiljevali katoliško 
vero tlačanom na svojih posestvih. 
Tako je Peter Széchy, zemljiški gospod Gornje Lendave, Sobote in Tišine 
1672 pregnal zadnjega pastorja iz Gornje Lendave, skoraj, gotovo pa je. tedaj 
odvzel protestantom tudi cerkvi v Soboti in na Tišini. 
Zato velja leto 1672 kot začetek protireformacije na posestvih Széchyjev 
in Batthyânyev (na Goričkem in Ravenskem), nato pa je izganjanje pastorjev 
in učiteljev ter odvzemanje cerkva in šol tod potekalo do 1733. 
Z odstranitvijo protestantskih žarišč je nastal prostor za nastanek katoli­
ških šol, ki pa jih nosilci protireformacije še dolgo niso ustanovili. Iz porefor-
macijske dobe imamo prve podatke o šolstvu v župnijah pod zagrebško ško­
fijo v vizitacijskih zapisnikih v letu 1688, v župnijah Slovenske okrogline 
Železne Županije pa v zapisniku Visitatio Kazoiana iz 1698, ko je bila večina 
prekmurskih župnij spet katoliška. 
Kmalu po zatrtju ogrsko-hrvatske zarote je nastal nov upor proti uvaja­
nju habsburške oblasti; vodil ga je erdeljski velikaš Imre Thököly. Zaradi 
njegovih zmag je moral Leopold I. popustiti in na deželnem zboru v Šopronu 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 4 3 
1681 obnoviti verske svoboščine iz dunajske mirovne pogodbe 1606, dovolil pa 
bogoslužje evangeličanom in'kalvincem le pri grajskih kapelah in v artikular-
nih krajih, i evangeličanom v Celdömölku in Nemecsóu blizu Köszega v 2e-'. 
lezni županiji ter v Šurdu v županiji Somogy; kal vincem pa v Felsö o r v 
Železni županiji. 
Zaradi skorajšnjega nadaljevanja vojn s Turki določb o artikularnih 
krajih še niso takoj izvajali. K temu je prispeval Rakóczyjev upor, ki je s 
szatmârskim mirom (1711) še pustil versko svobodo, toda brez pravic do cerkva 
in šol ražen v artikularnih krajih. ' ' '"" ' ' 
Medtem ko katoličani domala niso izkoristili možnosti za ustanavljanje 
verskih šol, pa so protestanti ohranili svoje postojanke samo še v Selu, pri 
Sv. Benediktu, v Gornjih Petrovcih in na Hodošu. , 
Da se zadosti potrebi po verski vzgoji v časih zatiranja,' ko je bila dovo­
ljena le verska knjiga, ki je pa slovenski protestanti dotlej še niso imeli v 
svojem jeziku, je eden izmed njihovih šolanih rojakov, daleč v tujini, na Nem­
škem, odkoder še ni ponehal dotok evangeličanstva po zahodni Ogrski, leta 
1715 anonimno izdal knjižico Luthrov M A L I K A T E C H I S M U S . Na 
»slovenski jezik« jo je preložil Ferenc T e m 1 i n , evang. duhovnik, doma 
s Krajne. To je prva ohranjena knjiga v prekmurskem narečju. Čeprav po 
vsebini verska, je pravi šolski učbenik, iz katerega se je deca učila brati. 
Da se je Temlin vpisal na univerzo v Halle in da je tam izšel njegov 
prevod katekizma ter da so razen njega tam pozneje študirali ali izdajali 
svoja dela še drugi prekmurski pastorji in pisci, je pripisovati posebnim 
okoliščinam. 
V Halle ob Salii je neutrudljivo deloval nemški teolog Avgust Hermann 
Francke (1663—1727), eden glavnih predstavnikov pietizma, gibanja med pro­
testanti v 17. stoletju. Proti racionalističnim verskim formalistom so pietisti 
trdili, da se prava vera kaže v vroči ljubezni do Boga in bližnjega ter v dobrih 
delih. Na teh osnovah se je Francke posvetil skrbi za vzgojo in izobrazbo 
siromašnih in zanemarjenih otrok ter razvil sistem vzgojno izobraževalnih 
zavodov. Še posebej je želel pomagati pr i šolanju protestantskih učiteljev in 
duhovnikov v nerazvitih deželah na vzhodu. 
Kolikšen vpliv je dosegel v teh deželah, kaže primer, da je večji* del 
teološke literature ogrskih protestantov izšel iz vrst pietističnih piscev prve 
polovice 18. stoletja. Pritegnil pa je tudi Slovence iz krajine med Muro in Rabo. 
Iz Temlinovega pisma Franckeju in sodelavcem (1714—15) se vidi, da je 
Temlin pripravljal izdajo Malega katekizma, zanašajoč se spričo pomanjkanja 
denarnih sredstev na njihovo pomoč. 
Čeprav počasneje, vendar nezadržno so se morali evangeličanski duhov­
niki in učitelji umikati tudi z Goričkega pred premočjo katoliške cerkvene 
ш veleposestniške gosposke. 
Se preden pa so jim vzeli poslednje cerkve, so se nekateri izmed njih 1718 
izselili v bližino sosednjega àrtikularnega kraja Šurd v županiji Somogy, kjer 
je nastalo več slovenskih evangeličanskih vasi. Vse so spadale k verski občini 
^ ? r a v in tam imele svojo šolo. Prvi šurdanski duhovniki in učitelji so bili 
Madžari, pozneje tudi Slovenci, med njimi Adam Berke, ter pisca Števan 
Kiizmič (1755—79) in Mihal Bakoš (1780—84 in 1790—1803). 
4 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Od celote ločeni evangeličani v diaspori Šurd so trdoživo vztrajali v svoji 
veri. Da bi jo ohranili in poglobili, je deset let po Temlinovem Malem kate­
kizmu, 1725 izšla začetnica brez navedbe pisca z naslovom A B E C E D A -
R I U M S Z L O W E N S Z K O , za Drobno D e t z o . . . , druga znana knjiga 
v prekmurskem narečju. 
* * * 
Vladarjeve absolutistične težnje so se izražale tudi v nepopustljivi proti-
reformacijski politiki. To razodeva Carolina resolutio, ki jo je Karel III . 
ogrski izdal 21. marca 1731. Pospešila naj bi, kar se po določilih zbora v 
Šopronu 1681 ni izvršilo. S Carolina resolutio je bil zadan poslednji udarec 
evangeličanskim cerkvam in šolam na Goričkem. Sv. Trojica z več kot 13 
vasmi, Sv. Benedikt z 12 vasmi, Selo s 5—6 vasmi in Hodoš s 4 vasmi so bile 
poslednje postojanke, ki so jih zavzeli dragonci, čeprav so jih verniki branili. 
Po 1733 je lahko potekal pouk v teh krajih le na skrivaj. 
Za vlade Marije Terezije so pregnani pastorji in učitelji delovali v artiku-
larnih krajih. V diaspori so se posvečali zlasti mlademu rodu. Tam je deloval 
Mihal S e v e r , z Vaneče, kantor in učitelj nemško-madžarske občine v Ne-
mescsóu, ki je 1747 v Halle anonimno izdal iz nemščine prirejen R E D Z V E -
L I C S A N S Z T V A , namenjen najprej »drobni deci« v šoli, da bi mogla 
iz nje, kot iz katekizma zajemati »mleiko spoznanja božjega« pa obenem kot 
pripomoček za pouk branja. 
Njegov naslednik v Nemescsóu v letih 1751—1755 je bil Števan K ii z m i č , 
rojen v družini tlačana v Strukovcih. Med svojim triinpolletnim službovanjem 
najprej v Nemescsóu, nato pa v Šurdu (do smrti 22. decembra 1779) se je tudi 
on posvetil književnemu delu za svoje rojake na Šurdanskem ter med Muro 
in Rabo, da bi lahko brali verske resnice in svetopisemsko besedo v materin­
ščini. K temu ga je spodbudil požunski pastor in mecen Samuel Wilhelm 
Serpilius. Ta je kot duhovni predstavnik nemško-madžarske-slovaške verske 
občine, prežete s pietističnimi načeli, bil voljan gmotno in duhovno podpreti 
svoje zatirane verske brate — Slovence na skrajnem jugozahodu Prekdonavja, 
ki so še vztrajali v svoji veri. 
Serpilius mu je v svojem pismu 29. oktobra 1751 priporočil, naj sestavi 
»najprej v svojem prekmurskem slovenskem jeziku knjigo, ki jo imenujejo 
Abecednik, da bi lahko starši, ki znajo brati, doma učili svoje otroke branja; 
nato naj prevede Luthrov katekizem in končno knjižico izrekov svetega pisma 
ali kar bi bilo najbolj zaželeno, da bi prevedel Novi zakon«. Kiizmič se je vneto 
lotil uresničevanja načrta uglednega spodbudnika, ki ga je čustveno in mo­
ralno obvezal, »naj nikdar ne odneha služiti svojemu prekmurskemu sloven­
skemu narodu z vsemi načini, kar jih je možnih«. Kot avtor slovenskega 
malega katekizma, abecednika, zbirke krščanskih naukov in prevoda novega 
zakona (1771) je dosegel višek slovenske književnosti v prekmurskem narečju. 
S svojim delom je utrdil že postavljene temelje posebni prekmurski književ­
nosti. Prekmurščino — imenoval jo je »stari slovenski jezik« — in prekmurske 
knjige so uporabljali ne le v cerkvi, marveč tudi pri pouku v evangeličanskih 
in pozneje tudi v katoliških šolah. V kolikor je niso izrinile madžarske nacio­
nalistične vlade v svoji raznarodovalni nestrpnosti, je ostala učni jezik na teh 
šolah vse do zedinitve Prekmurja z ostalo Slovenijo v Jugoslaviji. 
Za Marije Terezije je namesto cerkve država prevzela skrb za pouk in 
vzgojo po načelih razsvetljenstva. Razen Splošne šolske naredbe (Allgemeine 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 4 5 
Schulordnung), (ki jo je izdelal reformator in organizator avstrijskega in ogr­
skega šolstva Ignacij Felbiger), je vladarica posebej za Ogrsko potrdila pred­
log šolskega reda, ki je izšel 1777 kot Ratio educantionis. To je prva in osnov­
na naredba, ki je v celoti urejala šolstvo na (Ogrskem. Vsebovala je vrsto 
naprednih načel, po njej bi se šolstvo ugodno razvijalo, če bi jo izvajali v 
praksi. Izvedbo pa je oviralo pomanjkanje sredstev za vzdrževanje šol in 
učiteljev pa tudi siromaščina staršev, ki so zaposlovali otroke z domačim 
delom. 
Še to leto, ko je vladarica potrdila Ratio, je ustanovila novo škofijo 
s sedežem v Sombotelju. Z njo so bili vsi katoliški Slovenci na Ogrskem 
združeni v eno cerkveno upravno enoto. Že naslednje leto je prvi novi škof 
Jânos Szily opravil vizitacijo slovenskih župnij in ugotovil, da se zaradi po­
manjkanja knjig verniki ne morejo naučiti ne branja ne pisanja. Spodbudil 
je Mikloša K ii z m i č a , župnika pri Sv. Benediktu, naj priredi neogibno 
potrebne knjige svojim vernikom za cerkev in šolo. S priredbo in izdajo več 
knjig, med njimi S Z L O V E N S Z K E G A S I L A B I K A R J A , z steroga 
sze decza šteti more navcs i t i . . . (1780) in dvojezično slovensko madžarsko 
A B C K N T S I C Z O NA NARODNI SOUL HASZEK (1790), je Kiizmič 
posvetil veliko svojih moči osnovni šoli in se kot prvi pisec knjig'v prek­
murskem narečju za katoliške šole pridružil naporu razsvetljencev. 
Protestanti, ki po karolinški resoluciji pol stoletja niso smeli javno izražati 
verskega prepričanja, so po proglasitvi tolerančnega patenta 1781 imeli spet 
pravico do svojih cerkva in javnega pouka. Puconci, Hodoš in Križevci so prve 
evangeličanske postojanke, kjer so v jožefinski dobi obnovili svoje občine in 
svoje šole. 
Novoustanovljena verska občina v Križevcih je pozvala za svojega duhov­
nega pastirja Mihala B a k o š a , rojaka iz Šalovec, ki je bil po smrti Števana 
Kiizmiča njegov naslednik v Šurdu. V skrbi za evangeličansko šolo, ki je ob­
čutila pomanjkanje knjig, se je Bakoš posvetil delu za slovensko knjigo. V 
pismu (7. febr. 1785) svojemu prijatelju in podporniku Mihaelu Institorisu-
Moškovskemu, požunskemu pastorju, sani pravi: »V naših slovenskih cerkvah 
smo se z vsemi silami in marljivostjo trudili, da bi dosegli večjo popolnost 
tako pri službi božji, ki smo jo uvedli lansko leto, kakor tudi pri pouku šolske 
mladine. Da bi mogli ta naš načrt uspešneje izvesti, smo sklenili, da bomo 
dali našim otrokom in poslušalcem v roke prepotrebne knjige in sicer najprej 
abecedno knjigo...« Iz teh pobud je 'nastal Bakošev S Z L O V E N S Z K I 
A B E C E D Â R za detczo, ki je izšel 1786 v Požunu s podporo tamošnjih 
evangeličanov. Bakošev N O U V I G R Â D U V Â L , prva prekmurska evan­
geličanska pesmarica (1789 v Šopronu), je bila tudi šoli potrebna knjiga, saj 
pravi avtor, da so učitelji in otroci prosili za tako knjigo. 
Prispevek Mikloša Kiizmiča k nastanku slovenskih knjig za katoliške šole 
m s tem za poživitev pouka ter obnovitev prvih evangeličanskih šol so rezultati 
terezijansko-jožefinskih reform. 
Z abecedniki, katekizmi, pesmaricami in drugimi knjigami verskega zna­
čaja, uporabnimi tudi za šolo, ki so jih do konca 18. stoletja prispevali 
46 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
evangel ičanom r a z e n a n o n i m n i h piscev še Teml in, Sever, Stevan Kiizmič in 
Bakoš, k a t o l i č a n o m p a Mikloš Kiizmič, in so ostale delno v r a b i vse do iz ida 
ogrskega šolskega z a k o n a XXXVIII—1868, je bil postavl jen t r d e n temel j slo­
v e n s k i m šolam n a Ogrskem. i , 
Vse so bi le sicer verske, š o p a p r a v z a r a d i us ta l jene r a b e m a t e r i n š č i n e p r i 
v e r o u k u — t u d i pozneje v dobi nas i lnega nacional i s t ičnega potu jčevan ja — 
ohran ja le slovenstvo k r a j i n e m e d M u r o in R a b o . 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE ENTWICKLUNG DES SLOWENISCHEN SCHULWESENS IN PREKMURJE 
(ÜBERMURGEBIET) BIS ZUM 19. JAHRHUNDERT 
Die Niederschriften über die Tätigkeit von protestantischen Lehrern bei der 
Familie Bânffy in Lendava in den Jahren 1544 bis 1595 sind die bisher ältesten 
Angaben über die Existenz von Schulen im heutigen Prekmurje. ' 
Gegen Ende des 16. Jahrhunderts erreichte der Protestantismus auch die Slove-
nen in Železna županija. Das Gebiet zwischen Petanjci, Monošter und Dolnja Len­
dava war zumindest um 1599 und 1601 im Bereich der protestantischen Kirchen- und 
Schulorganisation. Aus dem Protokoll der protestantischen Visitation der sloveni-
schen Kirchen 1627 ist ersichtlich, dass es Lenrer in den Schulen in Sv. Jurij, Tišina, 
Murska Sobota, Martanjci und Gornji Petrovci gab; in Gornja Lendava und Gornji 
Senik, in Sv. Jelena, Sv. Benedikt ,in Selo und Dolenci, wo keine Abgaben für 
Lehrer verzeichnet wurden, gab der Pastor selbst Unterricht. 
Mit der Beseitigung der protestantischen Brennpunkte entstand Platz für die 
Entstehung katholischer Schulen. Über diese aber gibt es Angaben erst in den 
Visitationsprotokollen von 1669 und spatter (Visitatio Kazoiana 1968). 
Um dem Bedürfnis der protestantischen Jugend in der Zeit der Unterdrückung 
entgegenzukommen, gab Ferenc Tomlin 1715 anonym Luthers MALI KATECHISMUS 
(Kleiner Katechismus) heraus. 
Noch bevor die, Evangelischen ihre letzten Kirchen und Schulen in Prekmurje 
verloren, wanderten einige von ihnen in die Nähe des Artikularortes Surd aus. 
Unter ihnen entfaltete seine fruchtbare Tätigkeit Stevan Küzmic, Autor eines 
kleinen Katechismus ,eines Abc-Buches, einer Sammlung christlicher Lehren und 
der Übersetzung des neuen Gesetzes 1771. 
Als Maria Theresia 1777 eine Diözese mit dem Sitz in Szombathely gründete 
und in ihr alle katholischen Slovenen vereinigt waren, stellte Bischof Szily fest, 
dass die slovenischen Gläubigen keine Gelegenheit hatten, lesen und schreiben zu 
lernen. Darum regte er Mikloš Küzmic, Pfarrer in Sv. Benedikt, an, mehrere Bücher 
für Kirche und Schule zu bearbeiten. 
Nach der Deklaration des Toleranzpatents 1781 erhielten die Protestanten 
wiederum das Recht auf Kirchen und Schulen. Da der Mangel an Büchern spürbar 
wurde, widmete sich der Pastor von Križevci der Arbeit an Schul- und Kirchen­
büchern. 
Mit den Abc-Büchern, Katechismen, Liederbüchern und Büchern religiösen 
Charakters, die bis Ende des 19. Jahrhunderts den Protestanten ausser von anony­
men Autoren noch von Temlin, Sever, Števan Küzmic und Bakoš gegeben wurden, 
den Katholiken von Mikloš Küzmic, war den slovenischen Schulen in Ungarn eine 
feste Grundlage geschaften, so dass sie in der Epoche der gewaltsamen Madjari-
sierung ihren slovenischen nationalen Charakter bewahren konnten. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976/1—2, s. 47—TT 47 
D r a g o v a n Š e p i ć 
VELIKA BRITANIJA I PITANJE REVIZIJE JUGOSLAVENSKO-
TALIJANSKE GRANICE 1941. 
Ovaj prilog proučavanju povijesti jadranskog pitanja u drugom 
svjetskom ratu nešto je dopunjen referat održanju Piranu 2. X 1974. 
na »Zborovanju slovenskih zgodovinarjev«. O britanskom obećanju 
podrške za reviziju jugoslavensko-talijanske granice i o pokretanja 
pitanja Julijske Krajine u god. 1941, o čemu je riječ u ovom prilogu, 
sve se do nedavna vrlo malo znalo. O tome nema spomena u memoar­
skim radovima ni britanskih ni jugoslavenskih državnika i političara, 
pastoga i nije bilo obrađeno u našoj i stranoj povijesnoj literaturi. 
Tek nakon otvaranja arhiva Foreign Officea za razdoblje drugoga 
svjetskog rata omogućeno jé da se pronađu dokumenti koji pružaju 
sigurnije podatke za osvjetljavanje pitanja revizije jugoslavensko-tali­
janske granice pred ulazak Jugoslavije u Trojni pakt i nakon državnog 
udara od 27. ožujka 1941. te odlaska jugoslavenske vlade u izbjeglištvo. 
O tome je do sada objavila neke parcijalne podatke samo britanska 
historičarka Philis Auty u članku »Između obećanja i pobede« štam­
panom u beogradskom tjedniku NIN 30 VII 1972. 
I 
Mogućnost revizije jugoslavensko-talijanske granice, utvrđene ugovorima 
zaključenim u Rapalu 12. studenog 1920. i u Rimu 27. siječnja 1924, bilo je 
u drugom svjetskom ratu po prvi razmatrano u siječnju 1941. Uvjeti za to 
su stvoreni nakon napada Italije na Grčku kada je talijanskoj vojsci nakon 
kontraofenzive grčke vojske zaprijetila opasnost da pretrpi poraz i kada je 
Njemačka, koja je već počela vršiti pripreme za napad na Sovjetski Savez, 
u nastojanju da osigura svoja leđa na Balkanu, odlučila priteći Italiji u 
pomoć. U njemačkim planovima za napad na Grčku Jugoslavija je zauzimala 
važno mjesto jer je od njenog držanja zavisilo da li će vojne operacije protiv 
Grčke, koje su se imale izvršiti preko bugarskog teritorija, biti brze i uspješne. 
Stoga se njemačka diplomacija trudila ne samo. da osigura neutralnost Jugo­
slavije nego i njenu suradnju u okviru Trojnog pakta. 1 Tom su paktu u stude­
nom 1940. već pristupile Slovačka, Madžarska i Rumunjska a poveli su se 
i pregovori s bugarskom vladom radi njenog što skorijeg potpisa tog pakta. 
Njemačka se vojska već od prvog tjedna u siječnju 1941. nalazila u Rumunj­
skoj i očekivani pristup Bugarske Trojnom paktu najavljivao je ulazak nje­
mačkih trupa i u tu zemlju i njihovu koncentraciju na bugarsko-grčkoj gra­
nici radi napada na Solun. 
Velika Britanija, koja je nakon poraza Francuske ostala sama u ratu 
protiv Njemačke, bila je zabrinuta za svoj položaj na Sredozemlju ako kon-
1 O tome u J. B. Hoptner, Yugoslavia in Crisis 1934—19*1, New York and London, 1963, str. 204—205; 
À. Breccia, La neutralità della Jugoslavia nella seconda guerra mondiale (disertacija. Università di 
Roma, 1966), str. 322—341; B. Krizman, Odnosi Jugoslavije s Njemačkom i Italijom 1937—1941, Historijski 
zbornik XVII/1964, str. 236—238; F. Culinović, Dvadeset sedmi mart, Zagreb, 1963, str. 80—100. 
^ в ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
centrični talijansko-njemački napad dovede do brze kapitulacije grčke vojske. 
Ona je bila svjesna da ne može pružiti Grčkoj bitniju vojnu pomoć koja bi 
joj omogućila da izdrži preteći napad, stoga je nastojala navesti Tursku i 
Jugoslaviju da se suprotstave njemačkom napadu na Grčku i da zajedno 
s njome formiraju na Balkanu zajedničku frontu. Međutim, turska vlada se 
dugo vremena kolebala, isprva je i odbila jednu jugoslavensku ponudu u tom 
smislu, a kada se konačno 19. siječnja, na britanski nagovor, odlučila da 
predloži jugoslavenskoj vladi razgovore o zajedničkoj akciji, njen je prijedlog 
naišao u Beogradu na nevjerovanje.2 Na britansko traženje je i američka 
vlada pokušala pomoći britanska nastojanja i predsjednik F. D. Roosevelt 
je poslao puk. Williama Donovana u posebnu misiju na Balkan. Nakon ne­
uspjelih razgovora u Sofiji Donovan je od 23. do 25. siječnja vodio u Beogradu 
razgovore s knezom namjesnikom Pavlom i predsjednikom vlade Dragišom 
Cvetkovićem. Oni su mu objasnili tešku situaciju u kojoj se nalazila Jugo­
slavija pred njemačkom presijom i rekli da ne znaju kako da postupe kada 
njemačke trupe uđu u Bugarsku, ali su ipak uvjeravali da neće nikako do­
pustiti prijevoz njemačkog ratnog materijala ili njemačkih trupa preko jugo­
slavenskog teritorija, a ukoliko Nijemci pokušaju silom ući u Jugoslaviju da 
će jugoslavenska vojska pružiti odlučan otpor.3 
Takvo držanje jugoslavenske vlade nije moglo umiriti britansku vladu 
koja je očekivala od Jugoslavije da pravovremeno i odlučno intervenira protiv 
pretećeg njemačkog napada na Grčku, pa se čak zanosila mišlju da bi jugo­
slavenska vojska mogla napasti talijansku vojsku u Albaniji.4 Stoga britanska 
diplomacija ispituje u to vrijeme načine na koji bi mogla navesti jugoslaven­
sku vladu na odluku. Jedan od načina na koji je pomišljala bila su obećanja 
Jugoslaviji da će nakon pobjede u ratu dobiti slovenske i hrvatske teritorije 
koje su nakon prvoga svjetskog rata pale pod Italiju. 
Inicijativa nije potekla od Foreign Officea već od jugoslavenske strane, 
ali ne od vlade. Poslanik Kraljevine Jugoslavije u Moskvi Milan Gavrilović, 
koji je bio pristaša suradnje Jugoslavije s Turskom, Grčkom i Velikom Brita­
nijom, u drugoj je polovini siječnja izrazio britanskom ambasadoru u Moskvi 
siru Staffordu Crippsu mišljenje da bi se na držanje jugoslavenske vlade 
moglo jako utjecati ako bi britanska vlada obavijestila kneza Pavla da Velika 
Britanija neće zaključiti separaten mir s Italijom na temelju »status quo« 
već da će čak prihvatiti jugoslavenski zahtjev za »istarskim poluotokom sve 
do Gorice« i za »talijanskim otocima uz jugoslavensku obalu«.8 
Foreign Office je želio provjeriti ozbiljnost tog prijedloga i zatražio je 
mišljenje britanskog poslanika u Beogradu Ronalda lana Campbella. Poslanik 
je odgovorio da je u Jugoslaviji uistinu proširena bojazan da bi britanska 
vlada mogla zaključiti s Italijom separaten mir na štetu Jugoslavije i da bi 
nada u dobijanje Istre i otoka duž istočne obale Jadrana mogla goditi Sloven­
cima i Hrvatima. Njegovo je mišljenje da bi takva ponuda mogla koristiti 
da se osujete ponude koje Nijemci čine jugoslavenskoj vladi. On sam nije 
u jugoslavenskim službenim krugovima, čuo, osim nejasnih aluzija na Istru, 
nikakvih zahtjeva za teritorijalnim proširenjima koja bi išla dalje od Istre.0 
2 J. В. Hoptner, n. dj ., str. 204—205. 
3 Isto, str. 205; A. Breccia, n. d j . , str. 352—356. 
* W. Churchill, The Second World war, III, London 1950, str. 86. 
Ì A Î U T F o r e i g 4 Officea u Public Record Officeu u Londonu, FO ЗПЛ0240/8342 R 960, dalje AFO. 
6 AFO R 1949. . . . . 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 49 
^Ohrabren takvim mišljenjem Campbella, Foreign Office je želio da se 
potanje obavijesti o pitanju jugoslavensko-talijanske granice. Stoga je zatražio 
od instituta »Foreign Research and Press Service« pri Balliol Collegeu u 
Oxfordu da izradi iscrpan memorandum o tom pitanju. Memorandum pod 
naslovom »Jugoslavenska prava na neke talijanske teritorije« bio je dovršen 
već 5. veljače 1941. i 7. veljače predan Foreign Officeu.7 
U memorandumu se tvrdi da Jugoslavija može na osnovu načela narod­
nosti polagati pravo na cijelo bivše Austrijsko primorje (Istra, Trst, Gorica— 
Gradiška) izuzev ravnice zapadno od Tržiča (Monfalcone), grada Trsta i za­
padne obale Istre, a može polagati pravo i na dio bivše Kranjske koji je Italija 
anektirala nakon prvoga svjetskog rata. Povrh toga, ona ima pravo tražiti 
Zadar i Rijeku, te izolirane talijanske anklave na jugoslavenskom teritoriju, 
i na otoke Cres, Lošinj i Lastovo, među kojima je jedino na Lošinju 1910. 
postojala talijanska većina. 
U potvrdu tog. tvrđenja memorandum se poziva na austrijski popis sta­
novništva od 1910. Za talijanski popis od 1921. kaže se da je samo jače na­
glasio postojeći karakter kotara, koji su bili 1910. označeni kao talijanski, 
ali da nije pokazao da bi se etnički karakter tih krajeva izmijenio. Kasnije 
pak talijanske statistike nisu označavale narodnost. 
U memorandumu se upozorava da unatoč jasnoj etničkoj granici primjena 
načela narodnosti u Julijsko j Krajini nailazi na neke teškoće: 1) jer je Trst, 
koji je po kulturi i privrednom životu talijanski grad, okružen teritorijem 
nastanjenim Slavenima i što je on od najveće ekonomske važnosti za Srednju 
Evropu, ali po načelu »što manje graničnih izmjena to manje stradanja« 
trebao bi ipak ostati Italiji; 2) što je zapadna obala Istre, koja je također 
etnički talijanska, izolirana slavenskim »hinterlandom«, pa bi etnička granica 
presjekla željezničku vezu Pule s Trstom i ostavila pod Italijom premalo 
Jugoslavena koji bi se mogli razmjeniti kada bude došlo do razmjene stanov­
ništva. Stoga se izražava mišljenje da bi se granica u Istri mogla povući 
»u korist Italije« približno duž Wilsonove linije; 3) što se tiče Gorice, odluka 
zavisi o tome da li se smatra da bi više osiguravala mir etnička ili ekonomska 
granica. Načelo narodnosti i talijanski strategijski interes iziskivali bi da se 
granica povuče sjeverno od Gorice i željezničke pruge Gorica—Štanjel (San 
Daniele). Time bi bilo područje gornje Soče teško pogođeno jer bi bilo odije­
ljeno od Gorice, ali bi imalo željezničku vezu s ostalom Slovenijom. < Prema 
tome, Goricu bi, sve u svemu, budući da je talijanski grad, trebalo ostaviti 
Italiji. 
U memorandumu se kaže da je Italija svojim postupkom prema jugo­
slavenskoj nacionalnoj manjini dala »upadljiv primjer nasilne denacionaliza­
cije« i da je zbog toga izgubila pravo da i dalje vlada Slovencima i Hrvatima 
tih krajeva. 
Na kraju prvog poglavlja se zaključuje da bi se jugoslavensko-talijanska 
granica imala nakon rata pomaknuti na staru austrijsko-talijansku granicu, 
odakle bi tekla prema istoku sjeverno od Gorice i Štanjela i dalje prema jugu 
do ušća rijeke Raše, tako da bi svi teritoriji sjeverno i istočno od te linije 
pripali Jugoslaviji. Nakon povlačenja nove granice izvršila bi se razmjena 
' . !,' 
7 Yugoslav claims on certain Italian territories, Oxford, 5. II 1941, ÀFO R 1949.. Kratak sažetak 
nekih dijelova memoranduma i nekoliko odlomaka u Ph. Auty, n. idj-. Originalni tekst memoranduma 
п Priloga 1. Memorandum je vjerojatno napisao profesor Laffan. ' " 
4 Zgodovinski časopis 
50 
J V ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19Г6 
stanovništva i to na dobrovoljnoj bazi. Tu se napominje također da bi po­
stojeća prava Madžarske u riječkoj luci trebalo sačuvati. 
U drugom poglavlju memoranduma se objašnjavaju jugoslavenski i tali­
janski zahtjevi na pariškoj mirovnoj konferenciji 1919—1920, posebno anali­
zira Wilsonova linija i kritički prikazuje granica povučena na osnovi Rapal-
skog ugovora 1920. i Rimskih ugovora 1924, ističući da je tom prilikom bilo 
teško povrijeđeno načelo narodnosti. U memorandumu se iznose razlozi zašto 
je Italija tražila tako nepravednu granicu i podrobnije prikazuje težak po­
ložaj u kojem se našla jugoslavenska manjina pod Italijom zbog denacionali-
zatorske politike talijanskih vlasti. Ta se politika analizira posebno u periodu 
od 1918—1923, od 1923. do 1929. i od 1929. do 1941. U zaključku se kaže da 
je nemoguće utvrditi koliko je ta politika imala uspjeha, ali da nije vjerojatno 
da bi uspjela potpuno ugušiti nacionalnu svijest Slovenaca i Hrvata u Julij-
skoj Krajini. Stoga se ističe kako je potrebno pričinjene nepravde ispraviti. 
Kao osnovni kriterij za rješenje pitanja jugoslavensko-talijanske granice 
u memorandumu se uzima načelo narodnosti s time da bi se izvršile izmjene 
etničke linije vodeći računa o ekonomskim interesima stanovništva. Da bi se 
pak postigla što je moguće etnički jasnija granica predlaže se razmjena sta­
novništva. Međutim, u memorandumu se tvrdi da razmjena stanovništva ne bi 
bila dovoljna. Ako se prihvati za reviziju načelo narodnosti, posao ne bi bio 
težak, kaže se u memorandumu. Revizijom granice prema tom načelu Italiji 
bi ostao obalni pojas nejednake širine od predratne austrijsko-talijanske gra­
nice do južnog rta istarskog poluotoka, uključujući tu Tržič, Gradišku, Goricu, 
Trst, Rovinj i Pulu, dok bi sva ostala obala pripala Jugoslaviji. Ali, osim 
etničkih postoje i drugi razlozi, kaže se u memorandumu. Područje oko sjever­
nog toka Soče, koje je 1921. bilo potpuno slovensko, ima svoje ekonomsko sredi­
šte u Gorici, gdje su Talijani u većini, stoga bi iz ekonomskih razloga Gorica 
mogla biti dodijeljena Jugoslaviji. Međutim, ako se to ne bi htjelo, onda bi 
granicu trebalo povući nešto malo na sjever od Gorice i od željezničke pruge 
Gorica—Štanjel—Trst, tako da bi u jednom i drugom slučaju dolina Soče 
bila povezana s Jugoslavijom a Trst s Videmom (Udine) i s Austrijom. Željez­
nička pruga Pula—Trst, koja inače teče teritorijem nastanjenim Hrvatima i 
Slovencima, iz ekonomskih razloga i zbog više kulture Talijana, trebalo bi 
da ostane pod Italijom a hrvatsko i slovensko stanovništvo tog dijela Istre 
nije suviše brojno a da se ne bi moglo razmijeniti s talijanskim stanovništvom 
istočne Istre, Zadra, Rijeke, istarskih otoka i Dalmacije. Stoga se u memoran­
dumu predlaže da granica slijedi Wilsonovu liniju od rijeke Baše na sjever 
do jedne točke nešto istočno od Štanjela. U bilješci memoranduma se napo­
minje da bi etnički ispravnija granica bila ako bi Buzet i Pazin pripali Jugo­
slaviji. U tom bi slučaju trebalo da Italiji ostane željeznička pruga od Pule do 
Kanfanara, odakle bi se mogla sagraditi pruga do Motovuna, gdje bi se na­
dovezala na prugu Poreč—Motovun—Piran—Trst, no na taj bi se način, upo­
zorava se u memorandumu, ostavilo premalo hrvatskog stanovništva u Italiji 
koje bi se moglo uzeti u obzir za razmjenu. Osim toga, skreće se pozornost 
da bi takva granica u slučaju rata između Jugoslavije i Italije bila za Italiju 
nepovoljna jer bi bila suviše blizu Trstu i položaj bi talijanske zapadne Istre 
postao nesiguran. Uzimaju se dakle b obzir i interesi strategijske sigurnosti 
Italije u tim krajevima. U memorandumu se također predlaže da pripadnu 
Jugoslaviji Rijeka, Zadar, Lošinj i Lastovo. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 51 
Ukoliko bi se prihvatio taj prijedlog, kaže se u memorandumu, Jugo­
slavija bi dobila cijeli Kvarner, najveći bi dio slovenskog teritorija u Italiji 
bio oslobođen iako bi bio bez veze s Trstom i možda s Goricom, u Trstu i 
možda Gorici ostalo bi malo Slovenaca koji bi se mogli razmijeniti s Tali­
janima što su se nedavno naselili na teritoriju sjeverno od Trsta i oko sto 
tisuća Hrvata i Slovenaca srednje i sjeverne Istre razmijenilo bi se za Talijane 
iz Rijeke, Zadra, istočne Istre, istarskih otoka i Dalmacije. Razmjena bi sta­
novništva morala biti dobrovoljna a oni koji bi odbili da se isele ne bi uživali 
»manjinske privilegije«. 
Na kraju se memoranduma napominje da novi jugoslavenski teritoriji u 
skladu s federalnim uređenjem koji se počeo izgrađivati u Jugoslaviji ne bi 
potpali pod upravu donekle »balkanskih« Srbijanaca već pod više evropsku 
upravu Ljubljane i Zagreba. Isto se tako izražava mišljenje da bi, u slučaju 
da se revizija jugoslavensko-talijanske granice izvrši na osnovu načela narod­
nosti, trebalo da se isto načelo primijeni i na jugoslavensku granicu prema 
Albaniji i Madžarskoj na štetu Jugoslavije. 
Nešto detaljnije iznošenje sadržaja tog memoranduma bilo je potrebno 
jer je on ušao u materijale o jugoslavensko-talijanskoj granici Foreign Officea 
koji su se razmatrali u britanskim službenim krugovima ne samo u to vrijeme 
nego i kasnije, nakon rata, kada se na konferenciji mira raspravljalo o ugovoru 
o miru s Italijom. Tada će se britanski stav o tom pitanju temeljiti uglavnom 
na idejama i prijedlozima iznesenim u tom memorandumu. Memorandum, kao 
što se ističe već u njegovu uvodnom dijelu, ispituje problem jugoslavensko-
talijanske granice s etničkog i donekle ekonomskog gledišta, a ne raspravlja 
o političkim momentima, odnosno o britanskoj politici prema Italiji koja je 
bila tada, kao i kasnije, važan faktor u određivanju britanskog stava prema 
pitanju jugoslavensko-talijanske granice. Međutim, on nastoji da bude »reali­
stičan« u svojim prijedlozima tako da predlaže kao novu granicu liniju koja 
bi bila kompromisna, na sredini između rapalske granice i etničke granice, 
tako da bi je Italija mogla prihvatiti, utoliko više što vodi računa o njenim 
strategijskim i ekonomskim interesima u tim krajevima. 
U toku veljače 1941. se položaj na Balkanu pogoršao. Prikliještena između 
Njemačke i Italije i pred neposrednom opasnošću da bude izolirana i bes­
pomoćna, Jugoslavija nastoji izbjeći pristupanje Trojnom paktu koje nje­
mačka vlada traži s nesmanjenom (upornošću. Ona ispituje kakve mogućnosti 
postoje da joj Sovjetski savez pruži pomoć. No, sovjetska vlada ne želi svojom 
politikom na Balkanu izazvati Njemačku iako afirmira svoju zainteresiranost 
za Balkan, posebno Bugarsku, gdje šalje u posebnu misiju generalnog sekre­
tara komesarijata vanjskih poslova Soboljeva (10. veljače), a pridaje važnost 
i Jugoslaviji, kojoj obećaje pomoć, no uvijek s rezervom da je to ne dovede 
do rata s Njemačkom.8 Knez Pavle i vlada se obraćaju i Italiji, predlažući 
talijanskoj vladi obnovu ugovora Ciano-Stojadinović a zatim pristajući i na 
novi ugovor, kao što je to tražio Mussolini, sve u nadi da bi mogli izbjeći 
potpisivanje Trojnog pakta. Mussolini se stoga neko vrijeme pokazuje sprem­
nim da pristane da Jugoslavija dobije Solun, no pod uvjetom da se izvrši 
razmjena stanovništva tako da Slovenci i Hrvati budu preseljeni u Jugoslaviju 
u zamjenu za iseljenje Albanaca iz Kosova u Albaniju. Međutim, knez Pavle 
nije bio za takvo rješenje a i Mussolini nije ostao pri svom prijedlogu kad je 
8 Hoptner, n. d j . , str. 206—208. 
52 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
vidio da Hitler inzistira na ulasku Jugoslavije u Trojni pakt kao jedinoj sigur­
nosti da će Jugoslavija voditi politiku u interesu sila Osovine.9 Predsjednik 
jugoslavenske vlade Cvetković i ministar vanjskih poslova Cincar-Marković 
posjetili su stoga Hitlera u Berghofu 14. veljače da bi objasnili stav Jugosla­
vije prema Trojnom paktu, tako da je bio odložen odgovor na Hitlerov zahtjev 
da Jugoslavija uđe u Trojni pakt. 1 0 Nakon njihova povratka u Beograd knez 
Pavle je razgovarao s britanskim poslanikom Campbellom da izvidi kakvu 
pomoć može Velika Britanija pružiti Jugoslaviji ako se odupre njemačkom 
napadu na Solun odnosno na Grčku. Campbell mu je odgovorio da je Velika 
Britanija već pružila znatnu pomoć u naoružanju i materijalu Grčkoj i Tur­
skoj i da će moći pojačati svoju pomoć iz snabdjevanja koje prima od Sjedi­
njenih Američkih Država, ali da britanska vlada misli da se i same balkanske 
države, ako nastupe složno, mogu oduprijeti njemačkom prodoru na Balkan 
i da bi i Jugoslavija u tom slučaju mogla računati na britansku pomoć.11 
Churchill je mislio da će Jugoslavija stati na stranu Velike Britanije i odupri­
jeti se Njemačkoj ako bude vidjela da Velika Britanija pruža efikasnu pomoć 
Grčkoj. Britanska diplomacija pravi napore da turska vlada izmijeni svoj 
rezervirani stav, ali bez uspjeha. Turska vlada produžuje 17. veljače ugovor 
o nenapadanju s Bugarskom i u zajedničkoj deklaraciji, koja je bila objavljena 
dan nakon toga ističe se, kako Turska i Bugarska smatraju nepromjenljivim 
temeljem svoje politike uzdržavanje od svakog napada i kako su odlučne u 
daljem razvijanju prijateljstva i međusobnog povjerenja, što se protumačilo 
kao nezainteresiranost Turske za događaje van njenih granica i to upravo 
u trenutku kada su se na Balkanu pripremala iznenađenja. Američki poslanik 
u Beogradu A. B. Lane zanimao se za držanje jugoslavenske vlade i nastojao 
utjecati na njen odlučniji stav prema opasnosti njemačke agresije, ističući 
svoje mišljenje, koje je zvučalo i kao prijetnja, da države koje se ne odupru 
njemačkoj agresiji ne mogu računati na američku pomoć, a niti će ih američka 
vlada poduprijeti kada se na budućoj konferenciji mira bude raspravljalo 
o preuređenju Evrope, što je značilo kada se bude raspravljalo i o eventualnim 
jugoslavenskim zahtjevima za revizijom granica.12 Knez Pavle je ponavljao 
da će se Jugoslavija odlučno braniti ako bude napadnuta, a o držanju nakon 
ulaska njemačke vojske u Bugarsku nije mu mogao dati nikakva obećanja 
jer, kao što je objašnjavao, Britanci ne mogu Jugoslaviji pružiti pomoć a 
Jugoslavija bi bila prije uništena nego što bi joj stigla američka pomoć. 
•Da bi popravio situaciju i doveo do sporazumne akcije između Turske, 
Jugoslavije i Grčke sam se britanski ministar vanjskih poslova sir Anthony 
Eden odlučuje da razgovara s turskim i jugoslavenskim državnicima. On 
putuje u Ankaru 26. veljače,, odakle se sprema da posjeti Atenu i, kao naj­
važnije Beograd, a ukoliko to nije moguće da se tajno sastane s knezom 
Pavlom u Grčkoj. 
U takvim prilikama Gavrilović u Moskvi ponovo predlaže 23. veljače 
britanskom ambasadoru Crippsu da britanska vlada pokuša utjecati na drža­
nje jugoslavenske vlade davanjem obećanja da će Jugoslavija nakon rata 
dobiti Julijsku Krajinu1 3 a u Foreign Officeu ispituju njegov prijedlog i 
memorandum Balliol Collegea o reviziji jugoslavensko-talijanske granice. 
' Isto, str. 206; Breccia, n. dj., str. 338—341. 
м Culinović, n. dj., str. 11—116. 
11 Hoptner, n. dj., str. 210—211. 
1 2 Isto, str. 214. 
13 AFO, FO 371/30240/8342 R-960. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 53 
Taj je memorandum bio svestrano razmatran i dobro primljen. Službenik 
u Južnom otsjeku Foreign Officea P. L. Rose je 24. veljače u popratnoj 
bilješci ' sažeo memorandum, ističući da on dokazuje kako Jugoslavija ima 
na etničkoj osnovi jako pravo na najveći dio istarskog poluotoka i na sve 
talijanske otoke duž dalmatinske obale izuzev Lošinja, ali ne na Trst, Goricu, 
Rijeku i Zadar, zatim da se tu radi o približno 8.000 Talijana u Jugoslaviji 
i 488.000 Jugoslavena u Italiji i da je jugoslavensko pravo na te krajeve to 
jače što sii Talijani nakon prvoga svjetskog rata poduzimali oštre mjere kako 
bi denacionalizirali Jugoslavene koji žive unutar talijanskog teritorija. N a 
kraju se napominje da ibi »ekonomski i strategijski obziri neznatno izmijenili 
jugoslavenska prava u prilog Italije«.14 Viši službenik u tom otsjeku Nichols 
je također povoljno ocijenio memorandum i složio se s Roseovim sažetkom, 
usvojivši i njegovo mišljenje da na etnografskoj osnovi postoji jak razlog za 
reviziju talijansko-jugoslavenske granice, ali je napomenuo također: »Ako 
želimo da pružimo Jugoslavenima taj mamac, pretpostavljam da ćemo naj­
prije pribaviti za to pristanak vlade i odlučiti o točnim uvjetima pod kojima 
će moći državni sekretar moći učiniti takav prijedlog«. Isto je tako upozorio 
da treba razmotriti ne bi li bilo pametno prije nego što se učini taj korak 
da se konsultira predsjednika SAD Roosevelta. On misli da bi se Jugoslave­
nima moglo reći samo to: »da je vlada Nj. Vel. svjesna da па^etnograf skoj 
bazi postoje jaki razlozi p r i m a f a c i e za reviziju dijelova talijansko-jugo­
slavenske granice i da će vlada Nj. Vel. to imati na umu na mirovnoj kon­
ferenciji«. Zamjenik državnog potsekretara pak sir Orme Sargent je istog 
dana, 26. veljače, pismeno zapitao stalnog potsekretara za vanjske poslove 
sira Aleksandra Cadogana da li smatra da je to pitanje za vladin »cabinet 
paper« (dokument koji se; dostavlja članovima vlade) i izrazio mišljenje da 
bi se dobilo na vremenu ako bi se poslao Edenu telegram u Ankaru kako bi 
znao općenito za tu ideju prije nego što idućeg tjedna razgovara. š pred­
sjednikom jugoslavenske vlade, »ako ga bude vidio«.15 Međutim, Cadogan je 
istog dana stao na gledište da se ipak mora pribaviti mišljenje vlade da J i 
je načelno spremna već sada preuzeti bilo kakve obveze u pogledu poslije­
ratnih granica, ali on u to sumnja. Za. sada ne bi trebalo ulaziti u detalje, 
misli Cadogan, već bi se samo moglo izjaviti da »preliminarno razmatranje' 
tog pitanja pokazuje kako postoji p r i m a f a c i e razlog za reviziju« a ako 
u vladi postoji raspoloženje da se to pitanje razmatra, onda bi se moglo pu­
stiti u cirkulaciju vladin dokument.1 0 
Na sjednici vlade je 27. veljače bilo odlučeno da se Edenu pošalje »provi­
zorno odobrenje« da u razgovorima s jugoslavenskim državnicima »spomene 
mogućnost revizije talijansko-jugoslavenske granice« i Cadogan je 28. veljače 
poslao Churchillu na odobrenje nacrt telegrama u smislu vladinog zaključka. 
U popratnoj bilješci je izrazio mišljenje kako ne smatra da bi već sada trebalo 
o tome izvijestiti Amerikance jer na osnovu predloženog telegrama »g. Eden 
nas neće obvezati ni na šta definitivno«.17 U isto vrijeme pripremljen je.vladin 
dokument u kojem se daje kratak sadržaj memoranduma o jugoslavensko-
talijanskoj granici sa zaključcima i prijedlozima iz tog memoranduma te ističe 
da postoje »jaki razlozi na etnografskoj bazi u prilog revizije postojeće tali-
и AFO, 
1 5 Isto. 
1 6 Isto. 
17 AFO, 
isto. 
R-1949 
ЈЧ/ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
jansko-jugoslavenske granice u Istri« (pod time se misli na Julijsku Krajinu) 
i da se »oslobođenje tih Jugoslavena od talijanske vlasti može opravdati na 
temelju toga što su Talijani činili sve što im je bilo moguće da ih talijanizi-
raju. U dokumentu se kaže da će Eden uskoro napustiti Tursku (gdje treba 
da je vidio britanskog ambasadora u Moskvi Crippsa koji mu je vjerojatno 
spomenuo Gavrilovićev prijedlog) i otputovati u Grčku, gdje treba da se tajno 
sastane s knezom Pavlom ili, ako to ne bude moguće, sa Cvetkovićem ili 
Cincar-Markovićem. Britanski kralj je prije nekoliko dana poslao knezu 
Pavlu poruku, tražeći od njega da izloži, ako može, kakav će biti stav Jugo­
slavije prema pretečem njemačkom prodoTu prema jugu. U dokumentu se 
kaže da će on vjerojatno izbjeći odgovor, stoga se predlaže da Eden, »prema 
svom nahođenju«, saopći jugoslavenskoj vladi, prilikom razgovora koje će 
imati s njome, da je britanska vlada »sklona prihvatiti zahtjev za revizijom 
talijansko-jugoslavenske granice«. U tom se dokumentu napominje da se bri­
tanska vlada do sada doduše držala općeg pravila da za vrijeme rata ne može 
raspravljati o bilo kakvim teritorijalnim izmjenama, ali da je »odluka jugo­
slavenske vlade u sadašnjem trenutku od tolike važnosti da bi vrijedilo preći 
preko tog općeg pravila ukoliko bi se time moglo navesti Jugoslaviju da 
oružano intervenira u korist Grčke«.1 8 Dokumentu je bila priložena skica o 
jugoslovensko-talijanskoj etničkoj granici. 
Eden je doputovao u Atenu 2. ožujka, istog dana kada su njemačke trupe, 
nakon što je bugarska vlada 1. ožujka potpisala Trojni pakt, počele ulaziti 
u Bugarsku. Knez Pavle, koji je imao 3. ožujka posjetiti Hitlera u Berchtes-
gadenu, nije pristao da se sastane s Edenom, no Campbell, koji je došao iz Beo­
grada u Atenu, obavijestio je Edena o stanju u Jugoslaviji i o teškoćama 
koje osjeća vlada zbog nesređene situacije u zemlji i o strahu pred njemačkim 
napadom, ali mu je također izrazio mišljenje da ipak ima izgleda da se jugo­
slavenska vlada odluči na otpor Njemačkoj ako bude obaviještena kakvi su 
britanski planovi za pomoć Grčkoj. Campbell je uvjeravao Edena da bi se 
knezu Pavlu to moglo saopćiti jer se može računati na njegovu diskreciju. 
Stoga je Eden, da bi konačno raščistio pitanje da li će Jugoslavija poduzeti 
neku akciju, odlučio poslati Campbella avionom natrag u Beograd da knezu 
Pavlu preda njegovu pismenu poruku. U toj se poruci kaže da britanska 
vlada shvaća težak položaj kneza namjesnika, ali da ga upozorava na sudbinu 
Jugoslavije ako popusti pritisku Njemačke. Turska i Grčka će u slučaju 
njemačkog napada pružiti oružani otpor i on, Eden, zajedno sa šefom imperi­
jalnog generalštaba raspravljaju s grčkom i turskom vladom o odlukama koje 
treba donijeti. Eden se nada da će se sastati s njime, knezom Pavlom, kako 
bi ga obavijestio o donijetim odlukama. Na kraju je Eden apelirao na kneza 
da se Jugoslavija odupre Njemačkoj, i pridruži Velikoj Britaniji i Grčkoj. 
Eden je dao upute Campbellu da kaže knezu Pavlu kako će se Grčka od­
uprijeti njemačkom napadu i da britanski vojni stručnjaci vode razgovore s 
grčkim generalštabom, pa ako je knez spreman na suradnju neka pošalje u 
Atenu jednog štabnog oficira da se pridruži razgovorima što se vode u Ateni. 
Campbell treba također da izvijesti kneza da je Velika Britanija spremna 
pružiti Grčkoj pomoć na kopnu, moru i u zraku, ali da će obrana Soluna 
zavisiti u znatnoj mjeri od držanja Jugoslavije. Britanska pomoć Grčkoj bit 
će ozbiljna i britanska se vlada nada da će se ondje moći formirati fronta 
и Possible Revision of Italo-Yugoslav Frontiers in Istria, АГО R-1919. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 5 5 
tako da bi jugoslavenska vojska imala uz bok britansku vojsku. Na kraju 
je Campbell imao saopćiti knezu Pavlu obećanje britanske vlade u pogledu 
revizije granice kako je to vlada formulirala.19 
Campbell je postupio prema Edenovim uputama i, među ostalim, saopćio 
je knezu Pavlu da je britanska vlada sklona reviziji jugoslavensko-talijanske 
granice nakon rata. Međutim, to nije imalo utjecaja na držanje kneza Pavla 
niti jugoslavenske vlade. Po povratku kneza Pavla s posjeta Hitleru u Ber-
chtesgadenu održan je naime 6. ožujka krunski savjet • koji je zaključio da 
Jugoslavija pristupi Trojnom paktu, ali uz određene garancije na koje je 
Hitler bio pristao 2 0 tako da sva Edenova uvjeravanja i obećanja više nisu 
mogla izmijeniti teško donijetu odluku jugoslavenske vlade. Ipak, udovolja­
vajući Edenovom prijedlogu o vojnim razgovorima, ministarstvo vojske je 
poslalo u Atenu generalštabnog oficira majora M. Perišića da objasni dileme 
u kojima se Jugoslavija lomi i zatraži obavještenja o vojnoj pomoći na koju 
bi jugoslavenska vojska, u slučaju povlačenja u Grčku, mogla računati i o 
mogućnosti da se formira održiva fronta oko Soluna. Međutim, on nije mogao 
dobiti nikakva konkretna obećanja o uspješnoj vojnoj pomoći i stvaranju 
nove solunske fronte.21 Britanskoj vladi je bilo jasno da je doživjela neuspjeh 
tek kada je predsjednik vlade Cvetković 15. ožujka obavijestio poslanika 
Campbella da će jugoslavenska vlada zaključiti s njemačkom vladom ugovor 
o nenapadanju, ali da neće dopustiti njemačkoj vojsci da koristi jugoslavenski 
teritorij za napad na Grčku. Eden je 18. ožujka nastojao na Cipru, u razgovoru 
s turskim ministrom vanjskih poslova Saradžogluom, da turska vlada izjavi 
kako će smatrati njemački napad na Solun kao c a s u s b e l l i ako to izjavi 
i jugoslavenska vlada, ali Saradžoglu nije na to pristao. I posljednji pokušaj 
da se utječe na držanje kneza Pavla preko britanskog poslanika u Kairu 
T. Shonea doživio je neuspjeh.2 2 
Nakon toga britanska je vlada pojačala nastojanja, započeta još sredinom 
1940, da se uz pomoć opozicije i vojnih krugova sruši knez Pavle i vlada 
Cvetković—Maček. Tu je bila umiješana britanska tajna služba za specijalne 
operacije (Special Operations Executive, SOE) koja je pripomogla da se 
nakon pristupa Jugoslavije Trojnom paktu izvrši 27. ožujka državni udar. 2 3 
II 
Tri dana nakon državnog udara od 27. ožujka 1941. vodstvo Slovenske 
ljudske stranke je, predviđajući njemački napad i vojnički poraz, odlučilo na 
svom sastanku u Ljubljani da Fran Kulovec i Miha Krek kao ministri ostanu 
s vladom gen. Dušana Simovića, Alojz Kuhar da otputuje u London, Franc 
Gabrovšek u Sjedinjene Američke Države, a ostali dio vodstva stranke s banom 
Natlačenom na čelu da ostane u zemlji.24 Sličnu je odluku donijelo i vodstvo 
Hrvatske seljačke stranke 1. travnja u Zagrebu kada je pristalo da HSS na 
čelu s Vladimirom Mačekom uđe u vladu. Tom je prilikom, naime, zaključeno, 
1 9 АГО, FO 37il/30240/8342. Hoptner, n. dj., str. 213, donosi sadržaj Edenove poruke, ali ne spo­
minje Edenovo ovlaštenje Campbellu da saopći knezu Pavlu obećanje o reviziji jugoslavensko-talijanske 
granice. To se obećanje ne spominje ni u memoarima W. Churchilla a niti ostalih državnika. 
» Culinović, n. dj., str. 126—131. 
2I> Hoptner, n. dj., str. 224—225; iscrpnije u F. Culinović, n. dj., str. 143—151. 
2 2 Isti, str. 225—226. 
2 3 Isti, str. 242—243. 
» F. Saje, Belogardizem, Ljubljana 1952., str. 25—30. 
56 
•"* ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
u predviđanju rata i odlaska vlade u emigraciju, da Maček ostane u zemlji 
a njegovo mesto u vladi da zauzme Juraj Krnjević.25 
Nakon napada osovinskih sila na Jugoslaviju i kapitulacije jugoslavenske 
vojske vlada se, nakon povlačenja iz Beograda, sklonila u Atenu a zatim u 
Jerusalim, gdje je stigla 20. travnja. ,Od predstavnika HSS u vladi je bio kao 
potpredsjednik vlade Krnjević a kao ministar Juraj Šutej dok su od SLS 
u vladi bili Krek i Snoj.2 6 Kulovec je prilikom povlačenja vlade iz zemlje 
poginuo. Zajedno s vladom došao je u Jerusalim i ban banovine Hrvatske 
Ivan Subašić. 
Nakon vojničkog poraza Jugoslavije, dijelovi su njenog teritorija bili po­
dijeljeni između Njemačke, Italije, Madžarske, Bugarske i Albanije. Stvorena 
je tzv. Nezavisna Država Hrvatska i nezavisna Crna Gora koja je zbog izbi­
janja ustanka u zemlji bila kratka vijeka. Italija i Njemačka su podijelile 
slovenske teritorije tako da je sjeverni dio pripao Njemačkoj a južni, zajedno 
s Ljubljanom, Italiji koja je na tom teritoriju formirala Ljubljansku pokrajinu 
Na osnovu ugovora s vladom NDH od 18. svibnja 1941. Italija je anektirala 
dio Hrvatskog primorja i veći dio sjeverne Dalmacije sa Šibenikom, Trogirom 
i Splitom kao i Boku Kotorsku.27 
U jugoslavenskoj se vladi već od prvih dana nakon napuštanja zemlje 
osjećalo da postoji međusobno nepovjerenje, naročito između srpskih i hrvat­
skih političara, tako da je u Jerusalimu, gdje je neko vrijeme bilo sjedište 
vlade, svaka od nacionalnih grupa vodila neku svoju posebnu politiku. U 
takvim prilikama predstavnici SLS Krek, Snoj, Kuhar i Gabrovšek sastavljaju 
u Jerusalimu »Memorandum o slovenskim teritorijalnim zahtjevima u trenutku 
kada se budu povlačile nove granice jugoslavenske države«. Memorandum je 
bio datiran 1. svibnja 1941. s napomenom mjesta »u sjedištu kraljevske jugo­
slavenske vlade«, očito s namjerom da se istakne službeni karakter memoran­
duma.2 8 
U memorandumu se najprije ističe da su Slovenci prilikom stvaranja 
jugoslavenske države, ugovorima u Saint Germainu, Trianonu i Neuillyu (sic!) 
1919. godine, izgubili trećinu svog nacionalnog teritorija koji je bio dodijeljen 
Njemačkoj (Austriji), Italiji i Madžarskoj, dok je samo dvije trećine sloven­
skog teritorija bilo uključeno u Kraljevinu Srba, Hrvata i Slovenaca, tako 
da se može reći da je slovenski nacionalni teritorij bio podijeljen između četiri 
države. U memorandumu se objašnjava da je to bilo urađeno kako bi se udo­
voljilo^ Italiji i Austriji, da je Italija argumentirala svoje zahtjeve tvrdnjom 
kako će ona biti najsigurniji stup politike zapadnih demokracija u tom dijelu 
Evrope i kako novostvorena jugoslavenska država ne bi bila u stanju asimili­
rati suviše velik broj stanovništva bivše Austro-Ugarske, tako da bi previše 
stranog življa neprijateljski raspoloženog prema zapadnim demokracijama 
predstavljalo opasnost s kojom se Jugoslavija ne bi mogla nositi. Tako je 
Italiji pripao »ekonomski najvažniji dio slovenskog teritorija«, dok je Austriji 
pripala »najljepša slovenska pokrajina« Koruška. 
U sadašnjem ratu su Njemačka i Italija, kaže se dalje, srušile te granice 
i podijelile slovenski teritorij, što pokazuje da su one u svojoj politici prema 
bloveniji i Jugoslaviji vođene najžešćim imperijalizmom koji ne ostavlja 
u У ^ о 1 , - а п ' , У а Р е к * Eoütika HSS 1928-19«, k n j . II, Zagreb 1974, str. 397. 
D. Plenca, Međunarodm odnosi Jugoslavije u toku drugog svjetskog rata, Beograd 1962, str. 9-15 
n 2J°T P f ^ J ^ J e veće djelo F . Culinović, Okupatorska podjela Jugoslavije! Beograd 1970 
Yugo-Sla^ S a t e Р ^ O F O ^ ^ / ^ Ï S S - ° T - ? ' , t h e m 0 m e n t ot t h e establishment o the rugo aiav state, F. K. O., r . O. 371/30240/8342. Originalni tekst memorandumu u Prilogu 2. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19?6 5 ? 
mjesta ni za kakve moralne obzire. Jugoslavija, kao nacionalna država Srba, 
Hrvata i Slovenaca, ima pravo tražiti ujedinjenje svih dijelova svog nacio­
nalnog teritorija, što znači da nova Jugoslavija treba dobiti granice koje će 
odgovarati strategijskim, ekonomskim i etničkim zakonima što vrijede za 
njeno postojanje kao države i nacije.1 -
U memorandumu se dalje prikazuje ukratko povijest slovenskog naroda, 
ističući borbe koje je vodio za svoj opstanak i nacionalne težnje koje su ga 
zanosile. Isto tako se opisuju zemlje u kojima žive Slovenci i granice koje bi 
morali postići u okviru Jugoslavije nakon rata. Tu se preciziraju ove granice: 
na zapadu Tagliamento od ušća do izvora, odakle bi granica tekla do njemač-
ko-talijanske granice, kod planinskog prijevoja Ploeken, zatim bi slijedila 
zapadnu, sjevernu i istočnu granicu Koruške do Golice, odakle bi tekla pravo 
prema istoku do mjesta Wildon, južno od Graza, i dalje prema istoku raz­
vodeni rijeka Mure i Raba do Monoštera (St Gotharda) da bi se zatim spustila 
prema jugu do stare jugoslavensko-madžarske granice duž toka rijeke Krke 
sve do njenog utoka u Dravu. Taj teritorij zajedno s južnom Slovenijom koja 
je već sastavni dio Jugoslavije formirao bi zajedno s Trstom, koji je prirodni 
izlaz Slovenije na more, savršenu geografsku cjelinu koja bi posjedovala sve 
uvjete za ekonomski razvoj i za napredak svog homogenog stanovništva. 
Dalje se napominje da su zapadne i sjeverne granice Jugoslavije bile 
1919. povučene vodeći računa o strategijskom interesu Italije i Njemačke 
(misli se na Austriju) i da je to olakšalo njihov uspješni napad na Jugoslaviju 
i tvrdi da bi predložene granice odgovarale strategijskim potrebama obrane 
Jugoslavije. Na kraju se dodaje da te granice doduše prelaze etničke granice 
Slovenaca, ali se podsjeća da je Koruška sve do nedavna bila nastanjena 
većinom slovenskog stanovništva i da je isti slučaj sa Štajerskom, zatim da 
istočno od Tagliamenta žive Furlani koji su Latini, govore svojim posebnim 
jezikom i imaju svoju posebnu nacionalnu kulturu te se ne osjećaju Talijani­
ma. Slovenci su s njima uvijek živjeli u dobrosusjedskim odnosima i ne bi 
se trebalo bojati da bi njihovo uključenje'u jugoslavensku državu oslabilo 
njenu snagu i čvrstinu. Ü prilog granice ha Tagliamentu iznosi se također 
i ekonomski argument, naime da Furlani ja zavisi'ekonomski od Trsta kao i 
ostali slovenski teritoriji. 
U memorandumu se ističe da bi se postizanjem predloženih granica ispu­
nila davnašnja težnja slovenskog naroda, iznijeta još 1848. za ujedinjenom 
Slovenijom i da bi takva Slovenija u okviru Jugoslavije bila čvrst bedem 
protiv njemačkog nadiranja prema istoku. Ovakvo rješenje pitanja slovenskih 
granica stvorilo bi također i branu prema imperijalističkim težnjama Italije 
na Jadranu i u Srednjoj Evropi koje će uvijek naći svoje uporište u Trstu 
ako on ne bi pripao Jugoslaviji. 
U zaključku se sažimlju argumenti u prilog novih granica, ističući da bi 
se na taj način ujedinio sav slovenski teritorij unutar Jugoslavije, da taj 
teritorij sačinjava geografsku i ekonomsku cjelinu i da bi Jugoslavija time 
dobila na zapadu i sjeveru strategijske, granice koje bi joj omogućile organi­
zirati obranu od njemačkog i talijanskog imperijalizma. »Mi Slovenci iskreno 
vjerujemo — kaže se na kraju — da će Velika Britanija sa svojim demokrat­
skim saveznicima uspostaviti-trajan mir i red temeljen na pravednosti i da 
ce ispraviti^ sve krivice i nepravde nanijete malim narodima! Ako tako po­
stupe u slučaju našeg naroda onda će prihvatiti i sprovesti u život naš pri­
jedlog«. . .' ' ' 
58 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Memorandumu je bila priložena geografska karta slovenskih teritorija 
s graničnom linijom koja se predlaže. ' 
Iz teksta memoranduma se može zaključiti da je pisan na brzinu. Argu­
menti nisu dovoljno obrazloženi ni sistematizirani, ali u cjelini odražavaju 
koncepcije koje su imali predstavnici SLS o budućim granicama Slovenije i 
Jugoslavije. Predstavnici SLS nastupaju u ime cijelog slovenskog naroda. 
Međutim, oni se nisu prethodno dogovarali s ostalim slovenskim političarima 
koji su se u to vrijeme nalazili u Jerusalimu, kao što su to bili liberalci 
prof. Boris Furlan i Ivan Marija Čok,' koji je bio predsjednik Saveza jugo­
slavenskih emigranata iz Julijske Krajine. 
Stoga je britanski predstavnik u Jerusalimu, koji je održavao kontakte 
s jugoslavenskim političarima, razgovarao i s njima da sazna njihovo mišljenje 
o memorandumu prije nego što ga proslijedi u London. Prema njegovu izvje­
štaju »Slovenska liberalna stranka se ne slaže u svemu s tim memorandumom 
i posebno kritizira predložene granice koje, kao što kažu, obuhvaća i distrikte 
koji nisu etnički slovenski. Oni smatraju da bi bila opravdanija granica na 
Soči nego na Tagliamentu«. 
U Foreign Officeu su razmatrali taj memorandum i P. L. Rose, koji je 
već prije imao u rukama memorandum Balliol Collegea od 5. veljače 1941. 
o pitanju revizije jugoslavensko-talijanske granice, napomenuo je 24. kolovoza 
uz memorandum kako misli da će jugoslavenska vlada, koja se u to vrijeme 
već preselila u London, »vršiti jak pritisak za reviziju u smislu granica pred­
loženih u tom memorandumu budući da smo im mi već izjavili spremnost 
da razmatramo to pitanje. Međutim, mi se nismo ni na šta obvezali«. P. L. Rose 
upozorava također da bi predložena granica dodijelila Jugoslaviji mnogo 
Talijana, Nijemaca pa čak i Madžara. »Međutim, s ekonomskog i strategijskog 
gledišta ima mnogo toga što je preporučuje« i kada se budu preuređivale 
granice bit će, po njegovu mišljenju, »apsolutno potrebno da se pobrinemo 
da Trst bude ekonomski usko povezan sa svojim prirodnim hinterlandom u 
Sloveniji. Iako je on nastanjen talijanskom većinom òn nije nikad bio talijan-
ska luka i nije stvarno uopće dio Italije«.29 
Šef kabineta ministra vanjskih poslova Pearson Dixon je, međutim, pro­
čitavši memorandum i Roseovu napomenu, dopisao da je britanska vlada 
uvijek odbijala da preuzme obvezu u pogledu budućnosti Trsta i da svakako 
treba da takav stav zauzme i sada. U Foreign Officeu je u daljem razmatranju 
tog prijedloga primijećeno kako jugoslavenska vlada nije nakon svog dolaska 
u London pokrenula pitanje revizije jugoslavensko-talijanske granice. Novi 
britanski poslanik kod jugoslavenske vlade George Rendell je pak zapisao 
6. studenog 1941. da je pročitao taj memorandum s velikim zanimanjem, ali 
da se nada da će britanska vlada biti »još u stanju izbjeći da preuzme obvezu 
u pogledu bilo koje granice, naročito zbog toga jer će uslijed toga rata etnički 
odnosi biti znatno izmijenjeni«. On se nada da će britanska vlada, kada bude 
imala raspravljati o tom pitanju, uzeti u obzir ne samo etnografske, ekonom­
ske i strategijske momente, nego i argumente fizičke geografije, pa se stoga 
čudi što na geografskoj karti koja mu je dostavljena nisu naznačene planine 
i rijeke. >U tom području, ističe Rendell, postoje vrlo jasno istaknute različite 
2 9 Isto, R 7539/960/92. Ph. Auty u NIN-u od 30. VI] 1972. donosi отај dio Roseove bilješke kao 
da se odnosi na memorandum Balliol Collegea, što ne potvrđuju dokumenti F. O.-a. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 59 
geografske regije« i on smatra da nijedna granica koja ne vodi o tome računa 
ne može nositi u sebi elemente stabilnosti.80 
. Iz prednjega bi se moglo zaključiti da su u Foreign Officeu bili skloni 
razmatranju pitanja revizije zapadne i sjeverne granice Jugoslavije ne samo 
na osnovu etničkih i ekonomskih nego i strategijskih razloga, na šta se svodi 
i Rendellova primjedba o razlozima fizičke geografije, ali da su smatrali kako 
u tom pitanju ne treba još ništa poduzeti, između ostalog i zbog toga jer jugo­
slavenska vlada nije to pitanje pokrenula. Ukoliko bi ga pak postavila da bi 
trebalo izbjeći preuzimanje bilo kakve obveze. 
Rendellova primjedba da jugoslavenska vlada nije pokretala pitanje revi­
zije granice prema Italiji bila je uglavnom točna. Vlada gen. Dušana Simovića, 
u kojoj je Momčilo Ninčić bio ministar vanjskih poslova, u svojim prvim 
protestima protiv komadanja jugoslavenskog teritorija i stvaranja NDH nije 
pravila niti aluzije na mogućnost neke revizije granica nakon rata već samo 
tražila da se obnovi njena nezavisnost u dotadašnjim granicama. Tako je 
8. svibnja, još iz Jerusalima, upućen protest zbog proglašenja NDH ističući 
da je ono »lišeno svakog osnova na međunarodnom pravu« 3 1 a 22. svibnja 
protiv pretvaranja te satelitske države u nasljednu monarhiju i protiv ugovora 
zaključenog između nje i Italije, napominjući da »hrvatski narod preko svojih 
legitimnih predstavnika u vladi produžava borbu za očuvanje hrvatskog teri­
torija u Kraljevini Jugoslaviji«.82 Nakon podjele Slovenije između Njemačke i 
Italije pak upućen je 31. svibnja protest protiv postupaka tih država i upo­
zoreno da je teritorij koji su anektirale Italija i Njemačka nastanjene naj-
čišćim slovenskim življem, da te aneksije ne mogu imati nikakvih posljedica 
za pravni položaj okupiranih teritorija za vrijeme rata i da vlada, u kojoj 
se nalaze zakoniti predstavnici slovenskog naroda, protestira protiv tih po­
stupaka koji idu za uništenjem Slovenaca.33 Isto su tako upućeni protesti 
zbog aneksija koje su izvršile Bugarska i Madžarska.3 4 
Britanska je vlada-, izjavom-ministra vanjskih poslova Anthony ja Edena 
u britanskom parlamentu 23. travnja 1941, dala čvrsto obećanje da namjerava 
u potpunosti uspostaviti nezavisnost Jugoslavije a svojom notom od 11. lipnja 
primila je na znanje proteste protiv aneksija izvršenih od Italije i Njemačke, 
ističući kako smatra kao da ta akta uopće ne postoje i obećavajući da će 
nastaviti da pomaže jugoslavensku vladu »kao jedinog punopravnog pred­
stavnika Hrvatske i Slovenije kao i ostalih dijelova Jugoslavije«.35 
Jugoslavenska vlada nije iznijela pred britansku vladu svoje gledište o 
reviziji granice prema Italiji iako je britanski poslanik Campbell nakon 
državnog udara od 27. ožujka potvrdio predstavniku vlade Simoviću obećanje 
dato knezu Pavlu. Ministar vanjskih poslova Momčilo Ninčić smatrao je da 
sada nije vrijeme za pokretanje tog pitanja i nije ništa poduzeo na osnovu 
britanske izjave, p a vjerojatno nije o britanskoj izjavi obavijestio niti slovenske 
i hrvatske predstavnike u vladi. Stoga ne začuđuje što su slovenski predstav­
nici i istupili na svoju ruku. Oni će i u Londonu, bar u prvo vrijeme, postupati 
na takav način i nastojati kod predsjednika vlade Simovića da vlada pokrene 
pitanje revizije zapadne i sjeverne granice Jugoslavije. U istom će smislu 
3 0 Isto. 
" Arhiv ministarstva vanjskih poslova (Jerusalimski arhiv, dalje J. A.) Pov. br. 168. 3 2 Isto, Pov. br. 483/1941. 
33 Isto, Pov. br. 561/1941. 
* Isto, Pov. br. 7136/1941 i Londonski arhiv ministarstva vanjskih poslova Pov. br. 468/1942. 
35 A. Eden I. Subotiću 11. VI 1941, pismo, toč. 5 (Arhiv ambasade u Londonu). 
6 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19Г6 
djelovati i hrvatski ministri. Tako će gen. Simović 27. lipnja u svom govoru 
na britanskoj radio stanici BBC iznijeti javno jugoslavenske teritorijalne 
težnje. On je u svom govoru izjavio: »Svi Jugosloveni su čvrsto ubeđeni da 
pobeda zapadnih demokratija mora biti u isto vreme i dan uskrsa njihove 
slobodne i nerazdeljive države. I još više, ova će pobeda značiti i slobodu za 
koruške Slovence, gradišćanske Hrvate, za Srbe i Hrvate u Mađarskoj. Po-' 
bedom velikih demokratija biće pripojeni majci otadžbini svi krajevi gde žive 
Jugosloveni: Istra, Trst, Gorica, Zadar i sve druge jugoslovenske nacionalne 
teritorije«. , . . 
Simovićev je govor ostavio u javnosti dojam kao da je britanska vlada 
obećala jugoslavenskoj vladi teritorije o kojima je govorio predsjednik jugo­
slavenske vlade. U tom je smislu pisala i američka štampa. Talijanska anti­
fašistička emigracija u Sjedinjenim Američkim Državama je stoga, preko 
društva »Giuseppe Mazzini« u New Yorku zatražila objašnjenje od britanske, 
vlade. U telegramu tog društva od 3. srpnja 1941, koji su bivši talijanski mi­
nistar vanjskih poslova grof Carlo Sforza, poznati povjesničar Gaetano Salve­
mini, književnik i novinar Giuseppe Borgese i predsjednik društva profesor 
Ascoli, uputili britanskom ambasadoru u Washingtonu lordu Edwardu Hali-
faxu kaže se kako im se vijesti iz Londona objavljene u nekoliko njujorških 
listova, prema kojima je britanska vlada obećala Jugoslaviji Trst, čine toliko 
apsurdne da u to ne vjeruju i da stoga mole da lord Halifax »ponovno uvjeri 
Amerikance da britanska vlada vodi ovaj rat ne zato da bi oživjela nacionalne 
osvete nego da bi se svim ljudima osigurala sloboda«: Lord Halifax je odgo­
vorio društvu »Giuseppe Mazzini« na ime grofa Sforze, da je jugoslavenski 
predsjednik gen. Simović u svom govoru na radiju »izrazio svoje „vlastito 
gledište za koje vlada Nj. Vel. ne preuzima nikakvu odgovornost«.36 
Nakon toga je jugoslavenski poslanik u Londonu Ivan Subbotić zamolio 
Foreign ;Office da mu objasni tako nezgodan odgovor lorda Halifaxa. Državni 
potsekretar u Foreign Officeu sir Alexander Cadogan mu je odgovorio: »Kao 
što znate, Engleska je prošloj vladi stavila do znanja, a to je ona i ovoj sa­
dašnjoj vladi potvrdila, da je voljna, kada se rat povoljno svrši, pomoći Jugo­
slaviju, ako ona to zatraži, da se izvrše neke ispravke na jugoslavensko-talijan-
skoj granici. To je povjerljivo stavljanje u izgled naše pomoći, ali ne javno 
obećanje i vjerojatno je da se kod nekih naših organa bila pojavila bojazan 
da su g. Simović i vaša vlada to drukčije shvatili i da su to imali u vidu u 
govoru g. Simovića. Ta stvar nije za javnost niti je to striktna obveza već 
naš blagonakloni stav prema jednom vašem eventualnom iščekivanju«.37 
Taj je stav potvrdio i sam Eden u pismu koje je 21. srpnja uputio jugo­
slavenskom poslaniku u Londonu. »Vrlo žalim — kaže Eden — što je general 
Simović, kako saznajem, bio doveden u nepriliku objavljivanjem odgovora 
lorda Halifaxa grofu Sforzi. Dopustite mi da odmah priznam da je general 
Simović u svojem govoru preko radija, kada je govorio o pojedinim teritori­
jalnim aspiracijama, istakao sasvim jasno da on iznosi samo nade i želje 
Jugoslavena. Ja isto tako dopuštam da ni u čemu što je rekao nije iskrivio 
bilo koje obećanje dato jugoslavenskoj vladi od strane vlade Njegova Veli­
čanstva. Ipak, siguran sam da general Simović shvaća kako neskrupulozna 
propaganda, izdvajajući neke stavove iz njihova konteksta, može ostaviti 
" N e w York Times, 11. VII 1941. 
3 7 Arhiv Ambasade u Londonu (ispis u posjedu autora). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 61 
potpuno netočan dojam. Propagandisti u Americi su u ovom slučaju uspjeli 
stvoriti uvjerenje da je general Simović otkrio javnosti neka uvjeravanja data 
od britanske vlade i da je pobudio sumnju da između naše dvije vlade postoji 
tajni ugovor o ispravci granica poslije rata. Nije potrebno da posebno kažem 
kako vlada Njegova Veličanstva ostaj« pri uvjeravanju datom vašoj vladi, 
ah Vi ćete se složiti da to nije bilo u vidu tajnog ugovora o kojem se sumnja 
u nekim krugovima«.38 
Stav koji je britanska vlada zauzela shvatljiv je ako se zna da joj je 
u to vrijeme, kada se Sjedinjene Američke Države još nisu odlučile na in­
tervenciju u ratu, mnogo stalo do toga da američka javnost i vlada ne steknu 
dojam kao da je Velika Britanija preuzela neke tajne obveze u pogledu poslije­
ratnog preuređenja, posebno u pogledu granica. Simovićev govor je, međutim, 
rađao takve sumnje u javnosti i britanska vlada nije bila sigurna ne dijeli li te 
sumnje i State Department. Stoga, kada je u kolovozu 1941. američki državnik 
i diplomat Sumner Welles posjetio London, sir Alexander Cadogan je u raz­
govoru s njime dodirnuo i to pitanje u nastojanju da ga uvjeri kako britanska 
vlada nije preuzela nikakvih tajnih obveza koje bi joj vezale ruke nakon rata. 
»Jedina obveza koja bi se mogla shvatiti da nas donekle veže u pogledu iz­
mjene granica j e o n a preuzeta prema jugoslavenskoj vladi u pogledu Istre« — 
rekao je Cadogan i istakao da je obećanje jugoslavenskoj vladi dato »u pot­
puno općim izrazima i nije; kao što se u nekim krugovima misli, spomenuto 
bilo koje ime nekog mjesta kao što su Trst ili Gorica. Ustvari, nije nas ni na 
šta obvezalo«. Sumner Welles mu je odgovorio da je to »ohrabrujuća izjava«.39 
U jugoslavenskim se krugovima u Londonu, međutim, britanski stav tu­
mačio obzirima prema Italiji pa su se čak rađale sumnje da britanska vlada 
radi tajrno na tome kako bi Italiju odvojila od Njemačke i kako joj daje i neka 
teritorijalna obećanja. Potpredsjednik vlade Miha Krek je stoga u studenom 
1941. pisao vanjskopolitičkom uredniku londonskog dnevnika »The Times« 
I. MacDonaldu kako je zabrinut što britanska vlada nije jugoslavenskoj 
vladi dala nikakva obećanja o budućim granicama Slovenije i zbog toga 
što se šire glasine da se britanska vlada bavi mišlju da se nagodiš Italijom 
na štetu slovenskog naroda. S tim je.Krekovim pismom bio upoznat Foreign 
Office. P.. L. Rose je u svojoj primjedbi na to 'p ismo oštro reagirao na 
Krekove sumnje, ističući kako Krek igra »glupu i ne baš poštenu igru« 
jer se za obavještenjaCmogao, obratiti na Foreign Office mjesto na urednika 
jednog dnevnika a britanska je vlada već dala jugoslavenskoj vladi uvjera­
vanja upravo o pitanjima zbog kojih Krek pokazuje veliku zabrinutost. Rose 
misli da je Krek znao za ova uvjeravanja. No, šef kabineta ministra vanjskih 
poslova Pearson-Dixon je u svojoj napomeni uz Krekovo pismo i Roseov ko­
mentar upozorio da to nije prvi put što Krek izražava zabrinutost zbog bu­
dućnosti Slovenaca i zbog toga pretpostavlja da Krek zaista ne zna za britan­
ska obećanja jugoslavenskoj vladi o reviziji jugoslavensko-talijanske granice. 
rearson-Dixon misli da Simović i Ninčić nisu Kreka namjerno obavijestili 
o tome i da stoga Kreku ne bi trebalo davati obavještenja o kojima govori 
Kose. Jedino bi se moglo savjetovati britanskom poslaniku Rendelu da kaže 
JNmčiću kako se Krek već mjesecima žali po Londonu i da bi ga Ninčić, da ga 
umiri mogao upoznati s britanskim obvezama u pogledu Istre. Kreka bi pak 
j * Isto (ispis u posjedu autora); -
P. R. O., F. O. 371/30240/8342, zapis Cadogana od 20. VIII 1941 R 9766. 
6 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
trebalo upozoriti kako bi najbolje bilo da ta pitanja raspravi sa samim Nin-
čićem.40 • 
Čini se da je Krek to i uradio jer se nakon toga u jugoslavenskom mini­
starstvu vanjskih poslova počelo raditi na memorandumu o pitanju granica 
s Italijom, vjerojatno na temelju Krekova nacrta. Memorandum je bio upućen 
Foreign Officeu 27. prosinca 1941.41 
U njemu se na početku objašnjava kako neke institucije u Velikoj Brita­
niji već proučavaju pitanja poslijeratnog uređenja Evrope i kako se o tim 
pitanjima raspravlja i susjednim državama Jugoslavije, i to na njenu štetu, 
pa stoga jugoslavenska vlada smatra potrebnim obavijestiti britansku vladu 
o svom gledištu na ta pitanja da bi ono moglo biti predmet proučavanja u 
ustanovama koje se bave pitanjima granica i međunarodnih odnosa u poslije­
ratnoj Evropi. Radi se o pitanju teritorija na kojem žive kompaktne mase 
Slovenaca i Hrvata. 
U memorandumu se prikazuje borba Slovenaca i Hrvata za ujedinjenje 
i posebno ističe da su oni još od 1848. vodili borbu protiv njemačko-habsburškog 
režima (!), govori se o ljubljanskom jugoslavenskom programu od 1870, o tež­
njama za ujedinjenjem koje su došle do izražaja u radu Jugoslavenskog kluba 
u bečkom parlamentu i Jugoslavenskom odboru u Londonu. Spominje se da su 
Slovenci iz kotara Udine (Beneški Slovenci), njih oko 56.000, potpali pod 
Italiju 1866. i da nakon prvoga svjetskoga rata nije došlo do potpunog ujedi­
njenja Slovenaca, tako da je pod Italijom ostalo oko 600.000 Slovenaca i Hrvata, 
pod Austrijom oko 120.000 Slovenaca a pod Madžarskom oko 10.000 Slovenaca. 
Svi ti dijelovi slovenskog i hrvatskog naroda, kaže se u memorandumu, 
uključiv tu i Beneške Slovence, žive u kompaktnim masama na teritoriju koji 
sačinjava s ostalim Slovencima unutar Jugoslavije jednu nacionalnu cjelinu 
u geografskom i ekonomskom smislu. Ti su dijelovi: Trst, Istra, Gorica i Videm 
(Udine) u Italiji, Koruška u Austriji i mali teritorij Rapskih Slovenaca blizu 
Monoštra u Madžarskoj. »Ove podjele slovenskog naroda između tri strane 
države — ističe se u memorandumu — smatraju se nacionalnom katastrofom 
i nepravdom koja je utoliko veća i očitija jer slovenski narod broji jedva 
dva milijuna ljudi koji po svojoj kulturi, solidnosti i marljivosti spadaju među 
najnaprednije narode u Evropi«. Dalje se upozorava da su u ovom ratu 
Njemačka, Italija i Madžarska nakon okupacije Jugoslavije podijelili između 
sebe i anektirale sve jugoslavenske dijelove Slovenije. Nakon toga se govori o 
politici nasilne denacionalizacije koju su provodile Italija, Austrija i sada 
Madžarska i upozorava na uništenje slovenskog školstva, na progone slovenskog 
stanovništva i sada na istjerivanje Slovenaca iz dijelova Slovenije okupirane od 
Njemačke. Tome se dodaje da je sličnu sudbinu imalo i hrvatsko stanovništvo 
u Istri. U memorandumu se kaže kako se jugoslavenska vlada boji da bi se 
Slovenci i Hrvati, unatoč tome što su Italija, Austrija (Njemačka) i Madžarska 
na strani sila Osovine, nakon ovoga rata mogli ponovno naći izvan granica 
Jugoslavije izloženi tlačenju stranih država. 
Na kraju se napominje da jugoslavenska vlada svojim saopćenjem (com­
munication) ne predlaže da se pitanja o kojima se tu govori riješe već sada 
ili da se već sada izradi neko konačno gledište, nego samo želi obavijestiti 
britansku vladu o jugoslavenskom gledištu i izraziti nadu da se >u vrijeme 
*> Ph. Auty, n. dj. 
4* Kopija originala memoranduma na engleskom zajedno sa tekstom na srpskom jeziku u DASIF-u 
(Fond Jovanović-MaTambo). Tekst memoranduma na engleskom u Prilogu 3. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 63 
kada ta pitanja budu riješavana uzmu o obzir razloži koji zaslužuju pravednu 
odluku«, a to znači da svi spomenuti slovenski i hrvatski teritoriji dođu unutar 
granica Jugoslavije u skladu s načelima Atlantske povelje Churchilla i Roose-
velta i u skladu s pravom naroda na samoodređenje koje je bilo 1920. u odnosu 
prema slovenskom narodu teško povređeno«. 
Taj skroman memorandum koji se u tekstu naziva samo »saopćenjem« 
prvi je službeni memorandum jugoslavenske vlade u izbjeglištvu. Ipak i takav 
ima važnost jer upozorava britansku vladu na potrebu revizije zapadne i 
sjeverne granice Jugoslavije. U njemu se to pitanje osvjetljava prvenstveno 
s gledišta slovenskog naroda, koji je i bio najviše pogođen aneksijama koje 
su izvršile osovinske sile. Memorandum se nadovezuje na memorandum SLS 
od 1. svibnja po svom sadržaju i teritorijalnim zahtjevima, jer pokreće ne samo 
pitanje Slovenskog Primorja s Trstom i Istre nego i pitanje Beneških Slovenaca 
s Udinama i pitanje Koruške. Ako uzmemo u obzir da je i predsjednik vlade 
gen. Simović javno iznio pitanje revizije zapadne i sjeverne granice Jugo­
slavije, onda možemo zaključiti da su već tada veliki zaveznici i svjetska 
javnost bili upoznati s jugoslavenskim teritorijalnim zahtjevima i da su bili 
upozoreni da o njima treba voditi računa. 
Reakcija Foreign Of ficea na Simovićev govor pokazala je, međutim, s 
koliko rezerve prilazi britanska vlada tom pitanju, a podrška koju su talijan­
ski antifašisti dobili tom prilikom u Sjedinjenim Američkim Državama na­
javljivala je koliko će rješenje toga pitanja u skladu s jugoslavenskim težnja­
ma izazvati teškoće. Britanska je vlada dala jugoslavenskoj vladi samo tajno 
uvjeravanje da je sklona, ako to jugoslavenska vlada zatraži, podržati reviziju 
jugoslavensko-talijanske granice, ali ona nije preuzela nikakve konkretne 
obveze u pogledu teritorija koje bi bila1 voljna priznati Jugoslaviji. Njen je 
stav bio da u toku rata ne treba zaključivati bilo kakve sporazume ili davati 
bilo kakva obećanja o poslijeratnim granicama i u tome se našla na istoj liniji 
s vladom Sjedinjenih Američkih Država, što je u toku rata otežalo pokretanje 
pitanja revizije jugoslavensko-talijanske granice. 
64 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
YUGOSLAV CLAIMS ON CERTAIN ITALIAN TERRITORIES 
Prilogi I. Summary 
This memorandum is concerned to show the • Yugoslav ethnic claims and how 
far they could reasonably be satisfied by frontier revision and finally exchange 
of populations. It does not take account of such considerations as British policy 
in regard to Italy or the possibility of any supra-national organization in Europe 
after the present war. 
Yugoslavia can put forward claims, based on the principle of nationality, to 
certain Italian territories. These territories are the whole of the former Austrian 
Coastland (Gorizia—Gradisca, Trieste and Istria), except the plain from Monfalcone 
westwards, the urban district of Trieste, and the western coast of Istria; and also 
the strip of former Carniola annexed by Italy after the World War. To these claims 
can be added a further claim to the cities of Zara and Fiume which are Italian 
enclaves isolated in Yugoslav-inhabited territory, and the islands of Cherso, Lussin 
and Lagosta, in only one of which (Lussin) was there an Italian majority in 1910. 
For the nationality numbers, the Austrian and Hungarian census figures of 
1910 have been accepted as approximately accurate. The Italian census of 1921 
accentuated the Italian character of the district given as Italian in 1910, but did not 
alter the national characters of the various districts annexed by Italy. The publi­
shed Italian official sources have not given nationality figures later than those 
for 1921. 
The main difficulties encountered in any attempt to adjust the Italo-Yugoslav 
frontier in accordance with nationality are (1) the city of Trieste, which is Italian 
in culture and economic life, which is surrounded by Yugoslav-inhabited territory, 
and which is, or could be, of the greatest economic importance to a wide area of 
Central Europe. It is suggested (on the general principle of the less change of 
frontier, the less human misery) that Trieste should remain Italian. (2) The coast­
line of western Istria, which is also Italian, but isolated by a Yugoslav hinterland. 
A frontier closely corresponding to the ethnic line would be quite possible, but it 
would cut off Pola from good railway connection with Trieste and leave too few 
Yugoslavs in Italiy for purposes of final exchange of populations. The frontier in 
Istria could be drawn, to the advantage of Italy, approximately along the 'Wilson 
Line' of April 14th, 1919. (3) With regard to the city of Gorizia, it is a nice question 
whether it should be united to its Yugoslav-inhabited hinterland or left to Italy. 
The decision between the two alternatives appears to depend on whether an ethnic 
or an economic frontier conduces better to peace. The upper Isonzo valley north 
of Gorizia is purely Slovene. If it is attributed to Yugoslavia, its economic interest 
would demand the similar attribution of Gorizia and a frontier which made possible 
a railway, within Yugoslavia, from Gorizia to the sea at Fiume. But Gorizia is an 
Italian city. The ethnic principle, as well as Italian strategic considerations, would 
demand that the frontier should run north of Gorizia and of the railway-line 
Gorizia—St. Daniele. The Upper Isonzo valley would be hard hit by separation 
from Gorizia, but it would have railway connection with the rest of Slovenia. 
On the whole it seems better to leave Gorizia to Italy. 
Italy's treatment of her Yugoslav subjects has been a conspicuous example 
of forcible denationalization, probably, more rigorous even than that of her Austrians 
in South Tirol. It might be said that Italy has forfeited the right to rule these 
Yugoslavs any longer. 
It is suggested, accordingly, that the Yugoslav frontier could be advanced to the 
pre-1918 Austro-Italian frontier, turning eastward north of Gorizia and St. Daniele 
and then southwards to the mouth of the Arsa; that all territories and islands to 
the north and east of that line could be attributed to Yugoslavia; that, after the 
establishment of such frontier revision, there could be an exchange of populations, 
on a voluntary basis; that the existing rights of Hungary in the port of Fiume should 
be safeguarded. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 65 
II. Argument 
A. The rival claims at the Peace Conference 
After the close of hostilities in November, 1918, the Italians occupied the 
Austrian territories, which by the Treaty of London, of the 26 t h April, 1915, were 
to be attributed to Italy, i. e. Gorizia—Gradisca; Trieste; Istria (except a narrow 
strip north-west of Fiume and the island of Krk-Veglia); a strip of Carniola, in­
cluding Idria, Adelsberg and St. Peter; and Dalmatia north-west of Trogir-Trau, 
with most of the Dalmatian islands. This Italian action was probably the most 
effective cause of the rapid union of the Yugoslav peoples into one State. 
At the Peace Conference the Italians claimed all the territory thus occupied, 
and added claims to further strips of Istria and Carniola on strategic grounds, and 
Fiume on the ground of nationality. The Yugoslavs rejected the argument based 
on the Treaty of London on the ground that the Treaty assumed the continued 
existence of the Habsburg Monarchy, which had in fact vanished. They based their 
counter-claims on the principle of nationality ,to which expression had been given 
in President Wilson's 9 t h Point (1) and in the Pact of Rome, of the 10th April, 1918. (2) 
Accordingly they claimed the whole of Gorizia—Gradisca (except the lowlands of 
Monfalcone and Gradisca), Trieste and Istria, and a fortiori Fiume and the whole 
of Carniola and Dalmatia. 
Thus, after deducting the uncontested districts of Monfalcone and Gradisca (to 
Italy) and Krk-Veglia (to Yugoslavia), there remained a large contested area. 
If the principle of nationality were to be applied to this area, the only available 
figures were those of the Austrian and Hungarian census of 1910, based on the 
language of habitual use. Both Italian and Yugoslav writers have attacked those 
figures as unfavourable to their respective nations. There are grounds, however, for 
confidence in the figures. As to Dalmatia and Carniola the figures were not seriously 
disputed by anyone of repute. In the Austrian Coastland the Austrian authorities 
would not have had cause continuously to favour one side more than another; and 
it is remarkable that the proportionate figures for 1900 hardly differ from those of 
1910, with the one exception that the percentage of Slovenes in Trieste had risen 
from 16.34 in 1900 to 29.81 in 1910 (even in this case it may be pointed out that the 
percentage was 20.47 in 1890, and that in a large port, where business was done in 
Italian or German, figures based on the language of habitual use were unlikely to 
favour the Slovene tongue). Confidence may, therefore, be placed in the figures; 
with the possible exception of Fiume, where Hungarian policy had long favoured 
the Italianization of the city. . • ' ' 
On.thé basis of the census figures for 1910, the contested area contained (to the 
nearest thousand) — 
521,000 Italians . 756,000 Yugoslavs. 
(1) Point 9 ran 'A readjustment of the frontiers of Italy should be effected along clearly re­
cognizable lines of nationality ' . The Ital ian Premier, Signor Orlando, stated on the 1st May, 1919, that 
he had taken exception to Point 9 during the Allied discussions which preceded President Wilson s 
reply to the German Government on the 5th November, 1918. As Point 9, however, was irrelevant to 
negotiations with Germany, he had been prsùaded not to press the metter. No prearmistica agreement 
was made with Austria or Hungary; and consequent Signor Orlando had no opportunity to express 
his reservation of Point 9. When at last he made public his secret reservation (on the 1st May, 1919), 
Italy had long been held guilty of rejecting the Wilsonian principles after having solemnly accepted 
them. ' . , 
(2) The Pact of Rome consisted of a declaration issued by the 'Congr of oppressed nationalities' 
held at Rome in April, 1918, and enthusiastically welcomed by Signor Orlando. The Pact contained 
four clauses which embodied an earlier agreement, signed in London on the 7th March, 1918, by 
Signor Torre , head of the Italian Parl iamentary Committee for Italo-Yugoslav agreement, and Dr . Trum-
bié. President of the Yugoslav Committee. The relevant portions of the Pact ran: 4 
'The representatives of the Italian people and those of the Yugoslav people . . . (6) undertake to 
decide . . . the pending terri torial questions on the basis of the principle of nationalities and of 
the right peoples to dispose of their own destinies, and that so as not to prejudice the vital 
interests of the two nations . . . (7) to those groups of one people who shall find themselves included 
within the frontiers of the other shall be recognized and guaranteed the right of seeing their 
language, their culture, and their moral and economic interests respected.' (Temperley, History 
of the Peace Conference, Vol. V, Appendix III, iii, 1.) , 
5 Zgodovinski časopis 
66 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
B. The 'Wilson Line' 
President Wilson attempted to effect a compromise in his memorandum of the 
14th April, 1919. Admitting the Italian character of the cities of Trieste and Gorizia 
and of Pola and the other italianate towns of western coast of Istria, he attributed 
them to Italy, together with so much of Istria as should safeguard to Italy the 
railway-line from Pola to Trieste, and the whole province of Gorizia—Gradisca 
on the ground that the destiny of its inhabitant was 'naturally linked, by the very-
nature of the country, with the destiny of the Italian population'. To Yugoslavia 
he attributed eastern Istria and its islands and the whole of Dalmatia and its islands 
(except Lissa), on the ground of their overwhelmingly Yugoslav ethnic character. (1) 
As to Fiume, he argued that, remote from any Italian-inhabited territory and serving 
the economic needs of the Danubien lands, it should be endowed with autonomy, 
as an international port within the customs area of Yugoslavia. 
Of the contested area the 'Wilson Line' would have attributed to Italy (to the 
nearest thousand) — 
270,000 Italians . 346,000 Yugoslavs. 
and to Yugoslavia: — 
27,000 Italians 386,000 Yugoslavs. 
and to Fiume: — 
24,000 Italians 24,000 Yugoslavs. 
President Wilson's intervention caused the temporary departure of the Italian 
delegation from Paris; and no solution of the Italo-Yugoslav dispute was achieved 
by the Peace Conference. , 
C. The Settlement . ' 
Direct negotiations,' however, between the two disputants resulted in the Treaty 
of Rapallo, 12th November, 1920. Both partie made considerable sacrifices. Italy 
abandoned her claim to Dalmatia, only retaining the islands of Lagosta and Pelagosa 
and the city of Zara. Yugoslavia abandoned her claims to the Austrian Coastland 
and its islands of Cherso and Lussin and to the strip of Carniola. Both parties 
surrendered their claims to Fiume, which was to form a small independent State. 
Thus Italy renounced the popular Italian doctrines that the mediavel Venetian rule 
of the Dalmatian towns had made that province for ever Italian and that Fiume 
was a most Italian city; a renunciation which considerably assisted the rise of 
Fascismo in Italy. And Yugoslavia abandoned to Italy nearly half a million Croats 
and Slovenes, a decision which contributed to the bitterness felt against Belgrade 
in the former Austro-Hungarian provinces of Yugoslavia. 
The Free City of Fiume had a troubled existence for three years; and then 
by the Treaty of Rome ,of 27 t h January, 1924, Italy annexed the city and a narrow 
strip of coast joining the city to Italy, while Yugoslavia annexed Fiume's eastern 
suburb of Sušak and the Baross harbour. Fiume was thus left Italian, but separated 
by the adjacent Yugoslav frontier from any hinterland, her trade being diverted 
either to Sušak or to Trieste. 
By these two treaties the contested area was divided. Italy was confirmed 
in the possession of territories which in 1910 had been inhabited by (approxima­
tely): -
318,000 Italians and 488,000 Yugoslavs. 
And Yugoslavia received territories which in 1910 had been inhabited by (approxi­
mately): — 
3,000 Italians and 268,000 Yugoslavs. 
(1) The small and remote island of Pelagosa has. been retained by Italy it is believed that this 
continued retention by Italy would encounter (. . . dalje nečitko). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 67 
D. The settlement a violation of the principle of nationality ' 
. ; This division of territory violated the principle of nationality to the disadvanta­
ge of Yugoslavia. In 1910 the etnographical line between the two nationalities was 
singularly clear and definite. In Gorizia—Gradisca the two lowland districts of 
Gradisca and Monfalcone were overwhelmingly Italian and were not contested by 
Yugoslavia. In the city of Gorizia, without its suburbs, there were 14,812 Italians 
and 10,868 Yugoslavs. In the whole of the rest of Gorizia1—Gradisca there were 
3,137 Italians and 137,520 Yugoslavs. The whole province, north and east of Gorizia, 
was solidly Slovene. 
In Trieste the . Italians numbered 118,959, and the Yugoslavs (nearly all Slo­
venes) 59,319. There were also 11,856 Germans, 779 others, and 38,597 aliens, largely 
Italians of Italy. The business of the city was mainly in Italian or German hands. 
. In Istria (less Krk—Veglia, which was uncontestedly Yugoslav) there were 
145,973 Italians and 203,756 Yugoslavs. But the dividing line was tolerably clear. 
Seven districts along the west coast of Istria contained 104,766 of the Italians and 
only 46,466 of the Yugoslavs. In all the rest of Istria there were only 41,973 Italians 
(of whom ,9,884 were in the islands of Cherso and Lussih) and 167,290 Yugoslavs. 
In the cities of Fiume and Zara there were clear Italian majorities, with a cul­
tural and economic superiority over the Yugoslavs. 
It will be seen that the coastal strip from the pre-1918 Italian frontier to the 
southern extremity of Istria, together with the isolated cities of Fiume and Zara, 
was overwhelmingly Italian by nationality, while all the remainder of the con­
tested territory was as overwhelmingly Yugoslav. 
Why then did Italy insist on a settlement so ethnically unjust to the Yugoslavs? 
For four reasons. (1) The basic assumption was that Trieste must be Italian. (2) 
Strategic. The clear ethnic line would have brought the Yugoslav frontier to the 
hills immediately dominating the eastern border of the Venetian plain, the city 
and gulf of Trieste, the western Istrian coast and Fiume, and would have sepa­
rated Fiume from Italy by both mainland territory and islands. (3) Economic. Italy 
desired to make sure of a second railway line from Trieste to Gorizia (and thence 
to Udine and Austria) and the lines from Trieste to Pola and to Fiume; and to 
obtain the quicksilver mines of Idria, the second richest in the world.- Also the eco­
nomic life of the Slovene population of the Austrian Coastland had been bound up 
with Trieste and Gorizia. (4) Nationalist. There -was an ill-informed tradition, wide­
spread in Italy, that Gorizia—Gradisca, Istria and>Fiume (not to mention Dalmatia) 
were historically and ethnically Italian. The sacrifice of almost purely Yugoslav 
Dalmatia and the long haggling over Fiume were hard for Italian opinion to bear. 
The renunciation of any part of the Austrian Coastland would have evoked un­
controllable fury in Italy. 
E. The condition of the Yugoslavs in Italy since 1919. 
Of these Yugoslavs it may be said that the Croats were, speaking generally, 
on a lower economic and cultural level than their Italian neighbours, but that, ex­
cept in Trieste itself, that Slovenes had a higher standard of literacy than the Ita-. 
Hans, and had developed strong economic and literary organisations. The Italian 
census of 1921 very naturally showed considerably increased figures for the Ita­
lians, especially where they had already been in the majority in 1910; but did not 
substantially change the territorial distribution of the Italian and Yugoslav ma­
jorities. 
In the years immediately after the war, some of the most exalted personages 
in Italy assured the Yugoslav minority of generous consideration for its nationality. 
But Italy never assumed any international obligation in the matter except as re­
gards the Yugoslav nationals in Zara and Fiume. In those two urban districts per­
sons who opted for Yugoslav nationality were given the same rights as the optants 
for Italian nationality in Dalmatia (by the Treaty of Sta. Margherita, 1922, in re­
spect of Zara, and by the Nettuno agreements, 1925, in respect of Fiume). These 
rights included those of the free use of the Serbo-Croat language in religion and 
in legal documents, of the maintenance of schools and welfare institutions, and of 
the free pursuit of professions and trade. All the remaining Yugoslavs annexed to 
Italy had, as such, no rights. ~ . 
5* 
" 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Three stages can be discerned in the treatment of these Yugoslavs, (a) 1918— 
1923 (b) 1923—1929 (c) 1929—. 
(a) The Italian Government accorded to its Yugoslavs most of the rights attri­
buted elsewhere to minorités by t reaty; but failed to protect them from mob vio­
lence. Of 531 Yugoslav primary schools, 149 were suppressed. Of seven Yugoslav 
secondary^ schools, four were suppressed. Yugoslavs enjoyed the use of their own 
language in dealing with legal tribunals, and their economic and cultural organiza­
tions survived. Five Slovene and two Croat deputies were elected' to Parliament 
in 1921, despite terrorization in Istria, which elicited protests from the Italian Bi­
shop of Trieste and Pope Benedict XV. On the other hand many Yugoslav priests 
were expelled from the country and several communities of religious were sup­
pressed; and the Yugoslav clergy and publishing offices were the special object 
of unofficial terrorization. 
(b) Italian policy changed after 1922. All Slav place-names gave way to Italian 
in official publications, maps, time-tables, postcards, etc. Decrees of 1926 and 1927 
ordered the italianization of family names officially held to be corruptions)of Ita­
lian originals. In 1928 Slav Christian names were forbidden. Between 1925 and 1930 
all Yugoslav primary and secondary schools were suppressed. The teaching of Slo­
vene in the home was forbidden. By 1929 all the Yugoslav periodicals had been 
suppressed. In 1925 Yugoslavs were deprived of the use of their language in legal 
procedure. With the nomination of Italian officials as mayors, even village affairs 
had to be conducted in Italian. Of 300 Yugoslav cultural and welfare associations 
all were suppressed in 1927-8. Under the Fascist regime there have been no Yugo­
slav deputies in Parliament. Thus the Yugoslavs were left with no expression of 
their nationality; except in matters of religion, thanks to the stubborn support which 
they received from Mgr. Sedej, the Slovene Archbishop of Gorizia, and of Mgr. Fo-
gar, the Italian Bishop of Trieste. 
(c) By the Concordat of 1929 the Holy See sacrificed the Yugoslavs of Italy. 
Henceforth every parish priest had to be an Italian subject 'and to speak Italian. 
The catechism was to be taught in Italian. The Slavonic liturgy (which had survived 
among the Croats) was suppressed. Neither the Slovene nor the Croat language 
might be used in church. The' last Yugoslav religious house, that of the Lazarists 
near Trieste, was suppressed in 1935. 
It may be true that the Italian Government has improved the material condi­
tions of life of the poorer class of Yugoslavs. It is certainly true that that Govern­
ment has attempted systematically to stamp out Yugoslav nationality in Italy. 
The fate of the Yugoslavs in Italy has been bitterly resented by the Croats and 
Slovenes of Yugoslavia, amongst whom the organisations and newspapers of the 
Yugoslav emigrants from Italy have flourished; but the Government of Belgrade, 
with its eyes on other, more Serbian, interests, has avoided raising the issue. With 
the rise of the Axis to power, Yugoslav official policy has even been one of friend­
ship with Italy, a sentiment emphatically rejected by Yugoslav public opinion. In 
the summer of 1940 the Government was even constrained to dissolve the societies 
of Yugoslav emigrants from Italy. . 
It is remarkable, however, that the intensity of this national question has not 
Erevented Italy from being the chief, or second largest, customer of Yugoslavia etween 1920 and 1940, except during the period affected by sanctions. 
F. Final considerations and conclusions 
It is_ inmpossible to state how successful the Italian authorities have been in 
suppressing the national sentiments of their Yugoslavs. An observer stated in 1930 
that nearly a quarter of the Yugoslavs had left Italy. (1). But it seems improbable 
that their sense of nationality could have been eliminated in eighteen years. And 
the injuries done to these Yugoslavs call for remedy. 
The precedent established by the German Reich, of taking the 1910 census fi­
gures as the basis for frontier revision in Bohemia-Moravia, might justify a similar 
use of those figures in the present case. But it is to be hoped that in this case Ita­
lians, encouraged by the Italian Government to settle in the Yugoslav-inhabited 
(1) C. Baker van Bosse, Les Minorités Nationales, Vol. I l l , No. 1. January, 1950. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 5 9 
territory, would receive compensation, should they be extruded as a result of fron­
tier revision. 
The problem of the Yugoslavs in Italy is not to be solved merely by exchange 
of populations, since the Italians at present in Yugoslavia are negligible in number 
(not more that 8,000 by the census of 1910). ,"' 
Frontier revision on ethnic lines, were they the only consideration, would be 
exceptionally easy; as has been shown. Such revision would leave to Italy a strip 
of coast, of varying breadth, from the pre-1918 frontier to the southern point of 
Istria, and containing Monfalcone, Gradisca, Gorizia, Trieste, Rovigno and Pola. All 
the rest of the former Austrian Coastland would be attributed to Yugoslavia. 
But there are other considerations. The valley of the upper Isonzo, in 1921 
solidly Slovene, is economically centred on Gorizia, where the Italians are in the 
majority. Gorizia might, on economic grounds, also be attributed to Yugoslavia. If 
that be considered undersirable (on ethnic grounds and on the ground that the 
fewer changes, the less the sum of human misery), then the frontier could be placed 
slightly north of Gorizia and of the railway-line Gorizia—St. Daniele—Trieste. In 
either case the upper Isonzo valley would be linked by railway with Yugoslavia 
and in either case Trieste would enjoy a double-track railway connection with 
Udine and Austria. In Istria, the railway-line Pola—Trieste traverses Yugoslav-inha­
bited territory. In this case the advantage of linking Pola and Trieste and the cul­
tural superiority of Italy over Yugoslavia may be held to outweigh the national 
sentiments of the local Yugoslavs (about 100,000), who are not too numerous to be 
exchanged'against the Italians of Eastern Istria, Zara, Fiume, ' Dalmatia and the 
Istrian islands. The frontier in Istria might approximately follow the 'Wilson Line' 
from the mouth of the Arsa, northwards to a point slightly east of St. Daniele. 
Strategically, this revision of the frontier would bring Yugoslavia dangerously 
near to Trieste and render the position of the Italian part of Istria precarious in 
the event of an Italian-Yugoslav war. .The weight of this argument depends on the 
post-war settlement of Europe.* 
Beyond the former Austrian Coastland lie Fiume, Žara and the islands. It is 
submitted that the Italian enclave of Fiume is unjustifiable on any principle except 
that of the national sentiment of a few thousand citizens. If the above suggestions 
were adopted, Fiume would be isolated in Yugoslav territory. Fiume might, there­
fore, be attributed to Yugoslavia, subject to the reservation to Hungary of at least 
that country is existing facilities in the port. The even more remote Italian enclave 
at Zara, which is isolated, without railway connection or any trade with its hinter­
land, might also be attributed to Yugoslavia. Of the islands, the only one with an 
Italian majority in 1910 was Lussin. But the life of Lussin is closely'bound-up with 
that of the island of Cherso, with which indeed it is joined by a bridge. Lussin, 
therefore, together with Lagosta, might be attributed to Yugoslavia, the Italian 
islanders being exchanged against Croats of central Istria. j 
The effect of the proposed alterations would be (1) to make Yugoslav the whole 
of the Quarnero, its coasts and islands, in accordance with the words of Dante, 
quoted by Mazzini in 1871 , 
»... a Pola dentro del Quarnero, 
Ch'Italia chiude e i suoi termini bagna«,** 
(2) to 'redeem' most of the Slovene territory in Italy though depriving it of con­
nection with Trieste (and also perhaps Gorizia), (3) to leave a small minority of 
Slovenes in Trieste (and perhaps Gorizia), who might be exchanged against Italians 
recently intruded into the territory north of Trieste, (4) to exchange about 100,000 
Yugoslavs of central and western Istria against the Italians of Fiume, Zara, Eastern 
Istria, the islands and Dalmatia;* thus leaving no Italians in Yugoslavia and no 
* A more ethnically correct frontier could be drawn, giving Pinguente and Pisino to Yugoslavia; 
but leaving to Italy the main railway line from Pola to Canfanar-o, whence a railway could be built 
to Montona to join the Parenzo—Montona—Pirano—Trieste railway. But such a railway, which may 
already exist, appears a poor substitute for the main-line. A more important point is that such a 
change of frontier would leave too few Yugoslavs in Italy for equitable exchange against the Italians 
of the territories attr ibuted to Yugoslavia. 
** Soritti, XVI, 143. • 
* The number ct Ital ians now resident on the east coast of Istria, in Fiume, Cherso and Lussin, 
cannot be estimated from available material, owing to the changes of administrative districts as well as 
the absence <xf nationality figures. 
7 " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Yugoslavs in Italy. Since the difficulty arises that most of the Italians concerned are 
engaged in maritime and urban occupations and most, but not all, of the -Yugoslavs 
in agriculture, it is suggested' that the exchange of populations should be volun­
tary, but that the minorities on both sides should be warned that they will receive 
no minority privileges' should they refuse to be exchanged. 
It is to be remembered that, should any of the territories under discussion be 
attributed to Yugoslavia, the federal constitution, which is in process of being ap­
plied to that country, will ensure that such territories come under the administra­
tion not of the somewhat 'Balkan' Serbians, but of the much more 'European' autho­
rities of Ljubljana and Zagreb. T 
Should any revision of the Italo-Yugoslav frontier be made on the ground of 
nationality, equity would seem to .require that some similar revision should be 
made, e. g. on the Hungarian and Albanian frontiers, to Yugoslavia's disadvantage. 
5 t h February, 1941. 
Foreign Research and Press Service, 
Balliol College, 
Oxford. 
Prilog 2 , • 
MEMORANDUM 
ON THE SLOVENE TERRITORIAL CLAIMS AT THE MOMENT OF THE 
ESTABLISHMENT OF THE NEW BOUNDARIES OF THE YUGO-SLAV STATE.* 
When the new Yugo-Slav State was created by the Treaties of Saint Germain, 
Trianon and Neuilly in 1919, the Slovènes lost one third of their national territory 
to Germany (Austria), Italy and Hungary. Two thirds only were included in the new 
Kingdom of Serbs Croats and Slovenes. It can, therefore, be said with the fullest 
right, that the Peace Treaties of Paris in 1919 divided the Slovene national territory 
between 4 different States: Germany (Austria), Italy, Hungary and Yugo-Slavia. 
All this was done to please Italy and Austria. Italy, which at that time was 
allied with Great Britain, United States and France, claimed certain parts of the 
Slovene territory for herself as well as for the then created small Austria. Italy 
then advanced in support for her claim the singulary strong argument that she 
wanted to be the surest and the strongest guardian of the policy of the Western 
democracies in these parts of Europe. The Italian contention was, that the newly 
created Yugo-Slav State would absorb too much of the population of former Austria-
Hungary far beyond her power of assimilation so that the presence of too many 
foreign elements, unfriendly disposed towards the policy of' the Western demo-
cracies, would prove a danger which Yügo-Slavia herself might not be able to cope 
with. 
Now, the Slovenes have always — and very strongly indeed in 1919 — insisted 
upon their being one with the Serbs and Croats and included into the new Yugo-
Slav State. It was therefore because of these Italian pretentions, which as we see 
now, vere exclusively to her own benefit and to the benefit of Austria then shep-
herded by Italy, that the victorious Allied Powers traced the new frontiers through 
the .Slovene nation and that only to two thirds were given the opportunity of 
coming to the Yugo-Slav State, whilst more than one third went to Italy, Germany 
(Austria) and Hungary. To Italy went the most important part economically, Trieste 
with its natural hinterland of Gorice, whilst to Austria went the most beautiful 
Carinthian province. It must not be forgotten that the "Venezia Giulia", as the Ita-
lians call the provinces of Trieste and Gorice, is entirely Slovene. Carinthia is 
nearly 5 0 % purely Slovene. The district of St. Gotard (Monoster),'with its 7.000 
Slovenes was given to Hungary for reasons which have never been disclosed. 
Now, in the present war, Germany and Italy have themselves destroyed these 
frontiers, when they attacked Yugo-Slavia and then carved up the whole Slovene 
terri tory without any consideration of their own arguments which they put for-
ward at the Peace Conference in Paris in 1919. The present dismemberment of the 
Slovene territory by Germany and Italy is a clear proof and test of their true 
* Memorandum se donosi s ispravljenim pogreškama koje postoje u originalu. ^ 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 71 
policy. Germany and Italy are guided in the policy against Slovenia and Yugo­
slavia by the most violent possible imperialism which leaves no place for moral 
considerations whatever. 
Yugo-Slavia, which is a national State of the Serbs, Croats and Slovenes, has 
the right to insist upon the union of any and every portion of our national territory. 
This means that new Yugo-Slavia must have frontiers corresponding to the strate­
gical, economic and national laws which govern her existence as State and nation. 
These are, in brief the reasons why in this historic moment and before the final 
breakdown of our centuries old ennemies, the Germans and. Italians, we Slovenes 
have decided to bring forward our old claims, insisting as we do on the definite 
and final union of all the Slovene national territory and its inclusion into the fu­
ture Yugo-Slav State. 
According to our opinion the future frontiers of Yugo-Slavia in the West must 
run in the Adriatic Sea and follow the river ; Tagliamento to its source, whilst they 
must follow in the North the mountain range of the Hohen Tauern. All the details 
concerning these new frontiers can be read from the map attached to this Memo­
randum. -
The following "pro memoria" explanations shall make clear and intelligible 
the Slovene claims and justify them in the light of history, economics, national de­
fence, and civilisation. ' •• ! ' 
• I. THE VOICE OF HISTORY 
The Slovenes came into their lands at the end of the great migratory move­
ment of peoples, exactly after the exit of the Langobards who moved further down 
into Italy's plains and made the place free for the oncoming Slovenes. This happe­
ned 568 A. D. The Slovenes then settled in a relatively very extensive area, which 
extends from the Adriatic Sea in the South to the Semmering in the North, from 
Blatno jezero (Lake Balatom) in Panonia in the East to the Pustriška dolina (Pu­
stertal) and Toblach with the sources of the Drava in the West. On the Adriatic 
shore the Slovene territory begins in Istria and extends, including Trieste, to the 
delta of the river Tagliamento in the great Frioulian plain. In the East the Slovenes 
occupied'nearly the whole of the ancient Roman province of Pannonia, where they 
organised their first powerful and flourishing State under the Duke of Kocelj, who 
took residence on the shore of the Blatno jezero (Lake Balatom). Later on in history 
the Dukes of Carinthia ruled over nearly the whole of the Slovene territory. 
Of course, the Slovenes did not and could not keep all the lands in which they 
had settled. In the course of centuries Germanic pressure from the North and Ro­
man pressure from the South forced the Slovenes Ло draw back or to give in. In the 
East the mongolie violence of the Hungarians destroyed the Slovene State of Duke 
Kocelj. But in spite of this all, the Slovenes reamined masters of their national soil 
on the Adriatic in Trieste and in Gorice, in the provinces of Carinthia, Carniola 
and Southern Styria, for more than 13 centuries. 
The whole history of the Slovenes is a neverending struggle for existence. 
Their main foes were, and are, the Germans and the Italians. The life and death 
battle started with the coming of the Francs who thundered down upon the Slovene 
territory and steadily, diminished the independent authority of the Slovene Dukes. 
After the Francs came others. They all adopted the same means. Violent wars, 
savage and ruthless, economic pressure, suppression of Slovene culture, ruthlessly 
enforced germanisation or italianisation of the people, political slavery, fills the 
history of the Slovene nation. The Habsburg emperor Joseph II. (1780 >to 1790) was 
the man who decided to germanise the whole of Austria and started with appropriate 
political measures to that effect. He suppressed the Slovene language in the schools 
and defended its use in ' the Public Administration. In order to finish <vith the 
Slovenes as soon as possible the Austrian State went so far as to enlist the help 
of the Italians. This regime lasted up till the end of the last world war. . 
The peace treaties in 1919 freed two thirds of the Slovene nation and included 
them in their national State, Yugo-Slavia. But the Slovenes whom the same treaties 
handed over to Italy, Germany and Hungary found their situation much worse. 
They were left without any protection. They lost the most primitive rights that 
any nation possesses by the strength of Natural Law. Italy, Austria (later Germany) 
and Hungary solemnly pledged themselves not only to respect but to further the 
72 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19<6 
written rights of the national minorities. Not one kept their word and not one 
respected the international obligations towards our national minority. All the 
bilateral undertakings they have accepted with Yugo-Slavia, were but worthless 
scraps of paper for them. 
After 1919 Italy forbade the Slovenes to have even private cultural associations. 
The Italian government dissolved and completely destroyed 434 Slovene cultural 
Societies and confiscated their properties. Fascist organisations were compulsorily 
introduced everywhere. Italy entirely suppressed the Slovene press and stamped 
out the Slovene book. The imprimeries were confiscated. The Slovenes had then 
1 daily newspaper, 1 weekly and several monthly and other periodicals. 
In 1919 Italy signed a Treaty of friendship with Yugo-Slavia which permitted 
the distributing of Slovene literature in Italy and of Italian literature in Yugo-Slavia. 
But in spite of the solemn pledge Italy refused to allow the publication and distri­
bution of Slovene literature on the contention that the Slovenes were able to read 
Italian and that the Italian l iterature was rich enough to satisfy their wish for in­
struction. The Italian government forbade the use of Slovene language even in the 
churches. In pure Slovene parishes Italian priests were appointed. The existing 
Slovene Seminaries for the education of the clergy were confiscated'or were given 
Italian superiors and professors. The opressed Slovene people could not even pray 
to their God or sing in his honour in their mother tongue. When, occasionally, the 
Slovenes protested against such barbaric methods of oppression, the Italian authori­
ties employed the most cruel and sometimes even bloody means to smother in its 
infance the slightest hint of protest. The list of mostly artificially mounted »justice-
shows« is very long and the innocent victims very numerous. We remember only 
a few now famous and glorious names: Gortan, Bidovec and his group. They gave 
their lives for the liberty of their people. The intellectuals were by far the most 
persecuted. Either they were sent in masses into the concentration and internment 
camps, or they had to fly from their home-country into Yugo-Slavia or elsewhere. 
Many of them were sent to varied government posts in the interior of Italy whilst 
in the Slovene districts the most incompetent Italians were given official appoint­
ments. In a few years the Slovenes were robbed of their intellectual leaders. More­
over, they lost all their economic and cultural organisations and were held down 
by every immaginable political means. A few years were sufficient to bring the 
higly civilised Slovenes in Italy into a state of the most shameful slavery. This 
for Italy. 
No less hard was the regime under which lived the Slovenes left- in Germany 
(Austria) or in Hungary. Neither in Car inthia 'òr Styria (Austria) or in Hungary 
have the Slovenes more than one single national school. Nowhere is the private 
teaching of Slovene permitted. The Slovene intellectual leaders, priests and teachers 
are being persecuted, sent to prison, kept for months in internment camps. Great its 
the number of former influential and well to do Slovenes who have lost all their 
fortunes because they where not able to stand against systematical, economic and 
political oppression. Germany introduced lately very cruel legislation which gives 
the government authority to chase the Slovene owner from his own home and soil 
without any compensation whatever. The leader of the Carinthian Slovenes, Msgr. 
Poljanec, a saintly priest and a former member of Parliament, died in prison. 
In this connection we quote the official figures published in 1910 of the popu-
lation of »Venezia Giulia« 
Slovenes • ' 420.000 
Groats ; 123.000 
Total 543.000 Yugo-Slavs. 
At the same time the population of the Slovene part of Carinthia and Styria 
which was annexed by Austria (Germany) was 129.000 Slovenes. ' 
In the district of St. Gotard (Rab Slovenes) which went to Hungary, lived 7.100 
Slovenes in 9 big villages. 
We have quoted the figures from the official statement of 1910 because at the 
socalled »rectification of frontiers« in the Czecho-Slovakian crisis of 1938, Germany 
and Italy based their claims also on this census. 
It is impossible to put an end to this situation otherwise than by uniting the 
whole Slovene territory and embodying it definitely and finally in the new Yugo-
slav State. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 '73 
II. GEOGRAPHICAL CONSIDERATIONS. 
The territory which according to our suggestions ought to compose the future 
Slovene administrative compound within the frontiers of n e w Yugo-SIavia is also, 
geographically speaking, a perfect unity. In the West the new frontier would follow 
the river Tagliamento from the Adriatic Sea to its source and join the German-
Italian frontier at the Ploecken Pass. From there it would follow exactly the 
western, northern and eastern frontiers of the province of Carinthia to the mountain 
peak called Koralpe (Golica) from where it would run in' an easterly direction 
nearly in a straight line to the town of Wildon, south of Graz, and further towards 
the East following the water demarcation line of the rivers Mura and Raba to the 
town of Monošter (St. Gotard), where it would eventually turn South and slowly 
join the old Yugo-Slav-Hungarian frontier, following the river Krka to its junction 
with the river Drava. v- ' 
The territory thus described and including South Slovenia, which- already is 
part of Yugo-SIavia, forms with Trieste as its natural outlet into the Sea a perfect 
geographical unity which covers the domain of the rivers Drava, Sava and Soča 
in their upper part. It is, as we see, a geographically very homogene terri tory which 
possesses all the general conditions for a prosperous development of its — also 
homogene — population. 
III. STRATEGICAL REASONS. 
The frontiers which were given to Yugo-SIavia in 1919 were arranged for the 
special strategical 'benefit of Italy and Germany. Both powers took full advantage 
of this when they attacked Yugo-SIavia on April 6 th. It follows then that the new 
frontiers must conform to the strategical requirements of the future national defence 
of Yugo-SIavia. The new frontiers, as we have traced them, would be satisfactory 
from this point of view. To the West they would/follow the river Tagliamento, to 
the North the high mountain rangers of the Hohen Tauern, to the East again the 
rivers Mura and Krka. Were the present western and northern frontiers to remain 
in status quo they could never be adapted strategically to provide adequate protec­
tion against future morauding powers. The new line, as proposed, fully answers to 
all requirements of a serious national defence. • : •• i 
IV. WHAT ECONOMICS SAY. 
The territory which we have delimited as Slovene territory was until the peace 
treaties of Paris economically a homogene one. The map shows clearly that this did 
not change. Trieste was and remains for all these districts the natural outlet to the 
Sea. It was so in the time of the Roman empire when there were numerous roads 
which passed from the Adriatic shores northward and eastward to connect these 
regions. Later on the emperor Charles VI (1740) constructed the first great modern 
road from Trieste into its Alpine hinterland. Austria'-Hungary did all in her power 
to eliminate Venezian and Italian influence in Trieste so that this town might re­
main in fact the port of the Eastern Alpine world. Moreover, the whole Slovene 
territory is by railway and road directly connected with Trieste. When Italian 
imperialistic ambitions predominated in 1919 and Trieste was cut off from its na­
tural hinterland, not only was the town itself quickly sentenced to economic death 
but also the 'whole Slovene territory cut off from its Adriatic port and brought to 
great damage. 
( '. ' V. THE MEETING PLAĆE OF THREE CIVILISATIONS. 
The Slovene territory was, the "meeting placé of three great civilisations: Slav, 
Germanic and Romanic. The pioneers of the Slav civilisation'were the Slovenes, 
who pushed to the West where they were met by the Germanic 'and Latin cultural 
world. On Slovene territory several high roads of human culture met. The Germanic 
North pressed towards the South, the Germanic West again tried to find'way for its 
7 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
»Drang nach Osten«, whilst the Latin South made every effort to penetrate into the 
Central European sector and into the Balkans. When we take into consideration 
that this very territory in Roman times enjoyed a very high standard of civilisation 
and cultural progress, then only can we understand how. it was possible for the 
Slovenes to have come in touch with ancient civilisations and to have developed 
in these regions their own, specifically national rich and well balanced home culture 
which is acknowledged and admired by everybody who knows Slovenia. ' 
It might be added that the Slovenes are as a whole a Catholic people and that 
2 % only belong to other riligions denominations. 
VI. ADDITIONAL OBSERVATIONS. 
1. The frontiers which we have suggested for new Yugo-Slavia depass, it is 
true, there and where the national boundaries of the Slovenes. It must not be 
forgotten, however, that the whole of Carinthia, had until very recent times a 
Slovene population and was in! fact Slovene national territory. This also applies 
to Styria. There are, even nowadays, numerous names of villages, towns, rivers, 
valleys and mountains, which are derived from the Slovene language. Numerous 
also are the family names that bear witness to the fact that there once lived and 
still live, Slovenes in spite of all the violent and cruel methods of germanisation. 
The time is now opportune to review the centuries old wrongs commited against 
the Slovenes by Germans. , ' . 
2. East of the river Tagliamento live the Friouls. They belong to the Latin race 
have their own language and national culture. They do not feel Italian nor do they 
admit that they are a part of the Italian people. The Slovenes lived with the Friouls 
in the best neighbourly relations. But for Italian interference differences between 
them would, have been alltogether unknown. From the point of view of Church 
administration the Friouls were for several centuries united to the patriarchate of 
Aquila (Oglej), together wi th ' the Slovenes. Between the Friouls and the Slovenes 
the harmony is in no danger of being unpaired by the inclusion of the Frioulian 
territory in Yugo-Slavia.and certainly no weakening of the strength and stability 
of the new Yugo-Slav State is to be feared. » > 
There is still another powerful argument for the inclusion of the territory 
East of the Tagliamento river in Yugo-Slavia. From the economic point of view all 
this region, like the remaining Slovene territory, depends on Trieste. The Friouls 
have several times in the past 20 years expressed their wish to be included in 
Yugo-Slavia. Economic assets were the strongest reasons for this demand. 
If it is true, on the one side, that the proposed new frontiers pass in certain 
districts the line of racial demarcation, it is on the other also clear that the proposed 
tracing of the new boundaries is sufficiently justified not only by economic and 
strategic considerations,but by certain other considerations which prompt our pro­
posal. 
3. The Slovenes in 1848, when they were still in Austria, solemnly made known 
their old claims. Then they asked — in a historical resolution — to be incorporated 
into a »United Slovenia«. The Austrian'government savagely crushed this movement 
before it could bear fruit. In 1917 and 1918 again all the Slovenes insisted upon being 
included in Yugo-Slavia. But Italy, then on the side of the Allies, frustrated all these 
just claims and made impossible any equitable. solution of the problem. Today, 
centuries of sufferings of the illtreated Slovene people as well as the sacrifice of 
all Yugo-Slavia imperatively demand the realisation of .our full national ideal. 
4."We must bear in mind also that after this war, if we want to avoid a renewal 
of the Germanic push towards the East, a solid barr ier is necessary in Central 
Europe. Yugo-Slavia, and in Yugo-Slavia the united Slovenes, will have to be the 
stronghold against Germanic imperialism. The attitude of Italy in the present war 
shows, moreover, that similar protective measures are 'needed against her imperia­
lism. As long as Italy is the mistress of Trieste, the Adriatic Sea will remain her 
»mare nostrum« and her will of expansion into Central Europe and into the Balkans 
will know no limits. We do not know of any reason why, after the present contest, 
this could not be altered, nor why the interests of Yugo-Slavia, which are ' the 
interest of the Allied democracies ,ought to suffer for the benefit of the Axis Powers. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 75 
i . ! The Slovene demand, that Trieste must be included in the new Yugo-Slav State, 
does, on the.other hand,-not mean that we shall not be ready and prepared to put 
the use of the harbour a t ' t h e disposal of every interested Power on the basis of 
mutual agreements between them and the Yugo-Slav State. ..-, > \ 
» Thus only the administratively united Slovene-territory, included in the Yugo-
Slav State, will be for the future the impregnable stronghold against all' imperialistic 
aims of the Powers, which in the present war, have proved to be the mortal ennemies 
of the liberty of nations. ' = • J I ' • 
' [ WE CONCLUDE. - • i 
i J * 
We Slovenes sincerely believe that Great Britain with all her democratic allies 
will, establish a lasting peace and order based on justice, and that they will make 
good all the wrongs and injustices done to the small nations..If they do this in the 
case of our; nation, then they can but accept and put into* practice the following 
proposition: -
The Yugo-Slav territory has to be enlarged^to the river Tagliamento and the 
present Carinthian boundary in the West, : to the mountain range of the Hohen 
Tauern and the line Golica (Koralpe)— Wildon—Monoster (St. Gotard)—river Krka 
in-the North. This is necessary: . ~ -, 
1. In order to unite the entire Slovene national territory and to include it in 
new Yugo-Slavia. 
2. In order to include this territory, which from the economic and geographical 
point of view forms a perfectly united entity, in Yugo-Slavia, with whom it is 
essentially united also by national cultural ties. ' • , 
3. In order to give Yugo-Slavia in the North and' in the West such strategical 
frontiers as will enable her to organise ' the defence against Germanic and Italian 
imperialisms. •' ж . . . < 
At the Seat of the Royal Yugo-Slav Government on the first of May 1941. 
Prilog 3 л - • 
MEMORANDUM 
In view of the fact that some institutions in Great Britain are already studying 
the problems of Europe after the war; and in view of the'fact that these questions 
are brought into discussion by Yugoslavia's neighbours,- to the detriment of Yugo­
slavia, the Yugoslav .Government considers it necessary to inforni His Britannic 
Majesty's Government with1 regard > to the present state of these questions, as it 
appears ,to the Yugoslav Government, in order that ' the Yugoslav point'of view may 
be an object'" of the studies'of all ' institutions which are concerned with matters 
regarding frontiers and international relations in post-war Europe after ah-Allied 
victory. ' / ., *"; ' :\ ' V-", ' *>'' '
 J : % ' ° 
In principle, the matter concerns the territory on which live compact masses 
of the, Slovene and Croat-people. Since 1848, the Slovenes and Croats have carried 
oh their struggle' and have organised a resistance ag'ainst the German-Habsburg 
regime, because in that period the Slovenes were subjects'of Austria. The first part 
of about 56,000 Slovenes, who were in the district of Udine (Beneški Slovenci) came 
under the Italians in 1866. The rest of the Slovenes remained in Austria-Hungary 
till 1920. . ' .,-Ц ' , ' ' ' . ' ' ' . " 
Alrèady ' in 1872,'the Slovenes, in agreement with the Serbs and Croats, for-
mulated a Yugoslav Programme. The programme gained"in reality especially during 
the Balkan Wars of 1912—14. The Yugoslav efforts were particularly developed 
during the last war, when the whole Slovene and Croat delegation in the .Vienna 
parliament declared for Yugoslavia. Meanwhile, other Slovenes, Croats and Serbs 
actively participated in the Yugoslav Committee in London. In 1917, i. e. at the time 
when Germany and Austria were strong on all fronts, all the Slovenes and Croats 
were carrying out their national plebiscite for Yugoslavia. The Peace Conference 
after the last world war did not bring to the Slovene people a complete national 
liberation. Owing to the Italian insistence, because of the promise given to Italy 
by the secret Treaty of London in 1915 and because of the Italian promise that 
I*3 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976' 
she would be the principal guardian of Western democratic interests in Central 
Europe, with the promise to consider the national character of the Slovene people 
who remained within the Italian frontiers it was decided after many, difficulties 
in the Peace Conference to draw the frontiers between Italy and Yugoslavia in 
such a manner that in the Kingdom of Italy there would remain about 600,000 
Slovenes and Croats. In such a manner also were drawn the frontiers between 
Austria and Yugoslavia so. that in Austria there remained about 120,000 Slovenes 
and in Hungary about 10,000. All these parts of the Slovene and Croat people, 
comprising the Slovenes in the Italian district of Udine, live in compact masses on 
that territory and form with the rest of the Slovene parts which are within the 
frontiers of Yugoslavia a national unity in the geographical and economic sense. 
They are, especially: the districts of Trst, Istra, Gorica and Videm (Udine) in Italy; 
Koruška in Austria (Germany) and the small district of Rabskih Slovenac, near 
Monostra, in Hungary. . / 
These partitions of the Slovène people between three foreign States is consir 
dered as a national disaster and injustice which is all the greater and more 
noticeable in as much as the Slovene people number scarcely 2,000,000 souls, who, by 
their culture, solidity and diligence, are to be considered among the most progres-
sive people in Europe. " 1. ' 
In the present war, after the occupation of Yugoslavia, Germany, Italy and 
Hungary have partitioned between them all the parts of Slovenia in Yugoslavia 
and annexed them to their respective countries. 
Italy, Austria — and, since the occupation of Austria, Germany — and Hun-
gary have, for these twenty years during which they had the Slovenes under their 
rule, brutally over-ridden all international obligations towards the Slovene mino-
rities in their respective States. They have forbidden the use of the Slovene lan-
guage in the schools, churches, courts and all public departments; they have for-
bidden Slovene literature and newspapers; they have destroyed the economic, cul-
tural and humanitarian and even religious institutions and organisations of the 
Slovene people. The Slovene intelligentsia has been expelled or put in prisons 
and concentration camps or rendered materially destitute. Many of those engaged 
in the Slovene national struggle have been condemned to this, or to many years ' 
imprisonment. Slovene Christian names and surnames and the names of districts, 
villages, rivers, towns, forests and so on have been forbidden and changed. In the 
politics of denationalisation, the Italian, Austrian, German and Hungarian regimes 
have been equal. The Croat people had the same fate in Istria. . ' ' 
The present rounding-up^ and expulsion of the Slovenes is similar only to what 
has been done in Poland. ' , ' » 
In spite of the fact that Italy, 'Austria (or Germany) 'and Hungary are on the 
side of the Axis Powers, the Royal Yugoslav Government fears that the Slovenes 
and Croats may find themselves, after this war, again outside thé Yugoslav frontiers 
and exposed to the injustice of foreign regimes. Because of this, the question is 
constantly under consideration in the Slovene emigrant press in America. 
By this communication, the Royal Yugoslav Government does not suggest that 
the questions raised above must be decided now, or that any definite point of view 
must be formulated. It is only intended to inform the British Government of the Yu-
goslav point of view andato put forward its hopes that,' at the time when the questi-
ons come to be settled, there will be taken into account the reasons which merit a 
just decision. This will mean that all the above-mentioned Slovene and Croat terri-
tory will come within the frontiers of Yugoslavia, in conformity'with the principles 
of the Churchill-Roosevelt Atlantic Declaration, and in accordance with the self-
determination of peoples. The last-named principles were in 1920 very seriously in-
jured as regards, the Slovene people. 
Lon'don, 27th December, 1941 • ' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19Г6 7 7 
R i a s s u n t o 
LA GRAN BRETAGNA E IL PROBLEMA DELLA REVISIONE DEL CONFINE 
ITALO-JUGOSLAVO NEL 1941. 
Nel saggio si cerca di chiarire, in gran parte in base a documenti ancora inediti 
dell'archivio del Foreign Office, le circostanze nelle quali venne iniziato nel 1941 
il problema del litorale sloveno e dell'Istria. Qui si riporta che il governo britannico 
nel marzo del 1941, con le sue promesse di appoggio per la revisione del confine 
italo-jugoslavo a favore della Jugoslavia, tentò di influire sul governo jugoslavo, 
specialmente sul principe reggente Paolo, affinchè non cedesse alle richieste tedesche 
e la Jugoslavia, assieme alla Turchia, si opponesse al previsto attacco della Germania 
alla Grecia. Dall'analisi dei documenti è evidente qual'era il punto di vista del 
Foreign Office riguardo alla questione della Regione Giulia e quale carattere aveva 
la promessa fatta dal governo britannico a quello jugoslavo. Si t rat ta poi dei tenta-
tivi dell'emigrazione politica slovena tendenti a far conoscere al governo britannico 
l'aspirazione del popolo sloveno all'unificazione di tutti i territori sloveni nell'ambito 
della Jugoslavia e dei passi compiuti dal governo del gen. Simović per intavolare 
il problema della revisione dei confini con l'Italia, l'Austria e l'Ungheria. Un'atten­
zione particolare viene prestata al discorso tenuto dal gen. Simović alla radio 
britannica nel giugno del 1941, nel quale vennero espresse pubblicamente le aspira­
zioni territoriali jugoslave, alle reazioni dell'emigrazione antifascista italiana negli 
Stati Uniti d'America e all'atteggiamento di riserva assunto dal Foreign Office. 
Si illustra poi, come nel dicembre del 1941 avvenne la consegna del primo memoran­
dum del governo jugoslavo sulle richieste territoriali jugoslave e quale carattere 
aveva questo memorandum. L'autore conclude che gli alleati e l'opinione pubblica 
mondiale, già nel 1941, erano a conoscenza del fatto che alla fine della guerra 
sarebbe stato posto il problema della revisione dei confini con l'Italia, l'Austria e 
l'Ungheria, ma che le reazioni del Foreign Office al discorso di Simović e l'appoggio 
ricevuto dagli antifascisti italiani negli Stati Uniti preannunciavano che la soluzione 
del problema avrebbe creato grandi difficoltà. Il governo britannico, sostiene 
l'autore, diede al governo jugoslavo solo un'assicurazione confidenziale di essere 
pronto a sostenere la richiesta di revisione del confine italo-jugoslavo, ma non prese 
nessun impegno concreto in merito al territorio che sarebbe stato disposto a ricono-
scere alla Jugoslavia. La posizione assunta dal governo britannico prevedeva che 
durante la guerra non bisognava concludere nessun accordo né fare alcuna pro-
messa sui confini post bellici e in questo si era trovato in linea con il governo 
statunitense, cosi che anche l'iniziare il problema del litorale sloveno e dell'Istria 
nel corso di tutta la guerra era molto difficoltoso. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976/1-2, s. 79—1« 79 
J a n e z K o s " ' 
KRANJSKE DEŽELNE ELEKTRARNE -
UVOD 
i 
Kranjske deželne elektrarne (KDE) so bile podjetje za'proizvodnjo, pre­
nos in distribucijo ter napeljavo električnega toka, ki ' je bilo v javni posesti 
najprej dežele Kranjske, potem pa dedičev njenega premoženja. Dasi 'KDE 
niso bile največji proizvajalec električne energije na Slovenskem, so bile le 
najodločilnejši in najbolj podjeten elektrifikator zlasti v zadnjem desetletju 
pred drugo svetovno vojno. Z elektrifikacijo dobršnega dela Slovenije" so si 
KDE pridobile pomembno vlogo v razvoju slovenskega gospodarstva. 
Zgodovina KDE se začenja leta 1908, ko je dr.' Evgen Lampe, politik Slo­
venske ljudske stranke, prevzel v kranjskem deželnem odboru referat za me­
lioracije ter začel razmišljati, kako bi mogla dežela izrabljati sile svojih rek 
za proizvodnjo električne energije. Na tako razmišljanje naj bi ga napeljal 
inženir Dušan Sernec, kasnejši prvi ravnatelj KDE, ban in minister, ki je bil 
tisti čas zaposlen pri podružnici Allgemeine Elektrizitäts-Gesellschaft (AEG)' 
v Trstu. Lampe se je misli o izrabi kranjskih vodnih sil za proizvodnjo elek­
tričnega toka oprijel z nepopustljivo voljo. Svojo pozornost pa je usmeril na 
gorenjske reke, ki so bile za izrabo najprikladnejše, mimo tega pa so bile na 
Gorenjskem tudi najugodnejše gospodarske razmere, s katerimi bi bilo mogoče 
zadosti tehtno opravičiti morebitne naložbe v drage naprave.1 
'Uporabo električne energije smo na Slovenskem tisti čas poznali že sko­
raj trideset let. Prav na Gorenjskem, kjer sozgradili prvo elektrarno KDE, je 
bila prvič pri nas uporabljena električna energija za razsvetljavo že leta 188Ó 
v Tržiču. Štiri leta kasneje je v Škof ji Loki obratovala že prva javna" elektrar­
na. V Kranju*је (mlinar Majdič imel elektrarnico za lastne potrebe že leta 1892; 
drugo in to javno elektrarno v Kranju je na reki Kokri postavil leta 1899 
Kreuzberger. Na lastno elektrarno je začela v devetdesetih letih prejšnjega 
stoletja misliti tudi kranjska mestna občina, graditi pa jih je hotel tudi Tomo 
Pavšlar, kranjski meščan, vznikali pa so še drugi načrti.2 Med njimi je bil tiidi 
načrt blejske in drugih gorenjskih občin. Prav ob teh načrtih, ki so jasno ka­
zali na nove gospodarske potrebe, je pr i deželnem odboru dozorela misel o 
načrtni in enotni graditvi elektrarn, s katerimi bi »namesto posameznih majh­
nih naprav, ki kljub velikim stroškom ne morejo popolnoma zadostovati svo­
jim namenom«, ekonomičneje razrešile to vprašanje. V tistem času, ko so se 
v Avstriji resno ukvarjali z načrti o smotrni elektrifikaciji in pri tem mislili 
Kratice, ki j ih uporabljam v opombah, so: AJ — Arhiv Jugoslavije, Beograd; AS — Arhiv 
SR Slovenije, Ljubljana; BAN — Banovinska uprava dravske banovine; ETV — Elektrotehniški vestnik, 
Ljubljana; EC — električne centrale. 
1 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 48, II. del, (seja 24. septembra 1913), 
str. 507, 509; 50 let obratovanja HE Završnice in elektrifikacije zgornjega gorenjskega kota (1965). 
2 Janez Kos, Elektrifikacija kranjskega območja (1892—1940). Kranjski zbornik 1970. Kranj 1907. 
Str. 379—389 (in tam navedena l i teratura) . . . • 
8 0 . • ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
na izrabo vodnik sil alpskih rek, se je deželni odbor Kranjske, navdihnjen z 
idejami dr. Lampeta, ki si je prizadeval tudi z zakoni zagotoviti deželi iz­
ključno pravico izrabljati vodne sile za elektrifikacijske namene, ker je v tem 
videl zagotovilo za neodvisno narodno gospodarstvo in smotrnost elektrifika­
cijske akcije, lotil priprave obsežnega načrta za elektrifikacijo dežele. V ta 
namen se je stavbni urad kranjskega deželnega odbora moral lotiti načrtnega 
preučevanja kranjskih vodnih sil.3 * 
Deželni zbor vojvodine Kranjske je podprl priprave in načrte deželnega 
odbora za elektrifikacijo dežele. Na svojem jesenskem zasedanju leta 1909 mu 
je odobril 20.000 kron, po letu dni pa še 50.000 kron posojil za pripravljalna 
dela. Deželni odbor, ki si je prizadeval čimprej dobiti vodilno vlogo pri iz­
rabi vodnih sil in pri elektrifikaciji dežele, je hitel s pripravami, izdelova­
njem načrtov in s postopki za pridobitev potrebnih dovoljenj in koncesij, ki 
so> jih dajale državne oblasti. Navezal je neobvezne stike z nekaterimi za­
sebniki in družbami, ki so si na gorenjskih rekah, predvsem na Savi, že pri­
dobili koncesije za njihovo izrabo ali pa so imeli kake druge prednosti. Ti so 
mu ponudili šest projektov. Dr. Lampe je najbolj oprezno bedel nad Savo 
med Kranjem in Medvodami, kjer se mu je, zdela posebno nevarna tvrdka 
Ley kam-Josef sthal iz Medvod, ki je z nakupom Dolinarjevega mlina ter s 
svojimi prejšnjimi pravicami na Savi že resno ogrozila namere deželnega od­
bora. S tem delom Save je mešetaril tudi Tomo Pavšlar. Pridobil si je koncesiji 
za izrabo vodnih sil pri Otočah in na Jami, imel pa je tudi opcije nekaterih 
mlinov, ki jih pa ni mogel kupiti. Nevarno je bilo, da bi se jih polastila ome­
njena tvrdka. Pavšlar je bil velik špekulant; od deželnega odbora je hotel 
na vsak način izsiliti za odstop svojih koncesij in opcij več kot milijon in pol 
kron. Deželni odbor ni nasedel in je mimo njega za 190.000 kron kupil šest 
mlinov in si tako zagotovil ta del Save za izpeljavo svojih načrtov.4 . 
V istem času so opravili na Savi meritve in izdelali več načrtov za izrabo 
Save od Dovjega in Bohinjskega jezera do Čateža. Potrebne meritve so opra­
vili tudi na savskem pritoku Završnici in Ljubljanici ter jih pripravljali na 
Krki, Kolpi in Sori. Za Ljubljanico so v smislu sklepa deželnega odbora z dne 
14. oktobra leta 1909 izdelali splošen načrt, ki pa so ga morali pozneje pre­
delati, ker je komisija za osuševanje Barja prestavila zatvornice Ljubljanice 
na drugo mesto. Načrte, za izrabo vodnih sil na Savi med Radovljico in Glo­
bokim so predložili okrajnemu glavarstvu v Radovljici in ga skupaj z upravo 
državnih železnic zaprosili za vodopravno dovoljenje. Komisijska obravnava 
tega načrta je bila že septembra leta 1911. Spomladi leta 1912 je deželni od­
bor predložil okrajnima glavarstvoma v Kranju in Ljubljani v obravnavo tri-
stopenjski načrt za izrabo Save med Kranjem in Medvodami. Zaradi navzkriž­
ja s Pavšlarjem in tvrdko Leykam- Josef sthal se je sprožilo za ta del Save 
konkurenčno postopanje. Pavšlarjevih zahtev deželni odbor, kot smo že po­
vedali, ni maral sprejeti. Zavrnil pa jé tudi predrage ponudbe tvrdke Ley­
kam-Josef sthal. Meseca maja leta 1912 je bila' obravnava o splošnem načrtu 
za izrabo'Save med Vernikom in'Litijo. Na tem območju deželni odbor ni 
imel konkurentov. V nasprotja pa je prišel pri odseku od Prusnika do Save, 
3 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 48, II. del, (seja 24. septembra 1913), 
sir. 509. 
4 Obravnava deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 48., П. del, (seja 24. septembra 1913), 
str. 507—515, 548. S petimi mlini na Savi od Kranja do Medvod so KDE ta del reke trdno držale_ v 'svojih 
rokah tudi ves čas med vojnama. Bivši lastniki so j ih smeli za nizko najemnino uporabljati še napre j 
(AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, zapisniki sej sosveta, fase. 3, (1. in 4. seja). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 81 
kjer' se je s svojimi interesi pojavila tudi Trboveljska premogokopna družba. 
Tudi za ta del Save je bila v mesecu maju leta 1912 opravljena prva komisij­
ska obravnava načrtov.5 Zraven teh načrtov so pripravljali tudi načrte za 
elektrarni na Savi pri Kòmpolju'in pri Krškem.6 Že teh nekaj podatkov o 
pripravah dovolj zgovorno govori, kako obsežne načrte za elektrifikacijo de­
žele je imel kranjski deželni odbor. Zaradi izbruha prve svetovne vojne in po­
litičnih sprememb po njej je deželni odbor utegnil uresničiti samo enega od 
njih, to je, načrt za vodno elektrarno na Završnici pri Žirovnici. n 
GRADITEV HIDROELEKTRARNE ZAVRŠNICA , 
Meseca julija leta "1911 -se je deželni odbor odločil nakupiti vse vodne 
pravice na levem savskem pritoku, na Završnici, in se obenem tudi odločil na 
njej zgraditi svojo'prvo elektrarno; istega dne je zaprosil za'podelitev kon­
cesije ža izrabo vodnih sil Završnice za proizvodnjo električne energije. To 
odločitev je deželni zbor odobril meseca julija naslednjega leta in dovolil na­
jetje posojila dveh milijonov kron za izpeljavo načrta. 7 Zakaj se je deželni 
odbor odločil za graditev elektrarne na Završnici in zakaj ne na Savi? Naj­
prej je res hotel graditi svojo prvo elektrarno na Savi, a zaradi velikih težav 
okoli pridobitve vodnih pravic ni mogel začeti. Deželni odbor je bil v zagati. 
Z upravo državnih železnic na Dunaju je bil namreč sklenil pogodbo o skup­
nem projektiranju, iskanju koncesij in za skupne gradnje elektrarn, misleč, 
da bo z njo lažje premagoval težave, ki jih je pričakoval pri pridobivanju 
koncesij in pri gradnji. Uprava državnih železnic mu je očitala, da nima res­
nega namena začeti z gradnjo in prav 'zaradi teh očitkov se je deželni odbor 
odločil, d a ' b i pokazal svojo resno'voljo, graditi elektrarno na ' Završnici. V 
obrambo svoje odločitve, ki so jo mnogi napadali, je zatrjeval, da bo na Za­
vršnici zgradil razmeroma najcenejšo elektrarno, saj so računali, da bo.stala 
ena instalirana konjska moč manj kot 500 kron. Poleg tega pa so kanili s si­
stemom zajezitev dobiti elektrarno, ki ne bi potrebovala kalorične dopolnitve. 
Dokazovali so,^da ni boljše rešitve, kot je graditev elektrarne na Završnici. 
V danem položaju je tudi najbrž res ni bilo. Boljša rešitev bi bila seveda na 
Savi, a nanjo bi morali še dolgo čakati. Že nekaj let po dograditvi HE Završ­
nica so govorili, *da je ta »prezgodaj rojeno dete«. HE Završnica ni mogla 
biti samostojna, saj že ob njeni graditvi v resnici niso mislili na samostojno 
elektrarno, temveč na elektrarno, ki bi mogla dopolnjevati elektrarne na Savi, 
kajti savske elektrarne bi imele to slabo lastnost, da bi pri vseh množina vode 
enako nihala; završniška elektrarna pa bi mogla s svojo veliko akumulaci­
jo vode zravnavati nihljaje proizvodnje električne energije savskih elektrarn. 
HE Završnica je bila zamišljena in dograjena le kot del obsežnega načrta gra­
ditev elektrarn na Kranjskem, ki so ga začeli uresničevati tam, kjer bi ga 
morali končati, to je pr i dopolnitvah. 
s Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, 48. zvezek, II. del. Priloga 83, str. 589—595, 
glej tudi strani 224, 284. 
6 Franc Rueh, Elektrifikacija dravske banovine. Spominski zbornik Slovenije ob dvajsetletnici 
Kraljevine Jugoslavije. Ljubljana 1939. Str. 432. 
7 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 48., II . del, (seja 24. septembra 1913), 
str. 548. 
AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pr i Žirovnici. Vodovodna zadeva in električna 
centrala, snopič Načrti glede Završnice. 
6 Zgodovinski časopis 
82 / ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Za izrabo vodnih sil Završnice so se zanimali pred kranjskim deželnim 
odborom že drugi. Delniška družba Leobersdorfer Maschinen Fabrik von Ganz 
et Comp, si je že leta 1906 pridobila štiridesetletno koncesijo, za katero je 
zaprosila leta 1904. »Na Jezerci« je nameravala sezidati jez, za katerim naj bi 
se nabralo približno 40.000 m 8 vode. S petmetrskimi jezovi je nameravala iz­
rabljati tudi silo završniških pritokov.8 Interese te družbe je zastopal neki 
inženir Jakob Tobell iz Trsta, ki je pozneje sam razpolagal z omenjeno kon­
cesijo. Koncesijo mu je hotela odkupiti radovljiška občina, a deželni odbor, 
ki je dognal, da je močno obremenjena, je pripravil Toblla do tega, da mu 
jo je odstopil za 10.000 kron, katere mu je deželni odbor obljubil plačati, ko 
bi postala elektrarna rentabilna.9 Kot konkurent na Završnici je nastopalo 
tudi stavbno podjetje Janesch-Schnell z Dunaja.1 0 Oba tuja konkurenta sta si 
prizadevala pridobiti koncesijo za izrabo vodnih sil Završnice predvsem za­
radi spekulativnih namenov. 
Načrt kranjskega deželnega odbora za izrabo vodnih sil Završnice je pred­
videval dve gradbeni fazi. V prvi, ki so jo tudi izvedli, je bila predvidena 
strojnica ob Savi v Mostah, ki naj bi dobivala pogonsko vodo s padcem 160 m 
iz akumulacijskega jezera z uporabno množino vode 100.000 m3. V drugi grad­
beni stopnji pa naj bi se izrabil še gornji padec Završnice; ta je v celoti 
znašal 450 m, tako da bi po potrebi dogradili še dve elektrarni. Po general­
nem načrtu 1 1 naj bi imela srednja ali druga elektrarna strojnico vrh jezu prve 
elektrarne. Pogonsko vodo s padcem 122 m naj bi dobivala po 2430 m dolgem 
predoru, ki bi se končal z 200 m dolgo tlačno cevjo. Prostornina zbiralnika 
na višini 755 m nad morjem naj bi znašala 170.000 m3. Strojnica bi naj dobi­
vala pogonsko vodo še iz treh zbiralnikov. Prvi naj bi imel 260.000 m 3 vode 
(in vodni padec 12,8 m), drugi 600.000 m 3 (in vodni padec 31,5 m), tretji pa 
555.000 m 3 (in vodni padec 51,6 m). Ti trije zbiralniki naj bi imeli predvsem 
izravnalno funkcijo: polnili naj bi se ob visokih vodah in praznili, ko bi vode 
primanjkovalo, tako da bi mogli prva in druga elektrarna vedno polno de­
lovati.. Strojnica vrhnje ali tretje elektrarne naj bi stala na vrhu zgornjega 
jezu druge elektrarne. Pogonsko vodo s padcem 157 m naj bi dobivala iz jezu 
»Pri žagi« po 1160 m dolgem predoru in 310 m dolgi tlačni cevi. Prostornina 
zbiralnika naj bi znašala le 50.000 m3. Deželni odbor je prosil načelno odobri­
tev vsega projekta, za detajlno pa samo za prvo stopnjo.12 
Prošnji za podelitev koncesije (5. julija 1911), ki se ji je 24. julija 1911 
pridružila tudi uprava državnih železnic,13 so sledili ogledi na terenu, vodo-
pravne obravnave, z njimi pa se je sprožila tudi prava papirnata vojska, ki 
je trajala več let. Ne bomo ji sledili v podrobnosti. Proti podelitvi koncesije 
deželnemu odboru so se pritoževali in delali Tobell, podjetje Janesch-Schnell, 
ki je zatrjevalo, da so njegovi načrti boljši, pritoževali pa so se še Pavšlar, 
tvrdka Leykam- Josefsthal in celo Trboveljska premogokopnà družba. Zadnji 
» AS, Deželna Tlada za Kranjsko, konvolut Završnica pri Žirovnici. Vodovodna zadeva in električna 
centrala, snopič Načrti glede Završnice (drugi del), spisi 1, 7, 9, 20, 25, 35, 38, 46, 47. 
5 Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pr i Žirovnici. Vodovodna zadeva in električna 
centrala, snopič Načrti glede Završnice, spisi 9, 24, 36, 37, snopič III, spis 59. 
Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 48-, II. del, str. 509, 548. 
1 0 AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pr i Žirovnici. Vodovodna zadeva in električna 
centrala, snopič Načrti glede Završnice, spisa 1, 2, snopič II, spis 15, snopič III, spis 31. 
11 AS, Sresko načelstvo Radovljica, fase/ HE Završnica — načrt i (generalni načrt, št. 19103 1912). 
12 AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut ZavTšnica pr i Žirovnici. Vodovodna zadeva in električna 
centrala, snopič II , spis 1. -
u AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pr i Žirovnici. Vodovodna zadeva in elek­
trična centrala, snopič II, spis 1, 6, snopič Načrti glede Završnice, spisa 1, 2. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 8 3 
dve, zelo vplivni nasprotnici, sta trdili, da bodo z dograditvijo jezu na Završ­
nici ogrožene njune koristi na Savi.14 Deželnemu odboru je nekako uspevalo 
prebresti številne težave. Posrečilo se mu je tudi preiti nevšečnosti, ki so mu 
jih v deželnem zboru in v časopisju delali razni nasprotniki zlasti iz vrst opo-
zicionalne narodnonapredne stranke.1 5 Kaj bi bilo na Kranjskem tisti čas 
bolj čudnega kot.to, če bi si liberalna in klerikalna stranka zaradi završniške 
elektrarne ne skočili v lase! . . . . . 
Po predložitvi prvega projekta za elektrarno na Završnici, po katerem 
naj bi elektrarna z zajezitvijo Završnice in njenega desnega pritoka Rečice iz­
rabljala le 93 m padca, v strojnici pa naj bi bile spiralne turbine in trije 
generatorji po 300 kW, si je deželni odbor pridobil ob Završnici nove vodne 
pravice in je mogel svoje načrte močno izboljšati ter take ponovno predlo­
žiti oblastem.10 Zanje je dobil meseca septembra 1912 vodopravno dovoljenje 
za izrabo vodnih sil Završnice za dobo 90 let. Deželni odbor in uprava držav­
nih železnic sta se zaman trudila doseči daljšo dobo.17 Leto dni zatem je okrajno 
glavarstvo Radovljica izdalo gradbeno dovoljenje za strojnico, koncesijo pa je 
dobil šele 24. aprila leta 1914.18 
Z gradbenimi deli so začeli že pred pridobitvijo dovoljenj in konce­
sije, to je že v mesecu avgustu leta 1911.19 Elektrarno je gradilo dunaj­
sko podjetje Redlich in Berger, ki je izdelalo > tudi načrte. Gradbena de­
la so bila kljub nepretrgani papirnati vojni nasprotnikov, konkuren­
tov in politične opozicije, ki nikakor ni hotela verjeti, da se bo elektrarna 
splačala, dobro napredovala. Tekla so kljub raznim oviram, ki jih je prinesla 
krvava vihra prve svetovne vojne, saj so npr. angleške vojne ladje zasegle 
baker, ki je bil naročen za završniško elektrarno.2 0 Ob napredovanju del so 
se oglašali tudi že prvi interesentje za električno energijo iz nove elektrarne. 
Tako so na Bledu priglasili 4200 žarnic, v Begunjah 650 žarnic in 6 motorjev, 
v Breznici 620 žarnic in 25 motorjev, na Gorjah 865 žarnic in 50 motorjev, na 
Jesenicah 1444 žarnic in 3 motorje, na Koroški Beli 290 žarnic in 5 motorjev, 
v Lancovem 50 žarnic in 6 motorjev; svoje interesente za odvzem električnega 
toka pa so priglasile tudi druge gorenjske občine, tako Lesce, Mošnje, Ovšiše, 
Predtrg in Radovljica.21 Propaganda deželnega odbora za uvajanje električne 
energije je torej imela lep uspeh.2 2 
Gradbišče na Završnici je bilo tisti čas najrazsežnejše v deželi. Vzbudilo 
je pozornost tudi zunaj njenih meja. Završnico so zajezili 1600 m pred njenim 
izlivom v Savo z masivnim betonskim jezom, ki je spodaj širok 13,40 m zgo-
u AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pr i Žirovnici. Vodovodna zadeva in elek­
trična centrala, snopič Načrti glede Završnice, spisa 1, 2, snopič II, spisi 9, 15, 17, snopič III, spisi 31, 
38, 62, 63, 68, 69. — Slovenski narod, letnik XLVI, št. 292, s tr . 1, 2. 
a Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 48., II. del, str. 318, 560: zvezek 49., 
str. 243, 244. 
" A S , Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pr i Žirovnici. Vodovodna zadeva in elek­
trična centrala, snopič Načrti glede Završnice, spisa 1, 2, snopič II, spisa 1, 6. — AS, Sresko načelstvo 
Radovljica, fase. HE Završnica — načrti (načrt HE Završnica, varianta A, št. 19.291 1912). 
" A S , Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pri Žirovnici. Vodovodna zadeva in elek­
trična centrala, snopič III, spisi 31, 32, 58a, 60, 62, 63. 
U A S , Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pri Žirovnici. Vodovodna zadeva in elek­
trična centrala, snopič Načrti glede Završnice (drugi del), spis 1. 
» O b r a v n a v e deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 48., I I . del, str. 548. 
„ „ / D t . Evgen Lampe, Završnica teče. Prva kranjska deželna e lektrarna v obratu. Slovenec, letnik 
ALHI, št. 47, str. 1. 
2 1 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 49, str. 244, 245. 
a Brošura brez naslova, k i jo j e izdal kranjski deželni odbor 1. septembra 1909 (Narodna in 
univerzitetna knjižnica v Ljubljani, št. II 54.835). Z njo j e deželni odbor Kotel razložiti namen načrto­
vanega električnega podjetja, ki naj bi za pogon izrabljalo vodno silo Save, in zbuditi 'zanimanje za 
elektrifikacijo. »Pospeševanje obrti, nadomeščanje človeške in živalske delavske moči z mehanično silo, 
razširjanje obilne in zdrave luči, to j e namen tega podjetja«, piše v knjižici. 
6« 
8 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
r a j p a 7,9 m. P r e k o njega je n a p e l j a n most. V tr is to metrov dolgem jezeru je 
100.000 m 3 kor i s tne vode. V a n j je n a p e l j a n a t u d i v o d a Rečice. Temel j i jezu 
stoje n a levem bregu n a skali, n a desnem p a n a leseûih pi lot ih, zab i t ih v grušč, 
p r o d in ilovico. O d v e č n a v o d a o d t e k a prosto p r e k o jezu. N a levi s t ran i jezu 
so postavi l i vel ike železne g rab i je, k i ščitijo 800 m dolg i n 2 m visok dovodni 
rov. Zavr ta l i so ga v skal i p o d g rebenom Lipje . P r i v t o k u v rov so postavi l i 
t u d i zapornico, d a ga je p o p o t r e b i m o č z a p i r a t i in i zprazni t i . N a h r i b u n a d 
Žirovnico so postavi l i železobetonski vodostan, k i j e okrogle obl ike s p r e m e ­
r o m 6,5 m in visok 16 m. Vanj p r i t e k a v o d a p o omenjenem rovu. V vodos tanu 
s ta r o č n a in v a r n o s t n a loputà , s k a t e r i m a se z a p i r a dotok vode v t l ačno cev. 
Iz vodos tana do strojnice n a levem bregu Save so nape l ja l i 900 m dolgo t l a č n o 
cev s p r e m e r o m 1 m. Večji de l je n a površ ini , le spodnj i del je v k o p a n . S p r v a 
so n a m e r a v a l i pos tav i t i še eno cev, a so n a m e r o opust i l i . C e v j e dobavi la že­
l e z a r n a iz Vitkovic n a Češkem. V strojnici so postavi l i dva a g r e g a t a . Vsak i m a 
dvosobno Pel tonovo t u r b i n o 1700 K M in t r i fazni generator 1250 kVA, l i k V , 
vrt . 50 per iod. T u r b i n i iz rab l ja ta v o d n i p a d e c 164 m. S k u p a j s h i d r a v l i č n i m 
regulator jem so j u izdelal i v strojni t o v a r n i Tönies (pozneje Strojne t o v a r n e 
in l ivarne) v Ljubl jani . G e n e r a t o r j a i n drugo e lektr ično o p r e m o je dobavi la 
d u n a j s k a Al lgemeine Elektr iz i täts-Gesel l schaft U n i o n . Vse n a p r a v e v e lektrar­
n i so postavi l i domači delavci p o d vodstvom d o m a č i h in t o v a r n i š k i h strokov­
njakov. 2 3 
S p o d a t k i , k i j ih je deželni odbor dobil od mini s t r s tva za j a v n a dela n a 
D u n a j u , se je p r e p r i č a l , d a so v o d n e r a z m e r e n a Završnic i r a z m e r o m a ugodne. 
Vodni k a t a s t e r , k i so ga izdelal i pozneje n a p o d l a g i š tevi lnih mer jen j in opa­
zovanj , p a je i zkaza l še ugodnejše vodne razmere . 2 4 T a k o je z n a š a l a šestme­
sečna v o d n a m n o ž i n a 966 l i trov n a sekundo, osemmesečna v o d n a m n o ž i n a 910 
l i t rov vode n a sekundo, desetmesečna v o d n a m n o ž i n a 600 l i trov vode n a se­
k u n d o , vsakole tna n i z k a v o d a 290 l i trov vode n a sekundo, abso lutni mini­
m u m p a je z n a š a l 180 l i t rov vode n a sekundo. Če so p r i t e h v o d n i h m n o ž i n a h 
z a r a d i izgub v cevovodu upoš teva l i le 150 m p a d c a ter o d r a č u n a l i 25 % izgubo 
p r i t u r b i n a h , so dobil i nas lednj i i z r a č u n v o d n i h sil: 
6-mesečna vodna sila 1450 KM 
8-mesečna vodna sila 1365 KM 
10-mesečna vodna sila • 900 KM ; 
vodna sila ob vsakoletni nizki vodi ,_ 435 KM 
absolutni minimum 270 KM 
Č e p r a v p a d a v i n s k o območje Završnice n i veliko, so njene v o d n e množi­
n e ugodne. P o d a n a š n j i h i z r a č u n i h je p o v p r e č e n le tni p r e t o k 0,75 m 3 n a se­
k u n d o . 2 5 V zgornjem delu n jene dol ine so p o d Stolom ve l ikanske množine 
gramoza, k i so n e k a k š e n n a r a v n i a k u m u l a t o r p r e v e l i k i h voda. E l e k t r a r n a je 
mogla n o r m a l n o proizva ja t i 1.000 kV n a uro, le tno p a je mogla proizvest i 4 
a 50 let obratovanja HE Završnice in elektrifikacije zg. gorenjskega kota. (1965) — AS, Srezko 
načelstvo Radovljica, fase. HE Završnica — načrti (podrobni načrti HE Završnica, št. 8865 1923). — 
Statistika električnih centrala Kraljevine Jugoslavije. Stanje u julu 1932. Izdao Savez električnih cen­
trala savske banovine i klub strojarskih i električkih inženjera Udruženja jugoslovenskih inženjera i 
arhitekata, sekcija Zagreb. Sastavio ine. Felix Reich. Zagreb 1933. Str. 174—175. — Ing. F . S., Kranjske 
deželne e lektrarne. Tehnika in gospodarstvo, leto I, št. 2, str. 42. — Stevan M. Kukoleca, Industrija 
Jugoslavije 1918—1938. Str. 358—360 (Hidrocentrale Dravske banovine). 
и AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pr i Žirovnici. Vodovodna zadeva in elek­
trična centrala, snopič Deželne e lektrarne. _ , . „ , . , 
2 5 50 let obratovanja HE Završnice in elektrifikacije zg. gorenjskega kota. (1965) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 8 5 
milijone kWh; a v začetku je proizvajala dosti manj, okrog 400.000 kWh let­
no, ker je mogla s tako produkcijo zadovoljiti vse potrebe svojih potrošnikov. 
Prvi agregat je poskusno obratoval že od meseca decembra leta 1914, red­
no pa je začel 25. februarja 1915, ko so stekli prvi kilovati po električnem 
omrežju. Drugi agregat je stekel sredi meseca avgusta istega leta, (z zamudo, 
ker se je generator med prevozom poškodoval).26 Ob začetku oddaje električ­
nega toka v omrežje je dr. Lampe zapisal v Slovencu:27 »Turbine se vrte, stroji 
delujejo in luč je zasvetila. Zdravi razum je tudi v ljudstvu premagal moč 
zlobe in nevednosti. Ko smo započeli obsežno akcijo za preskrbo kranjske de­
žele z električnim tokom, se pač nihče ni nadejal, da bomo otvorili prvo de­
želno napravo v takih razmerah. Naše delo je bilo zamišljeno kot delo miru 
dobrodelnega gospodarskega napredka. In vendar se to delo miru ni moglo 
mirno izvršiti, ampak je bilo v boju od prvega početka in se je izvršilo v sredi 
krvave vojske. Ravno to, da se je morala ta naprava boriti s tolikšnimi težko-
čami, katere je vse zmagovito prestala, dokazuje notranjo moč ideje, ki jo je 
vodila.« Za razvoj slovenskega narodnega gospodarstva je bilo končano po­
membno delo, opazno tudi s političnega gledišča. To je bil moderen in po­
memben poseg dežele v slovensko gospodarstvo. Dr. Evgena Lampeta pač 
smemo šteti za duhovnega očeta KDE, za človeka, ki se je največ trudil za 
njeno izgraditev, in moža, ki je dal osnovni ton vsej nadaljnji elektrifikacijski 
politiki tudi poznejših lastnic KDE. 
Komaj je stekel prvi agregat, že je radovljiško okrajno glavarstvo izdalo 
odlok o ustavitvi delovanja elektrarne (7. april 1915). Upravno sodišče na Du­
naju je z naredbo z dne 1. decembra 1914 razveljavilo razsodbo poljedelskega 
ministrstva, ki je oktobra leta 1913 dovolilo deželnemu odboru izrabljati vod­
ne silè Završnice za proizvajanje električne energije. Na podlagi razsodbe^ 
upravnega sodišča je moralo poljedelsko ministrstvo razveljaviti tudi razsodbi 
radovljiškega okrajnega glavarstva z dne 14. septembra 1913 in kranjske de , 
želne vlade z dne 29. maja 1913.28 Zakaj je sodišče izdalo to pogubno razsod­
bo? Tomo Pavšlar, Trboveljska premogokopna družba in posebno tvrdka Ley-
kam-Josesthal so kar naprej pošiljali na vse strani svoje pritožbe, češ 'da so 
njihove koristi na Savi zaradi graditve HE Završnica prizadete, dokler niso 
izrabljajoč svoje dobre zveze na Dunaju izbezale omenjeno razsodbo, s ka­
tero je upravno sodišče zaščitilo njihove koristi, pri tem, pač po takratni 
logiki, prezrlo širše, javne koristi, čeprav je bilo na dlani, da z zajezitvijo 
Završnice ni trpel nihče nobene škode. Pavšlar še ni imel nobenega obrata 
na Savi in mu je z zadnjim dnem meseca decembra potekla koncesija, obrata 
tvrdke Leykam- Josefsthal nista delala (prvi v Verjah je pogorel leta 1910 in ga 
niso obnovili, drugi na desnem bregu Save pa je stal že od začetka vojne), 
Trbovlje pa so bile tako predaleč, da bi se posledice zajezitve Završnice še 
mogle poznati na Savi. Zoper razsodbo upravnega'sodišča je deželni odbor, 
navajal ta dejstva in poudarjal, da obratuje HE Završnica brez akumulacij­
ske vode, zaradi katere so se pritoževali, ter da bosta z ustavitvijo elektrar­
ne prizadeta vojaški in ' javni' interes. Njegove pritožbe so zavrnili tako v 
Ljubljani kot na Dunaju. HE Završnica pa je kljub vsemu obratovala na pod-
2 6 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej — seja 23/12-1921. 
2 7 D r . Kvgen Lampe, Završnica teče. Prva kranjska deželna e lektrarna v obratu. Slovenec, letnik 
XLIII, št. 47, str. 1. 
2 3 AS, Ministrstvo za poljedelstvo na Dunaju (izločeni spisi), L 2/6 Z Završnica Ausnutzung der 
Wasserkraft. 
8 " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
lagi vojnega zakona. Komanda soške fronte, na katere območju je elektrarna 
obratovala, je podprla delovanje elektrarne, ker je menila, da njeno obrato­
vanje pomeni splošno in vojaško korist.29 Toda avstrijska birokracija je mlela 
svoje naprej. Okrajno glavarstvo v Radovljici je moralo leta 1917 izdati na 
podlagi odloka deželne vlade odlok o ustavitvi delovanja Б Е Završnica za 
potrebe civilnega prebivalstva, kar je dvignilo prizadete občine k odločnemu 
protestu. Zupani so naslovili na deželno vlado protestno pismo, v katerem so 
zapisali, da je na omrežje HE Završnica priključenih kakih 10.000 žarnic in 
33 motorjev za slamoreznioe, mlatilnice, žage in drugo ter da nikakor ni mo­
goče ločiti razsvetljave, ki jo potrebuje vojaštvo, od tiste, ki jo ima civilno 
prebivalstvo. Sporočili so ji, da je prebivalstvo »tako ogorčeno, da se je za 
slučaj, da bi se odlok c. kr. deželne vlade dejansko izvedel, bati resnih izgre­
dov in župani v teh slučajih ne bi mogli prevzeti nobene odgovornosti.«30 
Njim j« bilo jasno, da se hoče z omenjenim odlokom ugoditi samo.špekula-
cijskim interesom posameznikov. Opomin je bil upoštevanja vreden. HE Za­
vršnica je obratovala za vse. , 
Vsa naprava elektrarne je bila uradno kolavdirana šele leta 1923.81 
USTANOVITEV KRANJSKIH DEŽELNIH ELEKTRARN 
Kranjski deželni zbor je na svoji seji meseca julija leta 1912 dovolil dežel­
nemu odboru najem kredita v znesku dveh milijonov kron za graditev elek­
trarne. Na račun tega kredita so do konca leta 1913 porabili 968.293 kron, in 
sicer za elektrarno na Završnici 602.583 kron, za druge nameravane elektrarne 
pa preostanek 365.709 kron. Za nadaljevanje del na Završnici in za druga 
dela so potrebovali še milijon kron. Vsi stroški za elektrarne so se do tedaj 
krili iz tekočih dohodkov dežele. Deželni odbor je hotel nastajajoče podjetje 
ločiti od splošne deželne uprave in mu dati samostojno finančno osnovo. Zato 
je na zasedanju deželnega zbora meseca februarja leta 1914 predlagal najem 
posojila v znesku 2 milijona kron, s katerimi bi poravnali dolg, ki je nastal 
pri deželnih financah, plačali interkalarne obresti (72.851 kron), ostanek pa 
porabili za pokrivanje stroškov, ki so nastajali z graditvijo HE Završnica 
po 1. januarju leta 1914 Čeprav so se ob tako velikih vsotah porajali dvomi o 
rentabilnosti zasnovanega podjetja — največ dvomljivcev je bilo v vrstah 
narodnonapredne stranke — je deželni zbor le dovolil najeti predlagani kredit 
po obrestni meri 4 % ter z vračilnim rokom 50 let. Obrestovanje in vračanje 
dolga bi se moralo po sklepu deželnega zbora kriti iz dohodkov elektrarne, 
morebitne primanjkljaje pa iz sredstev deželnega proračuna. Posojilo je de­
želni odbor najel pr i Kranjski deželni banki v Ljubljani. Na isti seji je deželni 
zbor odobril ločitev uprave nastajajočega podjetja od deželne uprave, ki jo 
je deželni odbor dejansko izvedel že 8. novembra 1913. Podjetje je postavil 
na trgovsko podlago in ga protokoliral (25. avgusta 1915) pod imenom Kranj­
ske deželne elektrarne (KDE) s sedežem v Ljubljani.32 V protokolaciji je bila 
navedena kot lastnica podjetja vojvodina Kranjska. S koncesijo, ki jo je pod-
2 ' AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pri Žirovnici. Vodovodna zadeva in elek­
trična centrala, snopič. — AS, Ministrstvo za poljedelstvo na Dunaju (izločeni spisi), L 2/6 Z Završnica 
Ausnutzung der Wasserkraft. 
3 0 AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pr i Žirovnici, snopič Vodovodna zadeva in 
električna centrala. 
3 1 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 2, spisi 396, 426. 
3 2 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 49, str. 243. Priloge, str. 199. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 87 
jetje dobilo od deželne vlade za Kranjsko, je imelo pravico ža r»obrtovno gra­
jenje naprav za proizvajanje in napeljevanje elektrike v svrho razsvetlje­
vanja, prenosne moči ter druge'obrtne in hišne potrebe«.33 KDE so obstajale 
do leta 1945, ko so z uredbo Narodne vlade Slovenije z dne 4. oktobra 1945 
prišle v sestav Državnih elektrarn Slovenije (DES).34 
UPRAVA IN LASTNIKI KRANJSKIH DEŽELNIH ELEKTRARN 
Čeprav je bila uprava KDE že ob njihovi ustanovitvi ločena od deželne 
samouprave, so si lastnice pridržale v svojih rokah vso gospodarsko, finančno 
in razvojno politiko podjetja. Deželni glavar in pozneje veliki župan ljubljan­
ske oblasti ter ban dravske banovine so odločali za podjetje o vsaki po­
membnejši zadevi, imenovali s? prokuriste in ravnatelje, ki so podjetje nepo­
sredno vodili, sklepali zanj pogodbe, ga predstavljali in izvajali ter priprav­
ljali razvojne načrte. 
Po razpadu Avstro-Ogrske so KDE prišle v državno posest in leta 1920 
pod upravo komisije za upravo kranjske deželne imovine (1921—1927 sosvet 
zà likvidacijo deželne imovine v Ljubljani). Komisija je odločala o vseh po­
drobnostih in ne samo o nastavitvi osebja, nabavah električnega materiala, 
plačah- ali razvoju podjetja. Ravnatelj je moral za vsako količkaj pomembno 
dejanje dobiti privoljenje komisije.35 V letih, ko je komisija za upravo kranj­
ske deželne imovine vodila KDE, je njihov razvoj skoraj popolnoma zastal. 
Takrat še ni bilo jasno, kaj početi s podjetjem. Leta 1921 so mislili dati pod­
jetje y zakup ali pa ga celo prodati, oziroma so mislili na ustanovitev ne­
kakšne električne zadruge ali delniške družbe, pr i kateri bi sodelovale gorenj­
ske občine, porabniki električnega" toka in drugi interesenti. Dr. Milan Vid­
mar in inženir Lbvro Maurer sta hotela HE Završnico dobiti v desetletni za­
kup. Komisija za upravo kranjske deželne imovine jima je na podlagi poobla­
stila, ki ji ga je dal pokrajinski namestnik, ponudila elektrarno v nakup, a 
ponudnika sta nakup odklonila, ker jima je zakup tistikrat bolje kazal. Pri­
pravljena pa sta se bila o'nakupu pozneje pogajati in sta si v ta namen hotela 
tudi zagotoviti predkupno pravico. Pokrajinska uprava, ki je hotela v zvezi 
z morebitnim zakupom ali prodajo elektrarne zvedeti za. mnenje gorenjskih 
občin, je 18. decembra 1921 sklicala predstavnike občin na Breznico. Zastop­
niki občin radovljiškega in kranjskega okraja ter predstavniki ljubljanske 
mestne občine so predlog o predaji HE Završnica v zakup soglasno zavrnili. 
Nekaj predstavnikov je bilo mnenja, naj bi občine prevzele upravo KDE. De­
vet dni kasneje so na novem sestanku zastopniki gorenjskih občin zahtevali, 
naj HE Završnica ostane v državni posesti in upravi, se pravi, naj ostane vse 
pri, starem.36 Proti predaji elektrarne v zakup in proti njeni prodaji se je 
oglasilo .tudi časopisje.37 Pokrajinska uprava okoli HE Završnica ni marala 
ustvarjati političnega vprašanja, zato je takoj opustila misel o njenem zakupu 
in o prodaji. 
3 3 Kot opomba 18. 
4 Uredba o ustanovitvi Državnih e lektrarn Slovenije (DES), Uradni list SNOS in Narodne vlade 
Slovenije, letnik I/II št. 44. 
3 5 Glej AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej od 6/6-1920 do 
22/6-1926. • -
3 6 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej 6/8-1921, 19/10-1921, 
5/11-1921, 21/11-1921, 25/11-1921, 23/12-1921, 7/1-1922 in spisi 516 — 1921, 650 — 1921, 841 — 1921. 
3? Novi cas. Delavski list. Letnik I., št. 286, str. 1. 
88 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
V smislu 332. člena finančnega zakona za leto 1927—1928, s katerim je 
vsa posest bivše dežele Kranjske postala last ljubljanske oblastne samoupra­
ve, je 1. aprila leta 1927 ljubljanska oblast dobila v last KDE. Upravljal jih 
je oblastni odbor. Ta je v začetku meseca maja istega leta sklenil, naj uprava 
KDE ostane še naprej ločena od oblastne uprave.3 8 Dravska banovina je do­
bila lastništvo nad KDE s sklepom z dne 23. oktobra 1929. Prepis KDE z 
vojvodine Kranjske na dravsko banovino pa so formalno opravili šele leta 
1930.38 
Leta 1930 je ban inženir Dušan Sernec, ki je bil prvi ravnatelj KDE, usta­
novil pr i tajništvu banovinske uprave referat za izrabo vodnih sil in elek­
trifikacijo banovine. Ta referat naj bi nadaljeval delo kranjskega deželnega 
odbora, se pravi, naj bi po generalnem razvojnem načrtu elektrifikacije ba­
novine, ki je bil tedaj pripravljen, odločilno posegel v razvoj elektrifikacije 
Slovenije. Z njegovo ustanovitvijo je bila zaznamovana pomembna zareza v 
razvoju KDE. 4 0 V nekaterih krogih je ta pozitivna Sernečeva akcija zbudila 
močan odpor in so ga poskušali celo spodmakniti. Toda številna županstva 
so se uprla njihovim nakanam in se zavzela za Sernečeve načrte. 4 1 
Prvi ravnatelj KDE je bil, kot smo že povedali, inženir Dušan Sernec. 
Nastavili so ga že v času graditve HE Završnica, službo pa so'mu odpovedali, 
ker so menili, da ne opravlja v redu svojih dolžnosti.48. Leta 1922 mu je sledil 
inženir Franc Vagaja, ki je bil prej v službi pri Mestni elektrarni ljubljanski. 
Tudi njemu so očitali razne nerednosti.4 3 Leta 1928 ga je .zamenjal inženir 
Franc Miklavc, ki je vodil KDE do konca njihovega obstoja.44 
Sedež uprave KDE je bil najprej v Lescah, od koder se. je meseca de­
cembra leta 1922 preselil v elektrarniška poslopja v Žirovnici,46 pozneje pa, 
ko se je podjetje razširilo, v Ljubljano. 
Z rastjo KDE so nastajali posamezni obrati, ki jih je bilo ob začetku dru­
ge svetovne vojne deset: črnuški, podloški, šoštanjsko-mežiški, žirovsko-no-
tranjski, bohinjski, žirovniški, grosupeljski, sevniški in dolenjelendavski. Vo­
dili so jih-obratovodje, ki so se ravnali po navodilih iz centralne, uprave v 
Ljubljani. Obrati so se delili v rajone. Črnuški obrat je obsegal transformator­
sko in razdelilno postajo v Črnučah, omrežje1 med Domžalami in Kranjem ter 
omrežje do Litije, vanj pa je spadala tildi delavnica v Črnučah, v kateri so 
opravljali kovaška, ključavničarska, kleparska in elektrotehnična dela. V 
žirovniškem obratu sta bili elektrarni na Završninci in v Kranju, razdelilna 
postaja pri Završnici, vezna transformatorska postaja na Polici ter omrežje 
od Rateč do Bleda in do Kranja. V bohinjskem obratu je bila elektrarna Bor 
hinj ter njeno omrežje. Zirovski-notranjski obrat je zajemal elektrarno Žiri 
z njenim omrežjem, vezno transformatorsko, postajo na Vrhniki ter daljnovod 
od Črnuč do Cerknice z notranjskim omrežjem. V grosupeljskem obratu je 
bil daljnovod od Črnuč do Grosuplja in Kočevja ter do Trebnjega s krajev­
nimi omrežji, omrežje do Iga, omrežje v Črnomlju, vezna transformatorska 
3 8 AS, BAN V/19, spis 26/1 19« (Pravna kvalifikacija KDE). 
3 9 Uradni list dravske banovine 23/10-1929 in 8/11-1929. 
4 0 AS, Banski svet, zapisniki, prvo zasedanje — 7. seja (28/1-1931). AS, BAN I, spis 77/3 1933 
(Poročilo referata za elektrifikacijo banovine in izrabo vodnih sil). 
4 1 AJ, Ministrstvo za gradnje, fase. 1333, snopič II, spis 50.066 1930. 
4 2 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej 14/10-1920, 25/11-1921, 
7/1-1922, 16/3-1922. 
4 3 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej 25/11-1921, 3/5-1922, 
7/M922, 16/5-1922, 31Л-1922, 13/4-1922, 28/4-1922. 
4 4 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 2, spis 444 1923. 
45 AS, komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 2, spis 444 1923. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 8 9 
postaja v Grosupljem ter elektrarni v Zagradcu in Kočevju.'V sevniški obrat 
je spadalo omrežje od Radeč do Brežic, Šentjerneja, Novega mesta in Treb­
njega. Podloški obrat ' je upravljal transformatorsko postajo V Podlogu ter 
omrežje med Celjem, Vranskim in Nazarji. Upravljal pa je tudi omrežje v 
Vojniku. Soštanjsko-mežiški obrat je upravljal omrežje med Dobrno in To-
polščico ter vse omrežje do Mežice. Najmanjši je bil lendavski obrat, ki je 
upravljal tamkajšnjo elektrarno, dokler je obstajala, in lendavsko omrežje.46 
Z okupacijo Slovenije meseca aprila 1941 je prišlo do razkosanja pod­
jetja med okupatorje, Lendavski obrat je prišel pod madžarsko okupacijsko 
oblast in je obratoval pod njeno kontrolo naprej po starem.4! Podloški, šo-
štanjsko-mežiški in sevniški obrat so prišli pod nemško okupacijsko oblast, 
ki jih je vključila po zaplembi z uredbo z dne 6. junija 1941 v novo ustanov­
ljeno podjetje .Energieversorgung Südsteiermark v Mariboru (EV Süd),4 8 obra­
te na Gorenjskem pa so Nemci vključili v Elektrizitätswerke des Reichsgaues 
Kärnten v Celovcu.49 Le grosupeljski in notranjski obrat sta prišla skupa j , s 
centralno upravo v Ljubljani pod italijansko okupacijsko oblast in sta poslej 
sestavljala okrnjeno podjetje KDE. Največ naprav: omrežja, elektrarn, trans­
formatorskih postaj pa tudi,zalog tehničnega materiala (cenili so jih na 15 
milijonov dinarjev) in terjatev KDE so zasegli Nemci. Pridobili so si 64,6% 
možnih dohodkov od prodaje električne energije, na njihovem območju pa so 
bile tudi najpomembnejše dobaviteljice električnega toka TE Velenje in TE 
Trbovlje. Pod italijansko oblast je prišlo le kakih 35,5 % omrežja, 85 trans­
formatorskih postaj (od 287) ter HE Zagradec, ki je predstavljala le 9 % pro­
izvodnih kapacitet KDE.50,-Vendar so tako razrezane KDE obratovale ves 
čas vojne. Prišle so v posest visokega komisariata ljubljanske pokrajine; po. 
italijanski kapitulaciji pa J e njene najpomembnejše akte podpisoval prezi-
dent Rupnik. Dne 2. junija leta Ì942 sta Nemčija in Italija podpisali spo-, 
razum o delitvi dolgov na okupacijskih področjih, po katerem naj bi nemška 
okupacijska oblast prevzela večji del .dolgov KDE. Sporazum nista nikdar 
izvedli.51 ' . . . • . , . . ' > 
Omenili smo že, da je oktobra leta 1945 prešlo premoženje KDE v sestav, 
Državnih elektrarn Slovenije, ki, so v, novih,družbeno-ekonomskih razmerah z 
velikim zamahom nadaljevale delo KDE. Naprave, ki so jih ustvarile KDE, 
so bile pomembna osnova za dokončno elektrifikacijo Slovenije. 
Lastniki KDE so znali zlasti v letih od 1929 spretno izrabljati svojo uprav­
no in politično avtoriteto pa tudi zveze za rast in korist svojega podjetja. K. 
njegovi rasti je pripomoglo tudi, veliko zaupanje prebivalstva, ki je v pod­
jetju v javni posesti videlo možnost najhitrejše elektrifikacije dežele. Ni slu­
čajno, da so se leta 1921 gorenjske občine uprle prodaji oziroma predaji HE 
Završnica v zakup,, kakor se tudi ni čuditi ugotovitvi iz leta 1939, da elek-
trifikacijska akcija KDE >tudi v pogledu iniciative prehaja v pravo narodno, 
akcijo«. KDE so se namreč ves čas svojega delovanja držale naslednjih načel 
svoje elektrifikacijske politike: oskrbeti z električnim tokom vse kraje v ba-
« AS, BAN V/19, spisa 373/1 1939, 20/1 1941. ' 
« AS, BAN V/19, spisa 10/1, 2, 12 in 16/1 1943. , , ' „, , . , , , . , . ^ ™ .L,„ 
« Fala, e lektrarna TPD, Velenje in KDE v nemških rokah. Slovenski narod, -letnik LXXIV, 16/8-
1941, str. 3- Verordmmgs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark, i t . 19, 
1941, str. 137, 138 (o ustanovitvi EV Süd pa tudi št. 49, 1941, str. 357). . ; 
« Uprava koroških e lektrarn iz Celovca j e med vojno pošiljala račune za tok iz gorenjskih 
e lektrarn. 
5» AS, BAN V/19, spisa 26/1 1941, 10/2 1943. 
» AS, BAN V/19, spis 9/1 1945. 
90 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
novini, gospodarsko aktivne in pasivne, z elektrifikacijo dvigniti domače go­
spodarstvo in doseči čimvečjo gospodarsko samostojnost in z zdravo konku­
renco vplivati na zasebne elektrarne, da ne bi postavljale previsokih cen elek­
tričnega toka ter si pridobiti odločilni vpliv na elektrarne in zlasti na distri-' 
bucijo električne energije. Prepričati se moremo, da je KDE to v glavnem 
tudi uspevalo. Zavedale so se, da more tisti, ki ima v rokah vire električne 
energije in distribucijo, odločilno posegati v razvoj narodnega gospodarstva.52 
Seveda pri tem niso mislile na uničenje zasebnih podjetij, vendar jim je bilo 
veliko do tega, da ta ne bi izrabljala svojega položaja v škodo narodnesrn 
gospodarstva. Prav gotovo ne bomo pretiravali s sodbo, da so KDE v danih 
gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah s svojim elekirifikacijskim de­
lom omogočile pomemben korak v gospodarskem, socialnem in kulturnem na­
predku najširših plasti prebivalstva in tudi slovenskemu narodu kot celoti. 
Prav zato so leta 1934 zavrnile načrt o osnovanju mešane družbe samostojnih 
elektrarn, ki naj bi imela samostojno vodstvo. Družba naj bi skrbela za po­
sredovanje električnega toka: v skupno omrežje naj bi elektrarne dovajale 
električni tok po svoji režijski ceni in ga potem po potrebi zopet kupovale po 
lastni režijski ceni. Njen dobiček naj bi delili med članice družbe glede na 
oddajo in prejem električnega toka. Načrt je zasnoval Milan Vidmar.53 
DELAVCI 
Delovna sila je rastla skupaj s podjetjem; prva leta je bilo le malo teh­
ničnih delavcev in uradnikov ter nekaj nekvalificiranih delavcev, z razvojem 
in z vse večjo elektrifikacijsko dejavnostjo pa se je tudi število delavcev 
dvigalo. ' 
Nadmonterja Vladislava Ilica', Beograjčana, ki je kot uslužbenec AEG 
Union vodil montažo električnih naprav, so poleg nadmonterja Jakoba Paj­
ka ter Josipa Čopiča iz Polja pri Ljubljani, Franca Noča iz Breznice in To­
maža Kosa iz Gorij, ki so opravljali delo kvalificiranih strojnikov, zaposlili 
že ob začetku rednega delovanja HE Završnica.54 Prve uradnice so bile (leta 
1920) : Katarina Mežan, Ana Fröhlich, Cirila Deržaj in Ana Šemerl.55 
Leta 1921 so poleg ravnatelja delali še obratovodja, nadmohter, tehnični 
uradnik, honorarni uradnik, pet uradnic, vodja elektrarne v Bohinju, štirje 
kvalificirani delavci, osem delavcev, ki so opravljali kvalificirana dela in še 
šestnajst delavcev brez kvalifikacije.58 'Leto dni kasneje je podjetje zaposlo­
valo 37 ljudi, za katere je novi ravnatelj Vagaja' menil, da so preštevilni in 
jih je takoj po svojem nastopu nekaj odpustil.5 7 V letih gospodarske krizQ 
ko se je pri podjetju kljub temu veliko gradilo, ni bilo potrebe odpuščati de­
lavcev, zlasti ne tistih, ki so gradili nove vode, pač pa so takrat odpustili 
skoraj vse delavce iz žirovniške.delavnice, kjer je pred krizo delalo 15 do 20 
5 2 AS. BAN I, spis 1709/1 1934 (Poročilo referata za elektrifikacijo dravske banovine na seji ban-
skega sveta 5/2-1935), spis 15/1 1936 (Poslovno poročilo referata za elektrifikacijo dravske banovine za 
VII. redno zsedanje banskega sveta) BAN I E, 17/1 1938 (Ruehovo poročilo). 
5 3 Milan Vidmar, Elektrifikacija Jugoslavije s posebnim ozirom na oskrbo pasivnih krajev. Tehnika 
in gospodarstvo, letnik III . , 1936, sr. 1, 2. — AS, BAN I, spis 1709/1 1934 (Poročilo referata za elektrifi­
kacijo dravske banovine na seji banskega sveta 5/2-1935). 
- " AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 2, spis 408 1915. 
5 5 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seja 27/7-1920. 
5 6 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 4, spis 47 1921. 
5 7 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seji 31/3-1922, 28/4-1922. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 91 
delavcev. 5 8 Število zaposlenih delavcev K D E p o le t ih kaže nas lednja r a z p r e ­
de ln ica : 5 9 ' * . ' ' • « 
Delavci 
Leto 
«921' 1932 1935 1937 1938 1939 1941 
upravni in komercialni 
tehnični T * • 
profesionisti . 
vajenci ,» 
inkasanti 
kvalificirani 
nekvalificirani 
i) ,".' 
15 
13 
30—40 
10. 
10 
50 
25 
2? 
70 
4 
15 
60 
70 
25 
27 
120, 
">i 
18 
40 , 
100 
28 
28 
140 
10 
50 
100 
61 
325 
Skupaj 39. 128—138 157—167 271 : 333 556 386 
Ženske so bi le zaposlene le v u p r a v i ; lé ta 1932 j i h je bilo 8, 1937 15, 
1938 17 in 1939 20. L e t a 1939 je bilo v o b r a t i h K D E stalno zapos lenih 179 de­
lavcev, kot k a ž e spodnja r a z p r e d e l n i c a : 6 0 
.a J* 
и '3 
•S . > н 
'3 
o u 
-t-t 
•344 
Рн M 
o 
H > 
' > 2 
>*£• 
.3 3 
CO 
° r t 
Рч o 
CU 
'I 
Delavnica Črnuče 
obrat Črnuče 
obrat Podlog 
Vojnik 
obrat Šoštanj — 
Mežica 
obrat in 
HE Završnica 
ТГР Polica 
HE Kranj 
obrat Grosuplje 
Kočevje 
HE Zagradec 
Črnomelj 
obrat Sevnica 
obrat Ziri — 
Notranjska 
obrat Bohinj 
obrat Lendava' 
4 
1 
1 
2 
1 
1 
15 
Skupaj 18 25 ,.- 1 17 
vj M 
q CU 
cđ O 
•Л B 
27 
CL, a 
UH O 
rt t" 
C3 в 
% s .3 д 
Ctì • * - * 
H CO 
6 6 
2 5 
2 1 
' 11 
1 
7 ) 8 
40 
42 40 
M AS, BAN I E, sps 3898/1 1933. 
59 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 4, spis 47 1921; AS, Zbornica za trgovino 
industrijo in obrt, fase. 309/5 (popisnice KDE za leta 1932, 1957, 1938, 1939); AS, BAN V/19 spisa 7/1 194l', 
" AS, BAN V/19, spis 372/1 1939. 
9 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Med delavce, navedene v gornji razpredelnici, niso všteti delavci v upra­
vi, inkasanti in drugi, ki so gradili električne vode. Prošenj za delo pri KDE 
je bilo vedno veliko, zlasti mnogo jih je bilo za mesto inkasantov. Uprava 
KDE se je morala pri sprejemanju novih delavcev ravnati po navodilih, ki 
jih je banovinska uprava izdala leta 1933." Ta so določala: »Uslužbenec, ki 
se ga' sprejme v službo, mora poleg strokovne izobrazbe, ki je potrebna za 
službo, biti tudi neoporečen v moralnem, državljanskem in nacijonalnem ozi-
ru. V državljanskem oziru je najmanj, kar se mora od njega zahtevati, da je 
lojalen v vsakem pogledu in da je pristaš narodnega in državnega edinstva 
ter sedanje ureditve naše države. Baš v sedanjih časih mora banovina gledati 
na to, da ima v svoji službi zveste in zavedne državljane.« Vidi se, da so bili 
za sprejem v službo postavljeni zelo strogi politični pogoji. 
Kakšnih posebnih dogodkov v mezdnem gibanju delavcev KDE ne more­
mo zaslediti. Plače delavstva so po vojni stalno rastle, tako urne mezde kot* 
tedenske in mesečne. Zaradi velike draginje so se delavske plače dolgo gibale 
okoli življenjskega minimuma. Poleg plače so delavci prejemali še dodatke za 
otroke od 6. do 14. leta starosti v znesku 30 kron (prenehali so jih izplačevati 
maja leta 1921), nabavni prispevek (zadnjikrat so ga izplačali meseca marca 
1925), enkratne podpore, nekateri pa so imeli zastonj električno razsvetljavo, 
strojniki in vodilni uslužbenci pa tudi stanovanja, ki so jih leta 1915 dogra­
dili v Žirovnici, ali pa so prejemali odškodnino za stanarino. Nekateri so do­
bivali v užitek tudi njive, last KDE. Kljub temu, da je komisija za upravo 
kranjskega deželnega imetja meseca aprila leta 1920 povišala delavske urne 
mezde, so delavci 20. oktobra istega leta zahtevali preko podružnice osred­
njega društva kovinarjev in sorodnih strok v Žirovnici ponovno izboljšanje 
mezd.62 Vrhovno vodstvo je dovolilo zvečanje plač, vendar razen najnižjih, 
ki jih je dovolilo povečati več, kot so delavci zahtevali, ni ugodila vsem 
zahtevam.6 3 Stare plače, zahteve in povečane plače so bile naslednje: 
Poleg zboljšanja mezd je zahtevala žirovniška podružnica osrednjega 
društva kovinarjev tudi izplačilo enomesečnega dohodka v primeru delavčeve 
bolezni. Delavci so namreč do takrat dobivali v času bolezni le borih 5 kron 
na dan, ki jih je izplačevala okrajna bolniška blagajna. Bolniki so bili zaradi 
tega večkrat v nemogočem položaju. V istem pismu so se odpovedali aprovi-
zacijski oskrbi, ker so trdili, da je v škodo delavcem in da so njene cene višje 
kot drugod. Zahtevi po izplačevanju v primeru delavčeve obolelosti je komi­
sija na ponovno opozorilo osrednjega društva kovinarjev ugodila le toliko, 
kolikor se je skladala s točko 1154 b občega državnega zakonika, ki je do-
Stare mezde 
(od 20. 4. 1920) 
1 krona 50 vinarjev 
2 kroni 80 vinarjev 
3 krone 50 vinarjev 
3 krone 90 vinarjev 
4 krone 40 vinarjev 
5 kron 
Zahtevani % 
zvečanja 
150 
100 
80 
80 
70 
60 
Nove mezde 
(od 1. 12. 1920) 
4 krone 
5 kron 
6 kron 
6 kron 
7 kron 
8 kron 
" AS, BAN I E, spis 499 1933. 
6 2 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 4, spis 96 1921. 
6 3 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisnik sej, seja 9/12-1920. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 9 3 
local, da ima delavec pravico zahtevati plačo, če je 'zaradi bolezni ali nezgode 
na delu odsoten do enega tedna.6 4 Kmalu po povečanju mezd je tajništvo 
osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani ponovno posta­
vilo vprašanje o povečanju plač oziroma o draginjski dokladi.6 5 Delavci z ur­
nimi plačami 4, 5, 6, 7 in 8 kron naj bi dobivali za 20 % večje plače, delavci 
z urno plačo 9 kron pa 40 % večjo plačo. Skoraj istočasno je Jugoslovanska 
strokovna zveza prosila vodstvo KDE za pogovor, na katerem naj bi obrav­
navali »sedanji zaslužek nasproti rastočim cenam življenjskim potrebam«.6 6 
Ravnatelju Sernecu, ki je zahteve posredoval naprej, se je zdelo »malo čud­
no«, da naj bi se nižje plače dvignile za 20 %, najvišje pa za 40 %. Menil je, 
da je nastala ta razlika ' zaradi tega, ker vodijo organizacijo delavci z višjimi 
plačami. Sernec je sodil, da bi bilo dovolj dvigniti vsem delavcem plačo za 
1 krono, kar bi KDE zmogle brez povečanja cen električnemu toku. To je 
utemeljeval s tem, da bodo višje kategorije delavcev ob novih delih mogle 
dobro zaslužiti, da so srednje že tako dobro plačane, v nižjih kategorijah pa 
so tako »samo fantje«. Značilna za njegovo gledanje na delavce je ocena, da 
je mogoče delavske zahteve odkloniti, ker se ni bati štrajka, kajti »brezpo­
selnost v tukajšnjih delavskih slojih (je) jako velika in bi imeli takoj nado-
mestilo«!67 Na sestanku zastopnikov uprave KDE in. delavskih organizacij so 
delavci ponovili svoje zahteve, zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze pa 
so zahtevali povečanje mezd vseh delavcev za 50%, doklade za otroke in en 
plačan prost dan v mesecu. Obe organizaciji sta menili,'*da je draginja-tako 
huda, da je treba takoj povečati plače.6 8 Komisija za upravo kranjske deželne 
imovine je po tem sestanku takoj povečala plače za 20 %, delavcem pri cen­
trali, ki so dobivali tedensko mèzdo, je določila urno mezdo v znesku 10 kron 
80 vinarjev.69 Obe delavski organizaciji sta do konca leta še enkrat zahtevali 
povečanje plač in ker se je komisija bala, da bi morebitna pasivna rezistenca 
ali sabotaža napravila več škode, kot bi znašal povišek plač, je urne mezde 
ob koncu leta povečala za okroglo 35 %.70 Tajništvo osrednjega društva ko­
vinarskih idelavcev in sorodnih strok ter strokovna zveza tovarniškega de­
lavstva iz Ljubljane sta po novem letu zahtevala povečanje nabavnega pri­
spevka- za mesec april.7 1 Čeprav 'sta organizaciji zahtevo ponovili, komisija 
ni hotela izpolniti, dovolila je le izplačilo podpore v znesku-nabavnega pri­
spevka za mesec april.7 3 Čeprav sta organizaciji zahtevo ponovili, komisija 
ni popustila., Dovolila pa je povečanje plač in jih- do leta 1925 na delavsko 
zahtevo večkrat popravila.7 2 '. Z mesecem marcem leta 1923 so znašale urne 
mezde že 17, 20, 21 in 21 krom 50 vinarjev in celo 24 kron. Večal pa se.je 
kljub vsemu tudi nabavni prispevek. Leta 1920 je znašal 100, 166.in 250 kron 
6 4 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 4, spis 136 1921. , 
6 5 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 4, spis % 1921. 
6 6 Kot opomba 65. . f 6 7 Kot opomba 65. 
6 8 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 4, spis 125 1921. , 
4 9 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seji 12/5-1921, 16/6-1921. 
7 0 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seji 10/12-1921, 23/12-1921. 
7 1 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seje 16/3-1922, 31/3-1922, 
6/4-1922. 
7 2 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seje 20/9-1922, 10/11-1922, 
13/12-1922, 26/3-1923, 21/6-1923, 5/10-1923, 18/12-1924, 27/3-1925, 18/11-1925. 
94 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
mesečno, v prvih mesecih leta 1923 pa že 1500 kron za poročene, 1000 kron za 
samce, stare nad 18 let, in 800 kron za mlajše od 18 let. » 
Podobno kot delavcem so se v letih od konca vojne do 1925 dvigali tudi 
prejemki uradnikov. Za primerjavo, navajamo povprečne prejemke kategorij 
delavcev pred povečanjem plač leta 1921: 
obratovodja 3000 kron mesečno 
nadmonter ' ' 3000 kron'mesečno 
tehnični uradnik 3000 kron mesečno 
honorarni uradnik 2300 kron mesečno 
uradnica 1298 kron mesečno 
kvalificirani strojnik 2096 kron mesečno • , 
nekvalificirani strojnik 1853 kron mesečno 
kvalificirani delavec 1800 kron mesečno 
nekvalificirani delavec od 1600 kron mesečno do 1800 kron mesečno. . 
< 
Poleg tega so prejemali poročeni mesečno še 250 kron, neporočeni 166 
kron in mladoletni delavci pod 18 let 100 kron draginjske doklade. Otroški 
dodatek je znašal 30 kron. 
Za naslednjih dvajset let nimamo veliko podatkov o plačah delavcev. 
Od leta 1930 dalje se plače niso spreminjale, ostale so skoraj pet leti na istem 
nivoju. Podružnica Narodne strokovne zveze na Jesenicah je junija 1935 zah­
tevala ureditev delovnih razmerij. Delavci razen strojnikov, rajonskih mon-
t e r j e v i n inkasantov, niso bili redno zaposleni, temveč le sezonsko. Zato so 
zahtevali, naj tajništvo Narodne strokovne zveze v Ljubljani razpravlja o 
osnutku predložene kolektivne pogodbe, ki naj bi zagotovila kar največjo 
stalnost zaposlitve in uredila službena razmerja med delavstvom in podjet­
jem. Ravnatelj je omenjene zahteve posredoval banovinski upravi in ji spo­
ročil, da se baje širijo govorice o stavki, ki se pripravlja, ter da hoče delav­
stvo imeti tudi starostno zavarovanje. Na zahtevanem sestanku so predstav­
niki KDE sporočili, da se zahtevana službena pragmatika že pripravlja in 
da se pripravlja tudi pravilnik o starostnem zavarovanju.73 Nekaj pred de­
lavci so zahtevali ureditev službenih razmerij tudi uradniki. »Obseg našega 
podjetja je v zadnjih letih tako narastel, da je postalo skoraj nemogoče de­
likatna osebna vprašanja in službene odnose obravnavati na dosedanji na­
čin«, ko so se najmanjše spremembe dosegale le na podlagi prošenj in oseb­
nih prizadevanj in so tako nastajale neopravičene razlike. Uradniki so zahte­
vali, da naj bi se na podoben način kot z njimi uredila razmerja tudi z de­
lavci. Zahtevali so ureditev sistemizacije službenih mest in prejemkov po 
kriterijih, ki bi upoštevali značaj podjetja, kvalifikacijo, dobo zaposlitve, 
napornost delovnega mesta in stroške službe ter družinske razmere usluž­
benca. Banovinska uprava je te zahteve sprejela in naročila upravi KDE,- naj 
pripravi osnutek pragmatike.7 4 ivJ* • 
Povprečne plače v letih 1937—1939 so bile kot kaže razpredelnica.7 5 
» AS, BAN I E, 6604/2 1935. 
7 4 AS, BAN I E, 4492 1935. 
n AS, Zbornica za trgovino, industrijo in obrt, fase. 309/5 (popisnice KDE za leta 1937, 1938, 1939). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 9 5 
Leto 
1937 - 1938 1939 
dinarjev 
Upravno in tehniško ;p - , ,• • 
osebje v upravi ' 1666 1616,50 1517,85 
Tehnično osebje ' t 2351 2333 * 2529,76 
Prof esionisti • ' 1429 1111 1190,47 
Vajenci- .' J. ' ' 93,70 58,35 166,66 
Kvalificirani delavci 833,30 1041,66 833,33 
Nekvalificirani delavci 654,70 750 833,33 
Inkasanti • 1388,88 1851,85 
P l a č e delavcev so v letu 1940 povečal i za pr ib l ižno 35 %, p l a č e u r a d n i š t v a , 
p r i k a t e r i h je opazi t i v z a d n j i h let ih . u p a d , p a le za 7 % . 7 e 
POSLOVANJE KDE' 
V 
K D E so p r v e š t i r i u p r a v n e dobe (od 25. februar ja 1916 do 30. j u n i j a 1919) 
poslovale z izgubo, p o t e m 1 p a so delale z dobičkom, le v let ih gospodarske 
krize od 1932 do" 1934 so^ imele zopet izgubo in seveda leta 1941. D o b i č k i p a 
niso bili veliki. D o b i č e k in izgubo p r i k a z u j e nas lednja t a b e l a : 7 7 
Upravna doba , '.', Dobiček Izguba 
Ï (25. 2. 1916—30. 6. 1916) : ; 122.696.86 K 
II (1. 7. 1916—30. 6. 1917) 123Л82.52 K 
III (1. 7. 1917—30. 6. 1918) ' 103.043.57 K 
IV (1. 7. 1918—30. 6. 1919) • 2.729.11 K 
V (1. 7. 1919—30. 6. 1920) 29.091.36 K '' ' ' 
VI (1. 7. 1920—30. 6. 1921) 42.753.96 K ' 
VII (1. 7. 1921—30. 6. 1922) 69.730.87 VK 
VIII (1. 7. 1922—30. 6. 1925) ' 21.315.75 Din 
IX 1923 12.227.00 Din % • 
X v 1924 " ' 8.480.89 Din 
XI 1925 •'- 9.265.28 Din •* 
XII 1926 ' 
XIII 1927 
XIV ,. t 1928 . . . ' - • a l 
XV - , 1929 , . 35.397.41 Din * 
XVI , ' 1930 ' ' ; 30.401.47 Din ' ' - ' ' 
XVII * •••'"' 193P r 28.779.86 Din ' 
XVIII. . , ' 1932 ,• • ' >(. 359.615.49 Din 
XIX 1933 i . , . 618.735.47 Din 
XX . 1934 283.817.58 Din 
XXI 1935' ' 24.160.80 Din ' -• 
XXII . 1936 ' . 31.919.56 Din ' . • . , ./ 
XXIII 1937 • ' | . ' 56.687.35 Din 
XXIV 1938 , . 63.598.06 Din " ' , . . ' 
XXV '• 1939 • 142.597.40 Din •'- "'•' ' ' 
XXVI ' \ ' r 1940. . . . 137.471.76 Din » •' ir 
XXVII 1941 2,688.087.79 L . 
XXVIII, , . .1942 510.871.89 L 
XXIX - - ' • - ' 1943 695.316!24 L * 
7 6 AS, BAN V/19, spis 6/1 1941. 
77 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 2, spisi 244Г 1920, "04 1921, 606 1922, 
396 in 426 1923; AS, BAN I E, 5761 1930, 5684/1 in 5686/1 1932, 1709 1933, 5070/2 1934, 15/1 1936, 177/2 1937, 
145/1 1938, 170/1 1939; AS, BAN V/19 125/1 1940, 10/1, 2, 12 in 16/1 1943, 9/1 1945. ' 
96 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Glavne dohodke so KDE ustvarjale s prodajo električnega toka pa tudi z 
izdelovanjem raznih naprav v delavnicah, z elektrotehničnimi deli, instalaci­
jami in tudi s prodajo elektrotehničnega materiala. Dohodki od prodaje elek­
tričnega toka so ves čas rastli, tudi v letih gospodarske krize; skokovito so 
začeli naraščati v letih od 1935, ko so prodajali tudi vse več toka. Dohodki 
od prodaje pa niso rastli vzporedno z obsegom prodanega toka: medtem ko 
se je količina prodanega« toka od leta 1924 do 1940 povečala 31-krat, se je do­
hodek od prodanega toka v istem času povečal le 21-krat. Dohodki od pro­
daje toka so bili naslednji:7 8 
I 
II 
III 
IV 
v VI 
VII 
VIII 
IX 
X 
XI 
ХП 
XIII 
XIV 
XV 
XVJ • 
XVII 
XVIII 
XIX 
XX 
XXI 
XXII 
XXIII 
XXIV 
XXV 
XXVI 
Upr 
(25. 
(1-
(1. 
(i-
(i-
(1. 
(i-
(1. 
2. 
7. 
7. 
7. 
7. 
7. 
7. 
7. 
avna dob 
1916—30. 
1916—30. 
1917—30. 
1918—30. 
1919—30. 
1920—30. 
1921—30. 
1922—30. 
1923 
1924 
: 1925 
1926 
1927 
1928 
1929 
1930 
1931 
1932 
1933 
1934 
1935 
1936 
1937 
1938 
1939 
1940 
a 
6. 
6. 
6. 
6. 
6. 
6. 
6. 
6. 
1916) 
1917) 
1918) 
1919) 
1920) , 
1921) 
1922) 
1923) 
. " t 
ca 
Dohodek 
24.800.34 kron 
48.743.60 kron . 
90.418.37 kron 
178.970.27 kron 
245.991.00 kron 
393.741.39 kron 
682.455.05 kron 
817.244.60 dinarjev 
535.900.52. dinarjev 
1,203.032.42 dinarjev. 
1,350.815.92 dinarjev 
' 1,833.095.82 dinarjev 
2,295.290.72 dinarjev 
2,800.435.40 dinarjev 
3,609.945.65 dinarjev 
3,801.226.65 dinarjev 
4,075.909.80 dinarjev 
5,553.658.19 dinarjev 
5,096.028.98 dinarjev 
6,028.801.33 dinarjev 
9,311.829.39 dinarjev 
11,100.216.66 dinarjev 
14,054.966.61 dinarjev 
19,068.119.05 dinarjev 
23,006.160.68 dinarjev 
26,000.000.00 dinarjev 
Dohodki od montaž električnih instalacij so se gibali od 178.233 dinarjev 
leta 1928 do 490.600 dinarjev leta 1940, ko so bili največji. Več dohodka so 
KDE ustvarile s prodajo blaga. Leta 1929 so znašali dohodki od prodaje blaga 
33.529 dinarjev (najmanjši je bil dohodek leta 1935, le 140.637 dinarjev), naj­
več pa leta 1939, ko je dohodek znesel 1,032.308 dinarjev.79 r 
Največ dohodka je šlo za splošno režijo podjetja in za vzdrževanje na­
prav, za katero so navadno porabili tudi ves dobiček. Leta 1928 je znesla 
režija 534.024 dinarjev, leta 1932 je dosegla 1,247.604 dinarjev, leta 1937 
5,647.551 dinarjev, leta 1940 pa že 13, 489.454 dinarjev. Počasneje so rastli 
vzdrževalni stroški: leta 1929 so znesli 760.604 dinarjev, leta 1940, ko so bili 
največji, pa 3,617.454 dinarjev.80 , ' . ,- '• 
Imetje KDE se je po bilanci od VIII. upravne dobe (od 1.'julija 1922 do 30. 
junija 1923) do konca leta 1940 povečalo za 4050 %, kar kaže, da so v teh 19 
7 8 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19. 
7 9 Glej opombo 77. 
, 0 Glej opombo 77. 
Upravna doba VI VII XV 1929 XVI 1930 XVII 1931 XVIII 1932 XIX 1933 XX 1934 XXI 1935 XXII 1936 XXIII 1937 XXIV 1938 XXV 1939 XXVI 1940 XXVII 1941 
Krone Dinarji 
Prvotno posojilo 
deželnega odbora 2,590.323.99 2,758.736.90 2,950.499.54 1,397.713.00 1,483.794.00 1,574.411.75 1,670.293.40 1,403.827.91 1,032.709.00 803.284.00 852.188.50 904.086.50 959.145.25 1,017.557.00 1,079.525.50 
Gospodarska komisija za 
stvarno demobilizacijo 2,000.000.00 2,000.000.00 701.278.79 729.329.94 
Mestna hranilnica ljubljanska 
Hranilnica dravske banovine, 
Ljubljana 
Pokojninski zavod za 
nameščence, Ljubljana 
Mestna hranilnica, Kranj 
Dr. Šemrov, Ljubljana 
Trboveljska premogokopna 
družba, Ljubljana 
Prva hrvatska štedionica, 
Ljubljana 
Zadružna gospodarska banka. 
Kranj 
Hranilnica dravske banovine, 
Celje 
Občinska hranilnica, Vrhnika 
Drugi 
S k u p a j 
t 1,766.850.00 
. 1,444.970.00 
i 1,000.000.00 
1,000.000.00 1,000.000.00 1,000.000.00 1,000.000.00 4,776.710.00 5,020.830.00 5,148.830.00 5,077.100.00 5,424.234.00 4,963.590.00 4,730.470.00 4,583.320.00 434.580.00 
2,362.690.00 
3,039.360.00 
283.180.00 
1,591.890.00 
496.260.42 
5,429.000.00 5,429.000.00 5,295.130.00 5,005.860.00 4,764.250.98 4,854.650.00 4,745.085.00 3,862.220.00 4,174.555.00 4,537.880.00 4,845.080.00 8,426.375.00 3,500.000.00 
12,360.660.00 16,804.778.34 19,887.700.00 
4,938.090.00 4,154.700.00 
11,744.791.69 11,467.872.95 , 12,391.726.86 9 465 826 91 
6,400.660.00 9,136.720.38 10,929.174.47 8 249 754 85 
7,829.861.12 7,645.248.62 8,529.387.07 6,310.551.28 
34,376.445.52 7,000.000.00 33,364.895.78 32,268.777.99 31,079.402.55 6,421.161.22 
10,000.000.00 9,435.987.93 
3,951.870.00 3,698.962.53 13,111.260.78 3,359.782.43 
662.621.00 550.340.00 403.670.00 400.000.00 
3,000.000.00 2,949.084.75 2,794.891.00 
193.980.00 105.660.00 
347.000.00 
898.874.00 
799.101.25 560.776.63 
2,590.323.99 4,758.736.90 4,950.499.54 8,527.991.79 8,642.123.94 20,230.201.75 24,480.931.74 30,832.488.89 56,883.501.81 38,947.040.95 44,167.954.02 49,353.163.90 53,572.072.03 64,371.547.52 62,431.739.83 64,164.386.67 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 97 
letih dobro poslovale. Največji del imetja so sestavljale investicije, ki so iz 
leta v leto rastle. Velik porast investicij se je začel z letom 1929 in je bil prav 
v letih velike gospodarske krize glede na prejšnji dve leti največji. Leta 1930 
so investicije glede na leto 1929 porastle za 186%, leta 1931 pa glede na leto 
1930 za 148 %. Rast investicij je bila do leta 1929 zelo nizka, kar se vidi tudi 
po tem, da so do leta 1929 dosegle vse investicije le polovico novih v letu 1930. 
Gospodarska kriza je zadela investicije KDE šele leta 1932 in 1933, ko je 
porast glede na prejšnji leti znašal le 9,3 % in 3,7 %, kar je bilo v letih od 
1930 do 1940 najmanj. Vse investicije do leta 1921 so šle na račun sredstev 
dežele Kranjske,8 1 kasnejše investicije pa so bile iz dohodkov KDE in posojil, 
prispevali pa so tudi interesentje in banovina. Do leta 1940 so KDE prispe­
vale za svoje investicije 75 % sredstev, banovina 8 % in interesenti 17 % sred­
stev. 
KDE so dobivale sredstva za investicije iz svojih rednih dohodkov, zlasti 
pa z najemanjem posojil v domačih denarnih zavodih. V letih od 1930 do 
1937 so KDE najele 48 milijonov dinarjev posojil,82 kajti iz svojih dohodkov 
KDE niso mogle veliko nameniti za nove gradnje, saj so leta 1937 zahtevale 
npr. anuitete skoraj četrtino dohodka od prodaje električnega toka, skupaj 
s splošnimi režijskimi stroški pa kar 67 % dohodka. Zaradi težav pri plače­
vanju anuitet so KDE hotele leta 1937 nove investicije malo zavreti, da bi se 
stare amortizirale in da bi mogle več svojih dohodkov namenjati za vse bolj 
potrebna vzdrževalna dela. Vendar se rast investicij ni ustavila, ker splošno 
gospodarsko stanje KDE le ni bilo neugodno. KDE so z garancijo banovine 
najemale dolgoročna in kratkoročna posojila; kratkoročna navadno za pet 
let. O prvem posojilu, ki ga je najel še kranjski deželni odbor, smo že pisali. 
Leta 1920 je narodna vlada za Slovenijo naročila gospodarski komisiji za 
stvarno demobilizacijo, naj KDE da 2 milijona kron posojila.83 Preostanek 
tega posojila so leta 1931 na osnovi določila finančnega zakona za leto 
1932/1933 odpisali.84 Iz njega so plačali gospodarski komisiji za stvarno de­
mobilizacijo 100.000 kron za elektrarno Bohinj, ki so jo kmalu potem cenili 
na 1 milijon kron.8 5 Za tekoče investicijske potrebe so leta 1921 najeli 4 mi­
lijone kron posojila. Iz teh sredstev so elektrificirali Ljubno in nabavili del 
gradiva za vezni daljnovod med Bledom in Bohinjem, ki so ga kasneje po­
rabili drugod.86 Obseg posojil pa je zlasti po letu 1929 še bolj rastel. Njihovo 
stanje po posameznih letih je razvidno iz naslednjega prikaza.8 7 
Posojila so KDE porabile tudi za sanacijo elektrarn, ki so jih prevze­
male. Z nakupom HE Ziri so prevzele tudi 4,7 milijona dinarjev njenih bre­
men pri Mestni hranilnici ljubljanski in Hranilnici dravske banovine.8 8 Naj­
večji upnik KDE je bil Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, pri 
katerem so dobile skupaj 37 milijonov dinarjev posojil, kar je bilo malo 
več kot polovica investicij, ki so jih do leta 1940 prispevale KDE same. Drugi 
najpomembnejši kreditor KDE je bila Hranilnica dravske banovine (prej 
8 1 AS, Sresko načelstvo Radovljica, fase. Završnica, snopič Deželne e lektrarne. 
8 2 AS, BAN I E, spis 17/1 1938 (Ruehovo poročilo). 
8 3 AS, Narodna vlada za Slovenijo, zapisniki sej, seja 156. 
84 AS, BAN I, spis 5686/1 1932. 
85 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 2, spis 704 1921, faše. 3, zapisniki sej, 
seji 14/10-1920, 20/-1921. 
8 6 Glej opombo 81. AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seja 
25/2-1922. 
8 7 Glej opombo 77. 
8 8 AS, BAN I, spis 77/4 1933. 
7 Zgodovinski časopis 
9 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Kranjska hranilnica), potem Mestna hranilnica ljubljanska in drugi zavodi. 
Posojila so KDE dobivale pod dokaj neugodnimi pogoji, zlasti obrestna mera 
je bila velika, običajno je znašala 8 % (vsa posojila pri Pokojninskem zavodu, 
Mestni hranilnici ljubljanski in Hranilnici dravske banovine), za manjši del 
posojil pa tudi 7,5%, 7 % in celo za prav malo posojil 6%.8 9 Zaradi visokih 
obrestnih mer so imele KDE pri njihovem odplačevanju stalne težave, ob-
čutnejše so te postale v letu 1937. Tistega leta so pri KDE poskušali doseči 
znižanje obrestne mere vsaj na 7,5 %,90 kar pa se jim ni posrečilo. Obseg amor­
tizacijskih kvot in obresti posojil po bilanci kaže naslednja razpredelnica: 
1919/1920 
132.738,45 
1931 
643.776,30 
1936 
3,490.108,25 
1920/1921 
143.630,21 
1932 
2,234.316,83 
1937 • 
3,817.202,75 
1921/1922 
360.803,59 
1933 
. 2,270.811,28 
1938 
4,169.382,86 
1929 
399.454,38 
1934 
2,374.366,10 
1939 
4,579.091,17 
1930 
364.645,38 
1935 
2,911.062,07 
1940:. 
4,822.794,98 
Banovini so večkrat predlagali, naj v svojih proračunih predvidi itudi 
sredstva za kritje anuitet pri posojilih KDE. Banovina je to v neki meri tudi 
delala. Tako je leta 1931 dala v ta namen 1,5 milijona dinarjev,91 iz pro­
računa za leto 1931/1932 pa je izplačala 294.358 dinarjev obresti in 140.000 
dinarjev amortizacijske kvote za dvanajstmilijonsko posojilo, ki so ga KDE 
najele pri Pokojninskem zavodu za gradnjo daljnovoda Velenje—Črnuče.92 
Pomagala 'pa jim je tudi z olajšavami pri plačevanju davkov.93 KDE pa so 
si same pomagale iz zadreg z najemanjem kratkoročnih posojil pod ugodnimi 
pogoji in z njimi plačevale anuitete. ' 
/Od interesentov za elektrifikacijo so največ prispevale združene dolenj­
ske občine, ki so za elektrifikacijo krajev med Grosupljem, Trebnjem, Sev-
nico, Krškim, Šentjernejem in Novim mestom najele pri Pokojninskem za­
vodu^ za nameščence 7 milijonov dinarjev posojila.94 Interesentom so KDE 
zaračunale prispevek za elektrifikacijo tako, da so davčno osnovo zaintere­
siranega okoliša povečale za 387,5 % ali pa tako, kot so ga npr. za Zupelovec 
pri Kapeli, da so davčno osnovo pomnožili s pet. Pred začetkom druge sve­
tovne vojne so pri KDE sodili, da je prebivalstvo doseglo take materialne 
pogoje, da bi moglo več prispevati za elektrifikacijo ter da so zanjo nastopili 
tudi izredni subjektivni pogoji, ki da jih nikakor ne bi kazalo prezreti, četudi 
so z novimi investicijami velike težave ter so cene električnega materiala v 
primeri z najnižjimi cenami v zadnjem desetletju narastle za 70 do 80 %.95 
Banovina je vsako leto predvidela v svojem proračunu manjšo Tsoto za 
elektrifikacijo pasivnih krajev, ki pa jo je ministrstvo za finance v Beogradu 
večkrat oklestilo. Tako je npr. bilo v proračunu za leto 1934/1935 predvidenih 
8 9 AS, BAN V/19, mapa Razno (Izkaz zadolžitev KDE z dne 31/12-1940) 
9 0 AS, BAN I E, spis 17/1 1938 (Ruehovo poročilo). 
9 1 AS. BAN I, spis 77/? 1933 
9 2 AS, BAN I, spisa 9508/1 1931, 772/1 1935. 
9 3 AS, BAN V/19, spis 26/1 1941 (Pravna kvalifikacija KDE). 
9 1 AS, BAN I E, spis 143/2 1937. 
» AS, BAN V/19, spisa 6/1 1941 (Poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo za 13. redno zasedanje 
Danskega sveta) in 137/2 1941, mapa Razno. ' ' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 99 
za elektrifikacijo pasivnih krajev 1,2 milijona dinarjev, ki jih je ministrstvo 
za finance zmanjšalo ha 750.000 dinarjev.96 Sredstva za elektrifikacijo pasiv­
nih krajev je banovina delila tudi med druge elektrarne. Navadno je za ta 
namen dajala sredstva tudi iz drugih postavk svojega proračuna. Tako je za 
elektrifikacijo Starega trga ob Kolpi dala KDE od julija do oktobra leta 1940 
200.000 dinarjev iz fonda za zaposlitev revnega prebivalstva, 50.000 dinarjev 
iz fonda za elektrifikacijo pasivnih krajev in 144.000 dinarjev iz fonda za 
zgradbo vodovoda v Starem trgu.97 Tudi visoki komisariat ljubljanske pokra­
jine je v letu 1941 določil iz svojega proračuna 380.000 lir za graditev daljno­
voda Dolga vas—Brezovica in za elektrifikacijo Mozlja.98 
Obseg investicij99 po letih je razviden iz naslednje razpredelnice: 
Leto Letni porast Skupna vrednost 
1916 
1917 
1918 
1919 
1920 
1921 
1922 1. polletje 
valorizacija kron v dinarje 
1922 2. 
1923 
1924 
1925 
1926 
1927 
1928 
1929 
1930 
1931 
1932 
1933 
1934 
1935 
1936 
1937 
1938 
1939 
1940 
polletje 
55.167,24 kron 
14.894,42 kron 
41.162,96 kron 
30.819,19 kron 
281.660,45 kron 
1,991.236,66 kron 
12.450,37 dinarjev 
121.200,07 dinarjev 
501.345,66 dinarjev 
15.756,28 dinarjev 
37.497,43 dinarjev 
146.951,35 dinarjev 
881.947,13 dinarjev 
783.974,96 dinarjev 
7,366.878,64 dinarjev 
15,716.776,22 dinarjev 
6,435.612,70 dinarjev 
2,277.737,95 dinarjev 
10,306.201,05 dinarjev 
8,025.243,40 dinarjev 
7,090.937,30 dinarjev 
6,246.079,26 dinarjev 
10,934.713,75 dinarjev 
16,239.350,57 dinarjev 
8,140.934,67 dinarjev 
2,093.386,49 kron 
2,148.553,73 kron 
2,163.448,15 kron 
2,204.611,11 kron 
2,235.430,30 kron 
2,617.090,75 kron 
4,508.327,41 kron 
1,127.081,85 dinarjev 
1.139.532.22 dinarjev 
1,260.732,29 dinarjev 
1,762.077,95 dinarjev 
1.777.834.23 dinarjev 
1,815.331,66 dinarjev 
1,962.283,01 dinarjev 
2,844.230,14 dinarjev 
3,628.205,10 dinarjev 
10,995.083,74 dinarjev 
26,672.859,96 dinarjev 
33,108.472,66 dinarjev 
35.386.210.61 dinarjev 
45,692.411,66 dinarjev 
53,717.655,06 dinarjev 
60.808.592.36 dinarjev . 
67.054.671.62 dinarjev 
77.989.395.37 dinarjev 
94,228.745,94 dinarjev 
102,369.680,61 dinarjev 
Zanimivo je ugotoviti, koliko so KDE investirale na posameznih področ­
jih in v kaj so vlagale denarna sredstva. Za prenosno omrežje Velenje—Črnuče, 
* AS, BAN I, spis 772/1 1935. 
5 7 AS, BAN V/19, mapa Razno (Stanje kredita za pospeäevanje elektrifikacije). 
9 5 AS, BAN V/XI. fase. EC 1939—1945, spis 373/1 1942. 
» AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis AS, BAN I E, spis 143/2 1937. 
100 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Trbov l je—Podlog in za t rans formatorsk i posta j i Podlog in Č r n u č e so inve­
s t i r a l e 31 % sredstev za investici je do leta 1939, za elektr i f ikaci jo Gorenjske 
z Ljubl jano 22 %, za elektr i f ikaci jo N o t r a n j s k e 5,9 %, za elektr i f ikaci jo D o ­
lenjske 20,8 %, za elektr i f ikaci jo Šta jerske 10 %. Razde l i tev investici j je raz­
v i d n a iz spodnje r a z p r e d e l n i c e : 1 0 0 
1930—1933 1934 1936 1938 1939 
Prenosni vod 
Telenje—Črnuče 12,904.969,28 12,935.430,68 13,139.918,87 13,419.943,37 13,419.943,37 
Prenosni vod 
Trbovlje— 
Podlog 3,867.822,13 
Trans. post. 
Črnuče 4,478.302,81 6,865.357,12 7,913.241,59 8,217.154,81 8,217.154,81 
Trans. post. 
Podlog 73.808,97 1,707.770,43 1,107.770,43 1,130.138,43 3,846.843,88 
Gorenjska 
z Ljubljano 9,529.902,40 15,828.109,93 17,798.834,58 18,152.005,51 20,807.846,13 
Notranjska 1,623.740,40 3,380.176,01* 3,823.718,10 4,201.259,94 5,588.478,34 
Dolenjska 529.417,32 5,307.654,70** 9,490.271,47 15,606.646,60 19,655.393,18 
Štajerska 1,253.861,91 1,749.292,94 3,641.310,44 8,661.759,83 9,707.669,75 
Dolnja Lendava 386.328,26 386.328,26 318.899,01 
Elektrarne 
Bohinj, Kranj, 
Žiri, Zagradec 2,920.162,61 7,845.162,61 7,845.162,61 
Delavnice 
Črnuče 454.204,59 587.036,01 591.036,01 953.432,73 
* z elektrarno Ziri , 
** z elektrarno Zagradec 
O b razkosanju K D E m e d okupator je leta 1941, ko so njihovo vrednost ce­
ni l i n a 125 mili jonov dinar jev, so N e m c i zasegli 15 mili jonov zalog različnega 
e l e k t r i č n e g a mater ia la , k i so ga p r e d z a č e t k o m d r u g e svetovne vojne p r e v i d n i 
mož je p r i K D E n a r e d i l i v vrednost i 25 mili jonov dinar jev z a r a d i nag l ih d r a ­
ži tev, zasegli p a so t u d i 7,5 mil i jona nj ihovih ter jatev. 1 0 1 
K D E so same pro jekt i ra le in gradi le vse svoje omrežje in to p o s t a n d a r ­
d i h , k i so veljali v Nemči j i . Za omrežne n a p r a v e : drogove in t rans formatorske 
pos ta je so imele izdelane več t ipov. Za izdelavo kons t rukc i j vodov so imele 
K D E v Žirovnici delavnico, k i so jo p o zgradi tv i delavnice v Č r n u č a h p o letu 
le tu 1934 ukini le . V č r n u š k i de lavnic i je delalo 40 kval i f ic i ranih delavcev. 
O p r a v l j a l i so k o v a š k a in k l j u č a v n i č a r s k a dela, p o p r a v l j a l i t rans formator je in 
š tevce. P r i de lavnicah v Č r n u č a h so le ta 1939 zgradi le t u d i večje skladišče. 1 0 2 
1 0 0 AS, BAN I, spisa 5686/1 1932, 5070/2 1934; AS, BAN I E, spisi 15/1 1936, 143/2 1937, 170/1 1939. 
101 AS, BAN V/19, spis 26/1 1941 (Pravna kvalifikacija KDE). 
1 0 2 AS, BAN I E, spisa 3898/1 1933 in 15/1 1936; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spis 5005/2 1934, 
fase. EC, spis 4391/1 1939; AS, BAN V/19, spis 372/1 1939. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 101 
RAZVOJ ELEKTRIČNEGA ENERGETSKEGA SISTEMA 
' Elektrarne 
i 
Proizvodne možnosti HE Završnica so znašale okrog 4 milijone kWh na 
leto, ki pa dvajset let niso bile polno izrabljene. Dolgo vrsto let je proizvod­
nja okrog pol milijona kWh na leto povsem zadoščala. Potrebe po večji pro­
izvodnji so rastle šele z znatnejšo razširitvijo potrošniškega omrežja. Leta 
1921 in 1922 je ravnateljstvo predlagalo zajezitev vode pod jezom in njeno 
napeljavo v strojnico. Zaradi negotove usode KDE so to delo odlagali in konč­
no nanj tudi pozabili. Tudi popravilo jezu na Rečici so odlagali.103 V začetku 
tridesetih let so pripravili načrt za povečanje moči HE Završnica za devet 
do deset tisoč KM. Njeno moč so hoteli povečati z zajezitvijo Save v bližini 
strojnice; vodo naj bi speljali v povečano strojnico, v kateri bi naj postavili 
nove stroje. Tudi tega načrta niso izvedli. Na povečanje elektrarne so po­
novno mislili leta 1937, ko je proizvodnja HE Završnica dosegla višek. Mislili 
so na nov agregat za 2500 kW, stara pa naj bi bila v rezervi. Ker pa so ra­
čunali, da s postavitvijo novega agregata ne bi kaj prida pridobili, inve­
sticije pa bi bile precejšnje (približno 1,250.000 dinarjev), načrta niso izpe­
ljali.104 Sredi leta 1932 so HE Završnica povezali z vezno transformatorsko 
postajo v Črnučah. Za njeno boljšo izrabo pa so jo štiri leta kasneje zvezali 
prek transformatorske postaje na Polici z vodom od Završnice prek Kovorja do 
Police z vodom za 20 kV. S tema povezavama je HE Završnica vse bolj do­
bivala značaj izravnalne elektrarne, povečala pa si je tudi možnosti za večjo 
oddajo električnega toka. 
HE Završnica je obratovala ves čas brez večjih zastojev. Potrebna so 
bila le običajna očiščevalna dela na jezu, leta 1935 pa so ji obnovili cevovod. 
Nasledniki kranjskega deželnega odbora se celo desetletje niso zanimali 
ne za razširitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ne za gradnjo novih 
elektrarn in ne za razširitev omrežja, potem pa so ubrali enostavnejšo, ce­
nejšo in za napredek elektrifikacije manj pomembno pot, to je pot naku­
povanja manjših elektrarn in povezovanja z drugimi elektrarnami, ki šo 
bile v posesti zasebnikov, družb ali države. 
Prva pridobitev je bila majhna elektrarna na Savici v Bohinju, ki so jo 
leta 1917 zgradile vojaške oblasti za pogon cestne železnice od železniške 
postaje Bohinjska Bistrica pa do konca Bohinjskega jezera ter za vzpenjačo 
na Komno. Po vojni je HE Bohinj prišla skupaj z drugimi napravami v roke 
Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Od nje pa leta 1919 b 
KDE. 1 0 5 Komisija za upravo kranjske deželne imovine je na svoji seji dne 
20. januarja 1921 odobrila 100.000 kron za nakup HE Bohinj.1 0 0 Elektrarna 
je bila zgrajena kot provizorij in je bila v zelo slabem stanju. Bila je potrebna 
takoj večjih popravil vodnih napeljav, strojnice in električnega omrežja. Se 
leta 1939 je imela 600 m dolg vodni kanal v obliki lesenih rakev in strojnico 
pokrito s skodlami! HE Bohinj je izrabljala 160 m padca Savice. Peltonova 
turbina s 320 KM je poganjala generator 250 kVA, 550 V, vrt. 50 period. Ra-
103 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seji 19/10-1921 in 
10/11-1922; fase. 4, spis 775 1921. 
I M AS, BAN I E, spisa 17/1 1938 (Ruehovo poročilo); AS, BAN I, spis 238/1 1937; AS, Bansk« svet, 
zapisniki sej, II. redno zasedanje, seja 9. 18/2-1932. 
"s ing. p. g.f Kranjske deželne elektrarne. Tehnika in gospodarstvo, letnik I., 1934, št. 2, str. 42. 106 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seja 20/1-1921, fase. 4, 
mapa deželni dolgovi. 
* " 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
zen tega je imela še majhno vodno kolo pod improviziranim jezom, ki je 
gnalo dinamo 110 V, 63 A. Služilo je za razsvetljavo v primeru poškodb na 
cevovodu.107 Letna proizvodna zmogljivost je znašala okrog 1,200.000 kWh, 
proizvajala pa je le približno eno šestino tega.108 Ko je elektrarna prišla v 
posest KDE, je s približno 20 km vodov visoke napetosti in približno 15 km 
vodov, nizke napetosti napajala z električno energijo kraje od Bohinjske Bi­
strice do Bohinjskega jezera in Češnjice. Na tein omrežju je bilo 8 transfor­
matorskih' postaj.1 0 9 Opisano omrežje je pred tem napajala elektrarna pri 
žagi verskega sklada (ki so jo leta 1920 ustavili). Najprej so nameravali HE 
Bohinj ustaviti, jò demontirati, omrežje pa priklopiti z daljnovodom visoke 
napetosti z Bleda do Bistrice na HE Završnica.110 Na začetku leta 1922 so pri 
KDE uvideli, da taka investicija ne bi bila rentabilna in da bi z njo po ne­
potrebnem obremenili zmogljivosti HE Završnica, koristi pä da bi ne bilo 
prave." 1 Čeprav je HE Bohinj bila ves čas obstoja KDE v sestavu podjetja, 
je niso nikoli povezali z drugim omrežjem, prav tako pa tudi nikoli niso po­
polnoma opustili misel na njeno vključitev v skupen sistem KDE. Zlasti 
živa je postala ta misel leta 1932.112 
Leta 1922 se je občina Srednja vas ponudila, da bi skupaj z.občino Bi­
strica vzela HE Bohinj v zakup ali pa da bi jo celo kupila. Pokrajinska 
uprava je sprva njen predlog zavrnila. Ko pa je opustila misel na zgoraj 
omenjeni daljnovod z Bleda v Bohinj, je začela informativna pogajanja z obe­
ma občinama. Občini sta želeli s pridobitvijo elektrarne zagotoviti stalno 
dobavljanje električne energije za svoji območji. Meseca novembra 1925 je 
Komisija za upravo kranjske deželne imovine sklenila prepustiti HE Bohinj 
občinama brez vsake odškodnine. Ker občini nista bili več pripravljeni pre­
vzeti na svoje rame velikih bremen, k i bi jih elektrarna prav gotovo stalno 
nalagala, je namera o predaji elektrarne propadla. HE Bohinj tisti čas ni 
ustvarjala dobička, ker so bili vzdrževalni stroški preveliki.1 1 3 Ker so prej 
odlašali s popravili, so jih potem, ko je postalo jasno, da bohinjski občini 
ne bosta prevzeli elektrarne, takoj naročili.1 1 4 
.' Naslednja elektrarna, ki je prišla v sestav KDE, je bila HE Zagradec v 
Fužinah na Krki. Zgradili so jo leta 1921. Turbine so izdelali v Strojnih to­
varnah-in livarnah v Ljubljani, električne naprave pa je dobavila tvrdka 
Brown Boveri. Podjetje je kmalu prišlo v konkurz. Bila je nevarnost, da bo 
elektrarna prenehala delovati in bi zaradi tega ostali kraji med Zagradcem, 
Ambrusom, Stično, Grosupljem in Škofljico brez električnega toka, zato jo je 
ljubljanski oblastni odbor sredi leta 1927 odkupil za KDE. HE Zagradec in 
njeno omrežje sta bila ob nakupu v slabem stanju in so bila takoj po­
trebna večja popravila. Prva leta so imele KDE z njo velike stroške. Elektrar­
na je imela okrog 50 km vodov visoke napetosti in 25 km vodov nizke nape­
tosti ter 25 transformatorskih postaj (pol jih je bilo zidanih, pol pa je bilo 
prostih na drogovih). HE Zagradec je imela dve Francisovi turbini po 125 KM 
spis ^t&;KAS:SyiN4^aIPisk3^1klÌ39eZeIne ^™™' ^
 У Хф*»т ^' "*" ^ 2 ' 1 9 2 2 ' IaSC' 2-
™ AS, BAN I, spis 1709/1 193é. 
»» AS, BAN I, 77/3 1933. 
m A Ì ' Çomîsî.ta z a »ргато kranjske deželne imovine, fase. 2, spis 704 1921. 
m T5' £oml.sMa z a upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seja 25/2-1922. 
ш к jpa • - S T e t ' z a P l s m k l s e J . H- redno zasedanje, seja 9. 18/2-1932. 
Ai, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase, i, mapa Najem oz. prodaja elektrarne 
U / и Ж 13/JÜ926 ' 2 9 2 ' Ш- ** 1 9 2 2 ; Ì aSC- 3 ' 2 a P i s n i k i «ej, seje 31/3-1922, З/З-Шг.ТзТ?-^! 
114 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seja 22/2-1926. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 0 3 
in dva generatorja po 108 kVA, 5000 V, vrt. 50 period. Letno je mogla pro­
izvesti kakih 800.000 kWh. Ob vsaki nizki vodi ni mogla zadovoljiti potreb 
svojega potrošniškega območja, ki je bilo že ob nakupu prezahtevno. Za 
ustrezno zadovoljevanje njegovih potreb je bila nujna priklopitev na omrež­
je KDE, ki so jo opravili v mesecu februarju leta 1935 z dograditvijo daljno­
voda za 20 kV od črnuške do grosupeljske transformatorske postaje.115 
Podobno kot HE Zagradec, je tudi HE Ziri, elektrarna Električne in go­
spodarske družbe z o. z. v Zireh, prišla v posest KDE. Družba je bila na 
robu propada, saj je imela leta 1928 11,5 milijona dinarjev dolgov. Banovina 
je tega leta prevzela jamstvo za 3 milijone dinarjev novega posojila, ki je 
bilo potrebno za obnovitev' elektrarne po poškodbah zaradi treh uničujočih 
povodnji v letih 1926 in 1927, obenem pa dobila elektrarno v upravo. Kupila 
jo je leta 1933 na javni dražbi. Elektrarno so zgradili leta 1925. Njene stroje 
so nabavili pr i podjetju J. M. Voith St. Polten, pri Strojnih tovarnah in livar­
nah v Ljubljani ter pri AEG in Elin d. d. Imela je dve turbini po 300 KM 
in 218 KM ter dva generatorja po 250 kVA in 165 kVA, 3300 V, vrt. 50 period. 
Izrabljala je 22 m vodnega padca poljanske Sore v Fužinah pri-Zireh. Voda 
je tekla po 950 m dolgem lesenem vodu (leta 1935 so ga obnovili). Vodne 
razmere niso bile najbolj ugodne, znašale so 0,75 do 2,47 m 3 na sekundo. S 
polno zmogljivostjo je mogla obratovati le približno 7 mesecev na leto. Letno 
je mogla proizvesti od 2 do 2,5 milijonov kWh. Ob prevzemu je imela 25 km 
vodov visoke napetosti (10 kV) in 25,5 km vodov nizke napetosti ter 6 trans­
formatorskih postaj. Mogla je proizvesti več električnega toka, kot ga je 
mogel porabiti njen okoliš v Zireh z okolico, Vrhnika in kraji med Cerknico 
ter Rakekom. Njeni potrošniki so letno potrebovali le kakih 190.000 kWh. 
Zato je bila nujna povezava z drugim omrežjem KDE, s katerim so jo po­
vezali leta 1935 z dograditvijo daljnovoda za napetost 20 kV med Črnučami 
in Vrhniko.1 1 8 Ta povezava ji je povečala možnosti za racionalnejšo izrabo 
zmogljivosti. V začetku meseca avgusta leta 1944 so partizani elektrarno one­
sposobili.117 
KDE so si pridobile tudi več manjših elektrarn, ki so jih imele za rezer­
vo ali pa so jih opustile. Taka je bila Zadružna elektrarna v Cerknici, r. z. z 
0. z.,-'ki je prišla v posest KDE sredi novembra 1953. Zgradili so jo leta 1927. 
Imela je Dieslov motor za 70 KM, ki je poganjal generator s 50 k VA, 400/231 V, 
vrt. 50 period. Njene stroje so izdelali v Leobersdorfer Maschinenfabrik AG 
in v Jugoslovanskem Siemensu d. d. v Zagrebu. Leta 1930 je proizvedla 
20.000 kWh. Ob prevzemu je imela 2,5 km omrežja v Cerknici. Dve leti so 
jo KDE imele v rezervi, potem pa so jo opustile.1 1 8 
' , Elektrarno Mestne elektrarne in vodarne v Kočevju so KDE pridobile 
1. novembra 1932. Elektrarno so postavili že leta 1896 in so jo leta 1930 raz-
1 1 5 AS, BAN I, spisa 77/3 1933, 1709/1 1934; AS, Banski svet, zapisniki sej, П. redno zasedanje, seja 9. 
18/2--1922; Ш . redno zasedanje, seja 2. 16/2-1934; Ing. F . S., Kranjske deželne . . . str. 42; Statistika 
električnih centrala Kraljevine Jugoslavije. Stanje u ju lu 1932. godine. Izdao Savez električnih centrala 
Savske banovine i Klub strojarskih i elektrotehničkih inženjera Udruženja jugoslovenskih inženjera i 
arhitekata, sekcija Zagreb. Sestavio Ing. Felix Beich. Zagreb 1933, str. 164, 165. 
1 1 6 Arhiv v Škofji Loki, Sresko načelstvo Škofja Loka s predniki, spis 257 1928; AS, Banski svet, 
zapisniki se j , I. redno zasedanje, seja 7. 28/1-1931, II . redno zasedanje, seja 8. 17/2-1932, seja 9. 18/2-1932, 
III. redno zasedanje, seja 2. 16/2-1933, V. redno zasedanje (1934) fase. Poročila, spis Poročilo referata 
za elektrifikacijo; AS, BAN I, spisi 4873/1 1932, 77/1, 3, 4 1933, 15/1 1936, 372/1 1939; AS, BAN I E, 288/1 
1933; AS, Zbornica za trgovino, industrijo in obrt, fase. 309/2 (popisnica El. in gospodarske družbe Ziri); 
Korak dalje v elektrifikaciji Dravske banovine. ETV, letnik IV., 1934, št. 12, str. 225. 
1 1 7 AS, Sef pokrajinske uprave VIII, spis 4550/9 1944. 
1 1 8 AS, BAN I, spisi 1709/1 in 5070/2 1934, 15/1 1936; AJ, Ministrstvo Kraljevine Jugoslavije, fase. 598, 
spis 9255 1939; Statistika električnih centrala . . . str. 26, 27. 
1 0 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
širili. Po razširitvi je imela dva Dieslova motorja po 80 KM in 100 KM ter 
vodno turbino s 35 KM, ki so poganjali štiri generatorje 51 kVA, dva po 
28kVA in enega po 30kVA. Proizvajali so istosmerni tok. Po vnovični pre­
delavi za proizvajanje trifaznega toka je imela Dieslov motor 100 KM in ge­
nerator 65 (68) k VA, 400/231 V, vrt. 50 period. Služila je za rezervo in so jo 
pognali samo takrat, kadar je prišlo do okvar na kočevskem daljnovodu, s 
katerim so jo povezali z drugim omrežjem KDE leta 1934.119 
Oktobra leta 1933 so KDE pridobile elektrarno v Dobrovi in so jo na­
slednje leto že opustile, ker je bila zaradi poplav prejšnja leta zelo poško­
dovana, njeno potrošniško omrežje pa so priklopili na daljnovod Črnuče— 
Vrhnika. Elektrarno r. z. z o. z. v Dobrovi so postavili leta 1912. Imela je 
turbino 42 KM in generator 30 k VA, 3kV, vrt. 50 period; njene naprave so 
dobavile Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani in Električno podjetje 
Pajk v Celju. Imela je približno 22 km omrežja in 9 transformatorskih po­
staj za potrebe Dobrove in njene okolice.120 
Podobno je leta 1934 prišla v posest KDE elektrarnica Kmetijske električ­
ne zadruge v Velikih Laščah, ki so jo zgradili leta 1926. Imela je Dieslov mo­
tor s 25 KM in generator 25 kVA. 400/231 V, vrt. 50 period. Elektrarno so 
KDE ustavile in njene naprave prodale za 18.000 dinarjev.121 
S prvim januarjem leta 1936 je prišla v posest KDE elektrarna Elektro 
družbe z o. z. v Dolnji Lendavi. Zgradili so jo leta 1935. Njen pogonski motor 
je imel 55 KM, generator pa 49,5 kVA, 400/231 V, vrt. 50 period. Elektrarna je 
v sestavu KDE obratovala samo leta 1936. Junija leta 1939 je pogorela, nato 
so njene naprave razprodali (za 84.000 dinarjev). Taikrat je imela 6,5 km vo­
dov za visoko napetost in 4,5 km za nizko napetost ter transformatorsko po­
stajo (30kVA, 3000/380/220 V), ki so jo povezali s TE Paklenica na Hrva­
škem.122 
Leta 1938 so KDE dobile v posest elektrarno Ludvika Jesenika v Brodeh 
v Savinjski dolini, ki so jo postavili leta 1920. Imela je vodno turbino s 63 KM 
in generator 52 k VA, 400/231 V, vrt 50 period. KDE so jo takoj opustile in 
odprodale njene naprave. 1 2 3 
Pomembna pridobitev KDE je bila Mayrjeva elektrarna v Kranju na 
Kokri, ki je obratovala že leta 1899. Z njo so bile KDE povezane od leta 
1934. Konec leta 1937 je prišla v posest KDE polovica elektrarne, v začetku 
leta 1938 pa še drugi del. Kupili so jo za 5,003.000 dinarjev od Pavla Mayrja 
in dr. Šemrova. Poslej so jo imenovali Elektrarna Kranj. Z njo so si KDE 
pridobile pomemben potrošniški okoliš, na katerem je bilo 2 km vodov visoke 
napetosti, 12 km vodov nizke napetosti in 7 transformatorskih postaj. Leta 
1939 je imela elektrarna dve Francisovi turbini s 75 KM in 115 KM, Dieslov 
motor z 80 KM in generatorja 140 kVA, 550 V in 100 kVA, 400/231 V, vrt. 50 
" ' AS, Banski svet, zapisniki sej, III. radno zasedanje, seja 2. 16/2-1933; AS, BAN I, spisi 1709/1, 
5070/2 1934, 15/1 1936; AS, BAN V/19, spis 372/1 1939; Statistika električnih centrala. . . str. 54, 55-
Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije Dravske banovine. ETV, letnik 1939, št. 7-8, str. 161. 
•» AS, BAN I, spis 5070/2 1934; AS, BAN I E, 15/1, 2 1936; AJ, Ministrstvo za trgovino Kraljevine 
Jugoslavije, fase. 598, spis 2894 1938; Statistika električnih centrala. . . str. 34, 35; Elektrifikacija 
Dravske banovine. ETV, letnik V., 1935, št. 1, str. 2. 
121 AS, BAN V/19, spis 125/1 1939; AS, BAN I, spis 5070/2 1934; AJ, Ministrstvo za trgovino Kralje­
vine Jugoslavije, fase. 598, spis 9255 1939; Statistika električnih centrala . . . str. 152, 153. 
i» AS, BAN I, spisa 5070/2 1934, 15/1, 2 1936; AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis 
Poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo Dravske banovine za XII. redno zasedanje banskega sveta; 
spis 125/1 1939. 
123 AS, BAN V/19, spis 125/1 1939; AS, Banski svet, zapisniki sej, IX. redno zasedanje, seja 1. 
(spis 13); Statistika električnih c e n t r a l a . . . str. 25, 26. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 105 
per iod. Leta 1940 so t u r b i n i izboljšali in zamenja l i en generator z novim. P o 
izbol jšavah je imela e l e k t r a r n a 180 k W , n jena pro izvodnja p a se je močno 
dvignila. 1 2 4 
PREGLED ELEKTRARN KDE LETA 1939 
Pogonski stroji Generatorji _ Maksimalna 
Elektrarna 
Završnica 
Bohinj 
Zagradec 
vrsta 
Peltonova 
turbina 
Peltonova 
turbina 
vodno kolo 
Francisova 
turbina 
Francisova 
turbina 
moč 
KM 
1500 
320 
7 
150 
150 
znamka 
AEG 
AEG 
AEG 
Bergman 
GF 
Brown — 
Boveri 
W 3 6 B 
Brown — 
Boveri 
W 3 6 B 
moč 
KW 
1000 
1000 
200 
6 
80 
80 
napetost ° 
V period 
10000 
50 H z ; 
10000 
50 Hz 
525 
50 Hz 
115 
50 Hz 
5000 
50 Hz 
5000 
50 Hz 
sremenitev 
kW 
70 
130 
Ziri Francisova 
turbina 
Francisova 
turbina 
218 
300 
Elin IG 
230/8 
AEG ESD 
751/200 
132 
200 
3000 
50 Hz 
3300 
50 Hz 
325 
Kočevje Dieslov 
motor 80 Siemens Seh. 
F 243 g-E 
54 400/230 
50 Hz 
10 
Kranj Francisova 
turbina 
Dieslov 
motor 
Francisova 
turbina 
115 
80 
75 
Bergman 
Bergman 
110 
80 
5500 
50 Hz 
400/231 
50 Hz 100 
S p o r e d n o z n a k u p o v a n j e m e l e k t r a r n so se K D E p r i z a d e v a l e doseči k a r 
na jveč povezav las tnega omrežja in e l e k t r a r n z omrežji d rug ih e l e k t r a r n , 
si t a k o zagotovit i gotovost las tnega obratovanja , dobi t i zadostno energetsko 
osnovo za razšir ja jočo se elektr i f ikaci jo b a n o v i n e t e r si p r i d o b i t i k a r na jbol j 
vp l ivno vlogo v e lektrogospodars tvu. 
N a j p o m e m b n e j š a energet ska p r i d o b i t e v K D E je bi la povezava s T E dr­
žavnega r u d n i k a l igni ta v Velenju. Pogodbo o povezav i z njo so sklenile, k o 
se je n j ihova las tn ica lot i la in tenzivne elektr i f ikaci je. Pogodbo so sklenili 
124 AS, Banski svet, zapisniki sej, IX. redno zasedanje, seja 1. (spis 13) ; Janez Kos, Elektrifika­
cija . . . str. 380, 381. 
106 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19Г6 
leta 1929. Podpisala sta jo vladni komisar dr. Marko Natlačen za ljubljanski 
oblastni odbor in ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo, ki je bilo takrat v 
rokah dr. Antona Korošca. Pogodbo o nakupovanju električne energije iz TE 
Velenje eo skušali skleniti tudi zasebniki, a s posrečeno politično zvezo med 
Ljubljano in Beogradom je uspela ljubljanska samoupravna oblast. S pogodbo 
se je rudnik lignita v Velenju obvezal oddajati KDE vso električno energijo 
iz svoje elektrarne, ki je ne bi potreboval zase in za druga podjetja, ki jih 
je upravljalo ministrstvo za gozdarstvo m rudarstvo ter za izpolnjevanje že 
prej sprejetih obvez. Dalje se je obvezal oddajati električni tok brez preki­
nitve in povečati proizvodne kapacitete po potrebah KDE. KDE so s po­
godbo dobile izključno pravico prevzemati in prodajati vso električno ener­
gijo iz TE Velenje, razen tiste, ki smo jo zgoraj posebej navedli. Pogodba je 
bila sklenjena za dobo 50 let. Če bi se leto dni pred njenim iztekom ne od­
povedala, bi se avtomatično podaljšala za naslednjih deset let in potem ana­
logno še za deset let. KDE eo se s pogodbo zavezale zgraditi lastno odvodno 
omrežje ter plačati 0,35 dinarja za 1 kWh loco TE Velenje.125 S tako pogodbo 
so si KDE za nekaj časa zagotovile zadostne vire električne energije brez 
lastnih investicij in so mogle vse sile' zapreči v širitev elektrifikacijskega 
omrežja. 
TE Velenje so postavili na račun reparacij in kompenzacij ter s sredstvi 
državnega proračuna leta 1926 in jo leta 1929 povečali. Kotla z gorilnima 
površinama 375 m 2 so izdelali v Kruppovih tovarnah, turbogeneratorja po 
1000 kW pa v tvrdki BBC. Parni turbini po 1365 KM sta poganjali genera­
torja po 1250 kVA, 5250 V, vrt. 50 period.1 2 6 Turbogeneratorja sta bila stalno 
preobtežena in sta dajala tudi po 2300 kW, tako da je TE Velenje kmalu po­
stala za vsako uspešno nadaljevanje elektrifikacije banovine premajhna. Zato 
je ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo — tedaj ga je vodil inženir Dušan 
Sernec — na banovinsko zahtevo naročilo povečanje elektrarne z novim tur-
bogeneratorjem za 5250 kW. Nabavili so ga iz sredstev reparacij. Ker pa je 
Nemčija v tistem času ustavila vse reparacije in ker generalna direkcija dr­
žavnih rudnikov v Sarajevu in ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo nista 
imela denarja za montažo turbogeneratorja in drugih naprav, je banovina 
založila potrebna denarna sredstva ter zanje dobila zagotovilo, da se ji bodo 
poračunala s tokom. Jeseni 1934 so zaključili montažo dveh novih kotlov (po 
700 m2 gorilne površine) ter parne turbine s 7170 KM in generatorja s 7500 
kVA. Tako je TE Velenje dosegla učinek 7250 kW. Splošno mnenje je bilo, da 
bodo te proizvodne zmogljivosti zadostovale za potrebe KDE nekaj let.127 
Toda že jeseni 1935 in pozimi 1936 se je pokazalo, da so potrebni novi viri 
električne energije, ki bi jih bilo mogoče dobiti ali z novo povečavo TE Ve­
lenje ali z gradnjo nove elektrarne. Banovina je takoj začela resno opozar­
jati ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo, naj poveča zmogljivost TE Ve­
lenje z agregatom za 10.000 kW ter tako izpolni svoje pogodbene obveznosti 
do KDE. Toda za tako povečanje banovina ni dobila nobenih resnih obetov. 
Zato je ponovno oživela ideja, da naj bi si banovina pridobila v posest rud-
! 2 S AJS, BAN I E, spisa 143/2 1937 (Poslovno poročilo KDE za VIII. ledno zasedanje banskega sveta), 
43/1 1938 (Pogodba). 
1 : 6 AS, BAN I, spis 3070/2 1934; AS, Zbornica za trgovino, industri jo in obrt, fase. 309/2, (popisniei 
Elektrarne državnega rudnika Velenje za 1937, 1938); AS, Ministrstvo za javna dela n a Dunaju (izločeni 
spisi) XVIIa, spis 23.407 1917; Statistika električnih centrala . . . str. 132, 153. 
1 2 7 AS, BAN I, spisi 2419/1 1930, 1709/1 in 5070/2 1934, 772/1 1935, 15/1 1936 (poročilo referata za 
elektrifikacijo za VII. redno zasedanje banskega sveta); AS, BAN I E, 143/2 1937, 43/1 1938 (Poročilo 
komisije in protokol kolavdiranja). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 0 7 
nik Velenje in njegovo elektrarno ali pa vsaj v upravo, na kar so mislili že 
leta 1932 in za kar se je svoj čas prizadevala že mariborska oblast. Kljub 
zadostni prizadevnosti banovinskih oblasti do prenosa lastništva ali uprave 
rudnika in elektrarne ni prišlo, čeprav je pristojno ministrstvo to nekoč ob­
ljubijo.128 Banovina je bila zato prisiljena poiskati druge vire električne ener­
gije. Sklenila je pogodbo s Trboveljsko premogokopno družbo o nakupu toka 
iz njene nove elektrarne v Trbovljah. O tej pogodbi bomo še govorili. 
TE Velenje so povezali s transformatorsko postajo v Črnučah z vodom 
za napetost 60 kV, ki so ga začeli graditi leta 1930. 
Ze ob sklenitvi pogodbe TE Velenje so KDE začele dolga in naporna 
pogajanja z Mestno elektrarno ljubljansko (MEL) za priklopitev ljubljanske­
ga omrežja na omrežje KDE. KDE so namreč takoj potrebovale velikega po­
trošnika velenjskega toka, ki so ga kanile dobiti z MEL. Pogajanja so bila 
dolga, ker si je banovina prizadevala, da bi MEL ustavila obratovanje svoje 
TE, jo imela pripravljeno samo za rezevni pogon ter kupovala vso potrebno 
energijo pri KDE. Pogodbo so podpisali šele leta 1934, ko so povečali TE 
Velenje. Z njo so KDE dobile pravico dobavljati ves tisti električni tok, ki 
bi ga za potrebe njenega konsumnega območja ne mogle dobaviti HE Češenj, 
mesto pa si je zagotovilo pravico do distribucije električnega toka po mestnem 
območju in okolici. Dne 1. januarja, na obletnico podpisa pogodbe, je bila 
Ljubljana povezana s kablom za 10 kV s črnuško transformatorsko postajo, 
ki so jo za potrebe Ljubljane povečali. MEL je poslej obratovala samo kot re­
zervna elektrarna. Ljubljana pa ni bila tako dober porabnik električnega 
toka, kot so si predstavljali pr i KDE. ,Od KDE je električni tok prevzemala 
samo ob konicah. V nočnem času pa ji je proizvodnja elektrarne Češenj v 
Tacnu povsem zadostovala.129 
MEL je postavila ljubljanska mestna občina leta 1898 in jo je večkrat 
razširjala (1899, 1905, 1925, 1930). Leta 1939 je imela pogonske stroje (parne 
in Dieslove) s skupno močjo 6600 KM ter generatorje: dva po 150 kW, isto-
smerni tok 370 V, enega s 360 kW, istosmerni tok 360 V, enega s 540 kW, isto-
smerni tok 360 V, dva p o 520 kVA, 6000 V, vrt. 50 period in še enega s 
4700 kVA, 6000 V, vrt. 50 period.1 3 0 Povezava z MEL za KDE ni pomenila pri­
dobitve novih energetskih zmogljivosti, temveč pridobitev potencialnega po­
trošnika. Preko MEL so bile KDE povezane z elektrarno Ivana Češnja na 
Brdu pri Tacnu, ki je bila zgrajena leta 1908 in je imela dve vodni turbini 
po 550 KM ter dva generatorja po 510 kVA, 6500 V, vrt. 50 period. Leta 1930 
je proizvedla 2,500.000 kWh.1 3 1 Preko MEL pa so bile KDE povezane tudi z 
elektrarno papirnice Vevče in elektrarno na Fužinah, ki sta imeli instalirano 
moč 1000 kW in 2475 kW 
Z Zabretovo vodno elektrarno v Britofu pri Kranju so se KDE povezale 
v začetku tridesetih let. Zgradili so jo leta 1923 na Kokrici. Imela je dve vodni 
1 2 8 AS, Banski svet, zapisniki sej, II . redno zasedanje, seji 8. 17/2-1932 in 9. 18/2-1932; IX. zasedanje, 
seja 1. (spis 13); AS, BAN I E, spisi 143/2 1937 (Poslovno poročilo KDE za VIII. zasedanje banskega 
sveta, Stenografski zapisnik 4. seje banskega sveta 18/2-1937), 43/1 1938, 136/1 in 170/1 1939; AS, BAN 
V/19, spis 31/1 1940. 
1 2 9 AS, Banski svet, zapisniki sej, I. redno zasedanje, seja 7. 28/1-1931; AS, BAN V/XI, fase. EC 
1931—1934, spis 2071/1 1934; AS, BAN I, spisa 5070/2 1934, 15/1 1936 (Poslovno poročilo referata za elektri­
fikacijo za VII. redno zasedanje banskega sveta); AS, BAN I E, spis 143/2 1937 (Poslovno poročilo KDE 
za VIII. redno zasedanje banskega sveta); AJ, Ministrstvo za gradnje Kraljevine Jugoslavije, fase. 1089, 
mapa (o MEL); Priključitev omrežja l jubljanske mestne elektrarne na omrežje Kranjskih deželnih 
e lektrarn. ETV, letnik IV, 1934, str. 19. 
ш 60 let elektrifikacije Ljubljane. Pripravil Stane Jesih. Izdalo Elektro-Ljubljana. Ljubljana 1958; 
Statistika električnih centrala . . . str. 76, 77; Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . . . str. 166. 
ш Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . . . str. 155; Statistika električnih centrala . . . s tr . 24, 25. 
1 0 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
turbini po 112 KM in 61 KM ter generatorje z 90kVA in 65kVA, 400/231 V, 
vrt. 50 period. Leta 1939 je proizvedla 190.817 kWh, leto dni prej pa za pri­
bližno 6.000 kWh manj. Večino njene proizvodnje so kupovale KDE. 1 3 2 
Z elektrarno tekstilne tovarne Jugočeška v Kranju so bile KDE povezane 
od njenega nastanka leta 1929. Elektrarna Jugočeška je imela leta 1933 parno 
turbino z 90 KM in generator za 1120 kVA, 10 kV, vrt. 50 period. Leta 1931 
je proizvedla 3 milijone kWh. Obratovala je predvsem za tovarniške po­
trebe.1 3 3 
Povezavo z električno centralo Mayr in drug v Kranju leta 1934 smo 
že omenili. S posebnim vodom je bila zvezana z vodom KDE pri Rupah. 
V začetku leta 1936 so KDE sklenile pogodbo o povezavi in sodelovanju 
z Andrejem Jakilom, lastnikom premogovnika in TE Krmelj, ki so jo zgra­
dili leta 1907 in povečali 1924. Ob priklopitvi je imela parne stroje s skupno 
močjo 910 KM in generator s 600 kVA, 3150 V, vrt. 50 period in rezervni ge­
nerator s 185 kVA, 230 V, vrt. 50 period. Proizvajala je okrog enega milijona 
kWh letno. 1 3 4 
Leta 1937 so se po dolgih pogajanjih KDE le povezale tudi z Majdičevo 
elektrarno v Kranju, ki je bila po svoji strani z daljnovodom Kranj—Bitnje— 
Škof ja Loka povezana z Elektrarno Škof ja Loka in okolica. Majhno elektrar-
nico za potrebe svojega mlina so imeli Majdiči že leta 1892. V letih 1924, 1928 
in 1937 so jo povečali. Nazadnje je imela pogonske stroje s skupno močjo 
2000 KM in generatorje s skupnim učinkom 3000 kVA (3000 V, vrt. 50 period). 
Leta 1938 je proizvedla 8,110.550 kWh, naslednje leto pa 7,500.000 kWh. S 
KDE je bila povezana s približno 4 km dolgim vodom za 20 kV.135 
KDE so bile povezane še z več drugimi manjšimi elektrarnami. ' Leta 
1934 so se povezale z elektrarno Električne in strojne zadruge r. z. z o. z. v 
Mengšu. Postavljena je bila leta 1917 in je imela vodno turbino z močjo 53 KM 
in generator 32 kVA, 2100 V, vrt. 50 period.1 3 6 Povezane so bile z elektrarno 
Josipa Ravnikarja v Njivicah pri Radečah, ki je bila zgrajena leta 1931 in je 
imela vodno turbino z 28 KM in generator 30kVA, 400/231 V, vrt. 50 period,1 3 7 
dalje z elektrarno Električnega in industrijskega podjetja d. z o. z. v Šem­
petru v Savinjski dolini, ki so jo postavili leta 1922 in je imela vodno tur­
bino 72 KM in generator 60 kVA, 5250 V, vrt. 50 period.1 3 8 Z Bonačevo elek­
trarno v Vidmu pri Krškem so se povezale leta 1939.139 Povezane so bile tudi z 
elektrarno železarne grofa Thurna na Ravnah na Koroškem (zgradili so jo leta 
1930 in je imela pogonske stroje s skupno močjo 585 KM in generatorje s skup­
nim učinkom 396 kVA, leta 1932 je proizvedla 597.000 kWh),1 4 0 z elektrarno dr­
žavnega rudnika v Zabukovci, ki so jo postavili leta 1919 in razširili leta 1926 
(leta 1936 je imela stroj z močjo 150 KM in generator z učinkom 360 k VA, 525 V, 
1 3 2 Janez Kos, Elektrifikacija . . . str. 383. 
1 3 3 Janez Kos, Elektrifikacija . . . str. 384. Statistika električnih centrala . . . s tr . 64, 65. 
134 Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . . . s tr . 162; Statistika električnih centrala . . . str. 138, 
139; AS, BAN I E, spisa 143/2 (Poslovno poročilo KDE za VIII. redno zasedanje banskega sveta) in 
177/2 1937 (poročilo k letnemu zaključku KDE za 22. upravno dobo). , 
1 3 5 Janez Kos, Elektrifikacija . . . str. 379, 380. 
1 3 6 AS, BAN V/XI, fase. EC 1935^1938, spis 6928/1 1935; AS, Zbornica za trgovino, industrijo in 
obrt, fase. 309/2 (popisna pola El. strojne zadruge v Mengšu za leto 1939); Statistika električnih cen­
trala . . . str. 80, 81; Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . . . s tr . 169. 
1 3 7 Statistika električnih centrala . . . str. 110, 111; Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . . . s tr . 169. 
1 3 8 Statistika električnih centrala . . . str. 140, 141; Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . . . str. 178. 
i 1 3 9 AS, Zbornica za trgovino, industri jo in obrt, fase. 309/2 (popisnica El. in industri jskega pod­
jet ja Sentpeter v Savinjski dolini za 1937); AS, BAN V/19, spis 125/1 1939. 
1 , 0 Statistika električnih centrala . . . str. 46, 47. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 109 
vrt. 50 period, od leta 1931 je proizvedla ca. 332.000 kWh),1 4 1 z elektrarnami 
Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, s katero je imela pogodbo o ga-
rantiranem odvzemu električnega toka, so bile povezane pri Dobravi (skupni 
učinek njenih elektrarn je znašal leta 1936 13.333 k VA, leta 1930 so proizvedle 
ca. 15 milijonov kWh).1 4 2 V Beli krajini so bile povezane za potrebe mesta 
Črnomlja z elektrarno rudnika Kanižarica, po letu 1938 pa so za Črnomelj 
nabavljale električni tok iz HE Ozalj.1 4 3 Povezavo lendavskega obrata z elek­
trarno v Paklenici pa smo že omenili. 
KDE so se dolgo trudile za povezavo tudi z največjo elektrarno v ba­
novini, s HE Fala. Pogovori so bili dolgi. Sporazumele so se lahko šele leta 
1939, ko je potekla desetletna pogodba med HE Fala in trboveljsko premogo-
kopno družbo o dobavi električnega toka iz trboveljske TE. HE Fala je po­
zimi potrebovala rezervni tok, ki so ji ga mogle tedaj po sklenitvi pogodbe 
med KDE in Trboveljsko premogokopno družbo dati le KDE. Podjetji sta 
se s pogodbo dogovorih:, da bodo KDE dobavljale HE Fala električni tok, 
dogovorili sta se tudi, da si ne bosta delali ovir, če se bo eno ali drugo podjetje 
odločilo elektrificirati kraje na območju druge. HE Falò je zgradila leta 1918 
Schweizerische Elektrizitäts- und Verkehrsgesellschaft v Baslu, da bi z njeno 
energijo oskrbovala Gradec in Dunaj, vendar se je morala zaradi političnih 
sprememb po prvi svetovni vojni usmeriti na jug. Pet njenih turbin je imelo 
moč 44.000 KM, generatorji pa učinek 35.150 kW. Leta 1939 je HE Fala proiz­
vedla 176,586.605 kWh, kar je bila polovica vse proizvodnje električne ener­
gije v banovini. KDE so od nje dobivale električni tok za oskrbovanje vojni-
škega omrežja že od leta 1936. Z njo so bile povezane pri Celju in pozneje 
še v Trbovljah.144 
Zaradi rastoče porabe električnega toka ter nenehne rasti konsumnega 
območja in zaradi popolne izrabe obstoječih proizvodnih zmogljivosti KDE 
in TE Velenje, k i jih ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo zaradi pomanj­
kanja sredstev ni povečalo, so morale KDE v letih pred drugo svetovno vojno 
nujno najti nove vire električne energije. Zagotovile so si j ih pod zelo ugod­
nimi pogoji s pogodbo s Trboveljsko premogokopno družbo, podpisano dne 
14. maja 1938. Tega leta je družba povečala svojo elektrarno v Trbovljah z 
novo parno turbino z močjo 17.000 KM in generatorjem 16.000 KM. Z omenje­
no pogodbo so si KDE zagotovile ža svoje namene vso električno energijo iz 
elektrarn Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah, Rajhenburgu in 
Kočevju, ki bi. je družba ne potrebovala -za svoje namene. KDE so postale 
edini kupec in prodajalec toka iz teh elektrarn. Cena toka je bila ugodna. 
S to potezo so si KDE po takratni sodbi zagotovile dovolj električne energije 
za pet normalnih let elektrifikacijskega razvoja.145 S sklenitvijo pogodbe, ki 
141 Statistika električnih centrala . . . str. 162, 163. .1 
1 4 2 AS, BAN V/19, mapa Statistika električnih central (1936); AS, Komisija za upravo kranjske 
deželne imovine, fase. 2, spis 704 1-921; fase. 3, zapisniki sej, seja 23/1-1923. Statistika električnih cen­
trala . . . str. 52, 53. 
1 4 3 AS, BAN I E, spisa 143/2 1937 (poslovno poročilo KDE za VIII. redno zasedanje banskega 
sveta), 170/1 1939 (Poročilo k letnemu zaključku KDE za 24. upravno dobo); AS, Banski svet, zapisniki 
sej, IX. redno zasedanje, seja 1. (spis 13); AJ, Ministrstvo za trgovino Kraljevine Jugoslavije, fase. 598, 
spis 9255 1939. 
,14* AS, BAN I, spis 15/1 1936 (Poslovno poročilo referata za elektrifikacijo za VII. redno zasedanje 
Danskega sveta); AS, BAN V/19 1941 (Poročilo k letnemu zaključku KDE za 28. upravno dobo); mapa 
Statistika električnih central (1939); AS, Zbornica za trgovino, industrijo in obrt, fase. 309/2 (popisnica 
HE Fala za 1932, 1935, 1939); Statistika električnih centrala . . . str. 38, 39. 
1 4 3 AS, BAN I E, spis 170/1 1939 (Poročilo k letnemu zaključku KDE za 24. upravno dobo); AS, 
BAN V/19, spis 125/1 1939; mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo 
za XII. redno zasedanje banskega sveta; AS, BAN V/19, mapa Razno, spis Pogodba med TPD in KDE, 
Povečana elektrarna Trboveljske premogokopne družbe. ETV, letnik 1939, št. 2, str. 45. 
1*0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
ji je nedvomno botrovalo tudi dobro politično prijateljstvo med generalnim 
navnateljem T P D Skubicem in banom Natlačenom, pa so dobile v roke tudi 
pomembno karto v igri z velenjsko elektrarno ter utrdile vodilno vlogo v 
elektrifikaciji dežele. Oddajne zmogljivosti KDE so se po povezavi z vodom 
za visoko napetost med Trbovljami in transformatorsko postajo v Podlogu, 
ki so ga dogradili leta 1939, močno povečale. Taka rešitev je bila seveda po­
ceni, dosegljiva brez svojih vlaganj, vsekakor pa veliko primernejša, kot če 
bi pognali v tek zastarele naprave MEL, kar bi letno stalo okrog pol milijona 
dinarjev. Leta 1940 so se KDE povezale tudi z drugima elektrarnama Trbo­
veljske premogokopne družbe: s TE Senovo (Rajhenburg), ki je leta 1939 
proizvedla 2,417.000 kWh,1« in TE Kočevje (1.155 kVA, 3150 V, vrt. 50 period), 
ki je proizvedla istega leta 754.000 kWh.1 4 7 . " 
Omenimo naj še povezavo z elektrarno v Mežici. 
Preden napravimo zaključke o razvoju elektroenergetskih zmogljivosti 
KDE, si oglejmo še načrta o novih elektrarnah, ki naj bi jih KDE gradile. 
O širokopoteznem načrtu graditev elektrarn kranjskega deželnega odbora 
smo že nekaj povedali. Od njegovih načrtov so uresničili samo HE Završnico, 
vsi drugi pa so ostali le na papirju, četudi so bili ves čas aktualni, najbolj 
pa načrti za elektrarni na Savi pr i Mostah in Medvodah, ki so ju postavili 
šele po drugi svetovni vojni. Kranjski deželni odbor je za nove elektrarne 
izdal že veliko denarja. Za nakup zemljišč in vodnih pravic na Savi je pora­
bil 238.409 kron, za nakup zemljišč in vodnih pravic za nadaljnjo izrabo vod­
nih sil Završnice 192.315 kron, za projektiranje elektrarn in poizvedbe glede 
vodnih sil pa 204.964 kron. Skupaj je torej izdal za nameravane elektrarne 
635.688 kron, kar je bilo nekaj manj kot četrtina tistega denarja, ki ga je po­
rabil za zgraditev HE Završnice in za pokritje njene obratne glavnice. 
Za HE Moste sta naročila načrte pri tvrdki Redlich in Berger na Dunaju 
že deželni odbor in uprava državnih železnic. Na istem mestu kot KDE je 
hotela zidati elektrarno tudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah. 
Vendar je upravi državnih železnic uspelo z njo skleniti pogodbo, s katero 
se je tej nameri odpovedala ter se obvezala, da bo, kadar bodo zmogljivosti 
njene elektrarne na Radovni izrabljene, kupovala potrebno električno ener­
gijo iz HE Završnica, se pravi, od KDE. Graditev elektrarne so strokov­
njaki svetovali že v letu 1921, čeprav je bil tisti čas zaradi velike draginje 
za velikopotezna podjetja neprimeren. Na graditev elektrarne Moste so začeli 
zopet misliti po ustanovitvi referata za elektrifikacijo pri banovinskem taj­
ništvu, saj so njeno izgraditev postavili celo v tretjo stopnjo elektrifikacij-
skega načrta. Leta 1930 so pri tvrdki Redlich in Berger na Dunaju končali in 
modernizirali načrte za HE Moste. Takoj, ko so bili načrti gotovi, so pri 
radovljiškem okrajnem načelstvu vložili prošnjo za vodopravno obravnavo. 
Na tej obravnavi se je pojavila kot konkurent tudi Kranjska industrijska 
družba, ki pa se je morala v skladu s pogodbo, svojčas podpisano z dunajsko 
upravo državnih železnic, umakniti. Obravnava je bila tako zlahka zaklju­
čena v korist KDE (1931) in tudi s pridobitvijo koncesije ni bilo težav. Geo­
loške raziskave tal so pokazale ugodne rezultate. Računali so, da bodo že 
leta 1931 začeli z deli. Sedeminštirideset metrov visok betonski jez naj bi 
1 4 6 AS, BAN VI, spis 31.428 1940; AS, BAN V/19, mapa Statistika električnih central (1939); AS, 
Javni tožilec Slovenije, fase. 2, spis ON 845/43-1. 
"» AS, BAN V/XI, {ase. EC 1939—1945, spis 6905/4 1940; AS, BAN VI, spis 30.274 1940; AS, BAN 
V/19, mapa Statistika električnih central (1939); Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . . . str. 161. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 l i l 
zajemal pet milijonov kubičnih metrov vode. Z njo naj bi izkoriščali 7000 KM, 
generatorji naj bi imeli učinek 6000 kVA in naj bi letno proizvedli okrog 
40 milijonov kWh. Strojnica naj bi bila skupna z završniško. Izračunali so, 
da bi gradnja elektrarne stala 35 milijonov dinarjev. To je bila velika vsota, 
ki je v letih gospodarske krize niso mogli zbrati. Misel na HE Moste se je po 
tistem času pojavila le sporadično in brez prave namere po graditvi. Šele v 
zadnjih letih pred drugo svetovno vojno, ko je bilo (že od suše konec leta 
1936) vse bolj jasno, da za uspešno elektrifikacijo banovine potrebujejo nove 
proizvodne kapacitete, s katerimi bi bilo mogoče proizvajati dovolj vršne 
energije in tako enakomerne je obremenjevati preobremenjene velenjske zmog­
ljivosti, so zopet vse resneje mislili na graditev HE Moste.148 Tako so graditve 
HE Moste skupaj s HE Medvode, HE Predoslje in HE Mecesnovec vnesli med 
predloge za javna dela v banovini in državi. Po tem programu javnih del; 
ki ga je izdelalo leta 1937 Udruženje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov 
— sekcija Ljubljana, naj bi vse štiri elektrarne imele 18.500 kW učinka.1 4 9 
Zanje bi potrebovali 92 milijonov dinarjev investicij. 
Tudi vodop ravne obravnave za HE Medvode kranjski deželni zbor ni 
utegnil pripeljati do konca. Že v začetku spisa smo povedali, kako je deželni 
odbor pridobil na Savi od Kranja do Medvod šest mlinov, pridobil pa je poleg 
njih tudi več zemljišč. Omenili smo tudi, da je na tem delu Save imela svoje 
interese tvrdka Leykam- Josefsthal ali pozneje Združene papirnice Vevče. Leta 
1925 se je pojavilo kot konkurent še mesto Ljubljana, ki je hotelo za svoje 
potrebe graditi v Medvodah svojo elektrarno. KDE so leta 1934 morale pohiteti 
z izdelavo načrtov za HE Medvode, če so hotele zavarovati pravice, ki so jih 
KDE že pridobile v prejšnjih letih. Elektrarna naj bi imela učinek 6500 kW 
in naj bi letno proizvajala 30 milijonov kWh. Stroški za njeno zgraditev naj 
bi znašali 25 milijonov dinarjev. KDE je niso gradile, niso pa pustile, da bi jo 
postavile Združene papirnice Vevče ali mesto Ljubljana. 'Varovanje njihovih 
koristi jim je bilo več kot nov vir električne energije v banovini.1 5 0 
KDE so prišle v spor z mestom Ljubljano tudi glede graditve elektrarne 
na Ljubljanici, okrog katere se je razpravljalo razburljivo že v kranjskem 
deželnem zboru. Leta 1930 je bila opravljena vodopravna obravnava. Ob skle­
nitvi pogodbe o dobavi električne energije za potrebe MEL sta se sprti strani 
pomirili in pogodili, da bosta HE Ljubljanico gradili skupaj z odborom za 
osušitev Ljubljanskega barja, kadar bo potrebno. Elektrarne niso nikoli zgra­
dili.151 
Dasi je oddaja električnega toka iz omrežja KDE do leta 1929 stalno 
rastla, v letih gospodarske krize je sicer padla, potem pa zopet skokovito 
" 8 A S ' B A N L spisa 24/1 in 77/3 1933 (spis 8/10-1930); AS, BAN I E, spisi 15/1 1936 (Poslovno 
poročilo referenta za elektrifikacijo za VII. redno zasedanje banskega sveta), 143/2 1937, 43/1 1938 
(Kuehovo mnenje ločeno); Franc Rueh, Elektrifikacija Dravske banovine. Spominski zbornik Slovenije 
ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije. Ljubljana 1939, str. 437.; Elektrarna Moste je bila zgrajena 
po novem načrtu leta 1952. (Savske elektrarne, direkcija Kranj , Hidroelektrarna Moste na Savi pri 
Žirovnici. Kranj 1932). r 
5. < n " ' < £ I e l ^ i f i £ a c i i a К г а 1 Ј е Г 1
т е , Jugoslavije v obsegu javnih del. ETV, letnik 1937, št . 9, str . 164 
? 4 1 0 : ! » — W ; Program javnih del v Dravski banovini. Sestavilo in izdalo Udruženje jugoslovenskih 
inzenjerjev m arhitektov sekcija Ljubljana. Ljubljana 1937, s t r . 9-12 (isto tudi v ETV, letnik 1937, 
i«, л ! D?»T ln Т е п ш к а m gospodarstvo, letnik Ш., 1936/1937, št. 7, str. 127—132. 
"» Ab, BAN I E , spis 13/1 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VU. redno zasedanje 
banskega sveta); AS, BAN I, spisa 77/3 1933, 5070/2 1934; Elektrifikacija Dravske banovine (Iz poročila 
mg. Rueha na proračunskem zasedanju banskega sveta). ETV, letnik V., št. 1, str. 3; Milan Vidmar, 
Usnovnie lektnf ikaci j sk i problemi Jugoslavije. Elektrotehniški zbornik. Ljubljana 1946, str. 11, 12 
. o « /D u ° f . a T n a v e deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zvezek 49, str. 244; AS, BAN I, spisa 77Л 
i i i ? *•.?•,. • r e f e r , e n * a za elektrifikacijo in izrabo vodnih sil), 1709/1 1934; AS, BAN V/XI, fase. EC 
1"1—1934, spis 2071/1 1934. 
И 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19T6 
naraščala, KDE niso pridobile niti enega kW z zgraditvijo novih elektrarn, 
temveč samo z nakupi manjših elektrarn, ki pa ji niso bistveno pripomogle 
k povečanju elektrifikacije dežele. Z nakupi elektrarn, ki so bile tako kot 
npr. HE Ziri in HE Zagradec pred propadom, so samo reševale obstoječe pro­
izvodne zmogljivosti v banovini. Proizvodnja električnega toka v majhnih 
elektrarnicah je bila nerentabilna, saj so jih, kot smo videli, KDE ukinjale 
ali pa so jih imele pripravljene za rezervo. Najpomembnejša pridobitev za 
oddajne zmogljivosti KDE sta bili povezavi s TE Velenje in TE Trbovlje. 
Prav ti dve sta ji omogočili širitev njenega elektroenergetskega sistema, saj 
je samo nakup električnega toka iz TE Velenje ves čas presegal proizvodnjo 
v lastnih elektrarnah. 
KDE v proizvodnji električne energije v banovini niso pomenile veliko. 
Več so pomenile v povezovanju elektrarn, v. distribuciji, torej v graditvi elek­
troenergetskega sistema na Slovenskem, in največ v elektrifikaciji, o čemer 
se bomo v nadaljevanju spisa še prepričali. 
Investicije za graditev novih proizvodnih zmogljivosti, ki bi mogle bi­
stveno okrepiti proizvodnjo KDE, bi bile visoke. Že investicije za HE Moste 
in HE Medvode bi dosegle celotne investicije KDE do konca leta 1930. Ker 
so KDE videle svoje največje poslanstvo v elektrifikaciji dežele in ker jim 
je z avtoriteto banovinske uprave uspevalo s pogodbami zagotavljati zadostne 
količine električne energije iz drugih elektrarn, niso hotele prenaprezati in­
vesticij še z vlaganjem v graditev elektrarn, dokler ne bi to postalo nujno 
potrebno. 
Omrežje 
Meseca maja leta 1913 je deželni odbor zaprosil pristojne oblasti za po­
delitev stavbnega dovoljenja za prve kilometre omrežja; zaprosil je za daljno­
vod Završnica—Jesenice z odcepom na Gorje in na Bled, za daljnovod Za­
vršnica—Brezje ter za krajevna omrežja v krajih ob navedenih daljnovodih.158 
Do leta 1917 je imelo že 42 krajev v blejski, gorjanski, brezjanski, jeseniški, 
radovljiški, predtrški, koroškobelski in begunjski občini električen tok. Vojni 
čas, ko je zelo primanjkovalo petroleja za razsvetljavo in delovne sile, je bil 
za prvo elektrifikacijsko vnemo zelo ugoden. Zaradi pomanjkanja instalacij­
skega materiala ni bilo mogoče ugoditi vsem zahtevam prebivalstva. Ob za­
četku obratovanja HE Završnice je bilo priklopljenih v radovljiškem okraju 
približno 3.000 žarnic, leta 1917 pa že, kot smo spredaj navedli, 10.000 žarnic, 
kar je dobra podoba hitre elektrifikacije. Do konca vojne so KDE postavile 
50 km daljnovodov za napetost 10 kV, 50 km vodov nizke napetosti in 35 trans­
formatorskih postaj.1 5 3 
V prvih povojnih letih je elektrifikacijska dejavnost skoraj zastala. Leta 
1920 so KDE priključile vas Selo in razširile omrežje v Begunjah ter, na 
Bledu.154 V naslednjih dveh letih so podaljšale daljnovod v dolžini 2,7 km do 
Ljubnega ter zgradile tam transformatorsko postajo, na svoje stroške p a sta 
se priklopili na njihovo omrežje tovarna verig v Lescah in Ferjanova žaga 
na Jesenicah. Več so napravile v Bohinju, kjer so zgradile daljnovod po zgor­
njem Bohinju, postavile transformatorske postaje v Stari Fužini, Srednji vasi, 
1 5 2 AS, Deželna vlada za Kranjsko, konvolut Završnica pri Žirovnici. Vodovodna zadeva in elek­
trična centrala, snopič Daljnovodi, spisa 13/5-1915 in 25/6-1913. 
153 AS, Srezko načelstvo Radovljica, fase. HE Završnica — načrti (daljnovodi in krajevna omrežja 
centrale pr i Žirovnici, Jesenice—Hrušica, št. 5490 1914). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 113 
Ribčevem lazu, Studorju, Cešnjici in na Jereki, iz nove transformatorske po­
staje v Kamnjah pa so elektrificirale Polje, Kamnje, Savico in Brod.1 5 5 Tisti 
čas so, kot smo že omenili, pripravljale zgraditev daljnovoda z Bleda v Bohinj, 
nakupili so že tudi del gradiva, potem pa so načrt opustile. Leta 1923 so občine 
Dovje—Mojstrana, Ovsiše in Naklo prosile za elektrifikacijo, ki jo je tedanja 
komisija za upravo kranjskega deželnega premoženja odklonila, ker ni ra­
čunala na rentabilnost naprave. 1 5 8 Večjo dejavnost moremo opaziti v letu 
1926, ko so končale daljnovod 10 kV od Brezij do Kranja in priključile to­
varno Jugočeška. Elektrificirale so Tabor, Britof, Srednjo vas, Spodnjo vas, 
Žeje, Strahinj, Naklo, Pivko in Gorenjo Savo.157 V začetku leta 1927 so KDE 
imele 88 km "vodov visoke napetosti in 81 km vodov nizke napetosti ter 50 
transformatorskih posta. V letu 1928 so KDE dogradile 9 km dolg vod 
visoke napetosti za elektrifikacijo Šentjurja pri Grosupljem. To je bilo tudi 
vse, kar so postavile v prvem desetletju po prvi svetovni vojni. 
Nov, stalno rastoč polet elektrifikacijske dejavnosti KDE se je začel z 
letom 1929. Izdelali so elektrifikacijski načrt za dravsko banovino, ki ga je 
potrdilo ministrstvo za trgovino. Načrt je predvideval elektrifikacijo dežele 
v petih do desetih letih. Za ta namen, so računali, bi potrebovali 82 milijonov 
dinarjev. Zgraditi bi' namreč morali 720 km vodov za visoko napetost (20 kV), 
640 km vodov za nizko napetost ter 320 transformatorskih postaj.1 5 8 Do leta 
1929 je bil elektrificiran le del Gorenjske, Ljubljana z okolico, del Štajerske 
in Notranjske ter del Dolenjske v okolici HE Zagra'dec. Z omenjenim načrtom 
je bila predvidena povezava elektrarn KDE s TE Velenje, postavitev zbiralne 
in razdelilne transformatorske postaje v Črnučah, prek katere naj bi tekel 
prenosni vod^ od Velenja do Završnice in iz katere naj bi bili, razpeljani raz­
delilni vodi napetosti 20 kV proti Dolenjski, Notranjski in Gorenjski. To je bil 
ambiciozen načrt, ki so ga KDE skušale realizirati z zagotovitvijo zadostnih 
količin električnega toka iz TE Velenje, z zbiranjem ; finančnih sredstev iz 
banovinskega proračuna, s krediti od finančnih zavodov in zainteresiranih 
občin in neposrednih uporabnikov. . .* 
Leta 1929 so KDE podaljšale daljnovod za napetost 10 kV od Hrušice do 
Dovjega in Mojstrane, postavile transformatorski postaji v Dovjem in Moj­
strani (po 30kVA) ter razpeljale krajevni omrežji v obeh krajih.1 5 9 Istega leta 
so dogradile daljnovod ža napetost 10 kV od Radovljice do Lancovega, Kamne 
gorice inT Krope' ter transformatorske postaje v Kropi (30kVA in 100 k VA), 
Kamni gorici (30kVA),' Lancovem in Lipnici (po 20kVA) ter napeljale kra­
jevna omrežja v naštetih krajih.1 6 0 , 
Leta 1930 so KDE začele graditi 65,5 km dolg daljnovod za prenos električ­
nega toka napetosti 60 kV od Velenja prek Trojan do Črnuč po izredno težav­
nem terenu ter graditi veliko transformatorsko postajo v Črnučah. Daljnovod 
u * AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 2, spis 2447 1920. 
1 0 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 2, spisa 704 1921, 563 1922; fase. 3, 
zapisniki se j , seja 23/12-1921; AS, BANV/XI, fase. EC 1929—1930, snopič Daljnovodi KDE, spis 3428 1922. 
1 5 6 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, ' fase. 2, spis 426 1923; fase. 3, zapisniki 
sej, seji 18/4-1923 in 23/5-1923. i . . • 
ш AS, BAN Vffl, fase. EC 1929—1930, .spisi 1330 1923, 7466 1924, 6790 1926; Franc Rueh, Elektrifi­
kacija . . . str. 432. 
"* Elektrifikacija Dravske banovine. ETV, letnik 1932, št. 1, str. 1, 2. 
^ 9 AS, Sresko nacelstvo Radovljica, fase. Završnica, snopič Elektrarna Žirovnica (kolavdacija 
daljnovoda Hrušica—^Mojstrana). - . . , 
1 6 8 AS, Sresko nacelstvo Radovljica, fase. Završnica, snopič Daljnovod Radovljica—Kropa (kolav-"l 
oacija daljnovoda). ~ 
8 Zgodovinski časopis 
114 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX I9T6 
so dogradili meseca julija 1931. Stal je 12 milijonov dinarjev.161 Transforma­
torska postaja Črnuče je bila gotoTa konec leta 1931 (priklopljena pa je bila 
6. januarja 1932). Stala je 3 milijone dinarjev. Ob priključitvi MEL na omrežje 
KDE so jo morali povečati za dva transformatorja (2500 kVA). Leta 1939 je 
imela postaja dva transformatorja po 2500 kV A za transformiranje od 60 kV 
na 20 k V ter razdelilno postajo.162 Mnogi so ob gradnji velenjskega daljnovoda 
in črnuške transformatorske postaje mislili, da je to preuranjena investicija, 
a kmalu se je izkazalo, kako potrebna je bila, ker bi brez nje bila smotrna 
izraba velenjske elektrarne in nadaljnja elektrifikacija dežele nemogoča. Ta 
vod, ki je bil vod z drugo najvišjo napetostjo na Slovenskem med vojnama 
(prvi je bil vod za 80 kV od Fale do Laškega), je omogočil prenos energije 
iz elektrarne v Velenju in pozneje tudi iz TE Trbovlje v bližino Ljubljane, 
pomembnega potrošniškega središča, od koder jo je bilo mogoče z razdelilnimi 
vodi za napetosti 20 kV prenašati na Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko! Po 
vodu je bilo mogoče prenesti 20 do 25 milijonov kWh. Leta 1934 se je obratna 
napetost daljnovoda povečala z začasne 35 k V na 60 kV. 
Istočasno s črnuško transformatorsko postajo so začeli graditi na drugem 
koncu velenjskega daljnovoda provizorno transformatorsko postajo y Podlogu. 
Ta je bila razdelilna in po povezavi z elektrarno Trboveljske ^premogokopne 
družbe tudi vezna transformatorska postaja. Leta 1934, ko je začela obratovati 
povečana TE Velenje, so jo povečali in postavili dva transformatorja po 
800 kVA za potrebe Savinjske doline in celjske industrije. Leta 1936 so jo 
zopet povečali z novim transformatorjem 2000 kVA, 60/20 kV. Zopet nova 
povečava postaje je bila potrebna po povezavi s TE Trbovlje.163 
Leta 1930 so KDE dogradile še 12 km dolg daljnovod za napetost 5kV 
od Velenja do Dobrne in transformatorsko postajo v Dobrni ter daljnovod iz 
Velenja v Topolščico s transformatorskima postajama v Velenju in Topol-
ščici.164 
Na Gorenjskem so leta 1930 elektrificirali Dobro polje pri Brezjah, Zaloše 
pri Podnartu, Rupo, Primskovo, Gorenje, Kokrico, Mlako, Ilovko, Bobovk, 
Srakovlje, Tatinec, Britof, Predoslje, Orehovi je, Suho, Milje, Visoko, Olševk 
in Hotemaže. Ti kraji so dobivali tok po novozgrajenem, 15 km dolgem daljno­
vodu za 20 kV od Naklega do Viševka z odcepom na Kokrico in Bobovk. 
V novo elektrificiranih krajih so postavili sedem transformatorskih postaj na 
Primskovem, Bobovku, Kökrici, Britofu, Miljah, Tupaličah in Olševku. Iz njih 
so zgradili 15 km krajevnih omrežij. V Predoslju in Britofu so KDE prevzele 
in preuredile staro krajevno omrežje, ki se je napajalo iz elektrarne tovarne 
lanenega olja Zabret et Comp, v Britofu. Elektrarna Mayr in drug je brez­
uspešno protestirala proti elektrifikaciji Primskovega in Klanca po KDE; 
sodila je, da je njen interes resno prizadet.1 6 5 Na Bledu so KDE dogradile 
transformatorsko postajo 20kVA predvsem za potrebe tovarne čipk Ingo 
l u AS, BAN I, spis 77/3 1933 (Elektrifikacija Drav. banovine). Vod je nosilo 117 železnih in 339 
lesenih drogov, za vod sam pa so porabili 16 vagonov bakra. 
1 6 2 AS, BAN VI, spisa 9391 1931, 1142/3 1932; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1954, spis 4165/1 1931; 
AS, BAN I, spisa 77/3 1933 (Elektrifikacija Drav. banovine), 5070/2 1934; AS, BAN V/19, spish372/l 1939; 
Elektrifikacija Dravske banovine. ETV, letnik II., 1932, št. 1, str. 1, 2; letnik V., 1935, št. 1, str. 1. 
ш AS, BAN VI, spisa 1142/2 1932, 7079/2 1935; AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 2028/3 1935; 
AS, BAN I, spisa 77/3 1933 (Elektrifikacija Drav. banovine), 5070/2 1934; AS, BAN I E, spisa 15/1 1936 
(Poročilo k letnemu zaključku KDE za 20. upravno dobo), 143/2 1922 (Poslovno poročilo KDE za 
Vm. redno zasedanje banskega sveta); AS, BAN V/19, spisa 125/1 in 372/1 1939; Elektrifikacija Dravske 
banovine, ETV, letnik V., 1935, št. 1, str. 3. 
' " AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spisa 3759/1, 2 1930, 1106/3 1931; AS, BAN I, spisa 2419/1 
1930, 5686 1932; AS, BAN VI, spis 6015 1951. 
'« AS, BAN VI, spis 19.774 1930; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spis 3145 1932. ..- . . 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 1 5 
Khomberg in zgradile odcep do Mlinega in tamkajšnjo transformatorsko po­
stajo.166 Na svoje omrežje so priključile jeseniški kolodvor, s čimer so v neki 
meri pokrile izpad odvzema električnega toka v tovarni Jugočeška.167 
Kljub temu, da so se leta 1931 že kazale prve posledice velike gospodarske 
krize, so se kraji na Dolenjskem od Grosupljega do Trebnjega in Novega 
mesta ter kraji v Mirenski ' dolini zelo zanimali za elektrifikacijo. Zanjo so 
prosili tudi v Velikih Laščah, Kočevju in v Posavju. KDE so menile, da bi 
bilo mogoče elektrifikacijo Dolenjske pospešiti, če bi se Novo mesto hotelo 
priključiti na njihovo omrežje.168 S tem so seveda pritiskale na novomeško 
občino, ki je dobivala električni tok iz HE Luknja (dogradili so jo leta 1923), 
da bi se priklopile na njeno omrežje. Podobno zanimanje kot dolenjski kraji 
so kazali tudi kraji severno od Velenja proti Slovenj Gradcu in Dravogradu 
in v gornji Savinjski dolini.169 
Leta 1931 so KDE začele elektrificirati kraje med Kranjem, Trzinom in 
Kamnikom.1 7 0 Poleg tega so na Gorenjskem elektrificirale Sv. Križ in Planino 
nad Jesenicami, Hraše pri Kranju ter preuredile omrežje na Bledu.171 Od 
črnuške transformatorske postaje do ljubljanskih kolodvorov so na osnovi 
pogodbe z državnimi železnicami napeljale 6,6 km dolg kablovod za napetost 
20 kV.172 Dogradile so vod za 20 kV do Domžal, priključile Domžale in Vir 
in priklopile radijsko oddajno postajo pri Domžalah.1 7 3 Okoli vprašanja, kdo 
bo elektrificiral občino Črnuče, sta se MEL in KDE skoraj sporekle. Občina 
je poleti 1930 sklenila z MEL pogodbo o elektrifikaciji, nato pa je elektrifika­
cijo dovolila le KDE, kateri je edini dovolila z električnimi vodi križati občin­
ske ceste.174 
Večja dela so tega leta KDE opravile še na Štajerskem, kjer so prevzele 
in preuredile krajevni omrežji v Velenju in Šoštanju, prevzele naprave v Žalcu 
in Šentrupertu v Savinjski dolini ter napeljale daljnovod iz transformatorske 
postaje Podlog v Žalec. Po njem so dobavljale električni tok obstoječemu 
omrežju v Žalcu, Šentpetru, Gotovljah in umobolnici v Novem Celju, kjer so 
zgradile tudi transformatorsko postajo.175 
Na območju zagraške elektrarne so KDE leta 1931 elektrificirale Pece, 
Bičje in Prigorico.176 • 
Leta 1932 so KDE gradile le na Gorenjskem. Končale so 45 km dolg daljno­
vod za napetost 20 kV Trzin—Moste—Križ—Komenda—Lahovče—Zalog—Vo­
dice—Bukovica—Skaručna—Zapoge—Smlednik — Moše — Trboje — Hrast je — 
Voklo ter daljnovod od Domžal do Jarš. Postavile so 19 transformatorskih po­
staj in zgradile 87 km krajevnih omrežij v občinah in vaseh: Trzin, Depala 
vas, Loka, Mengeš (vas Topol je), Moste (vasi Moste, Žeje), Suhadole, Podgorje, 
Križ (tudi vas Gora), Kaplja vas (vasi Kaplja vas, Komenda, Potok), Mlaka 
(vasi M a k a , Ginajnica, Podboršt), Klanec (vasi Klanec in Komenska Dobrava), 
166 AS, BAN VI, spisa 10.263 in 16.163 1950. , 
167 AS, BAN I, spis 5686/1 1932. 
ш AS, BAN I, spisa 4873/1 1932, 77/3 1933 (Elektrifikacija Drav . banovine); AS, Banski svet, 
zapisniki sej, I. redno zasedanje, seja 7. 28/1-1931; I I . redno zasedanje, seja 1. 8/2-1932 in 17/2-193'. 
169 AS, BAN I, spis 4826/1, 2 1931. 
• m AS, BAN I, spis 77/3 1933. ' • 
1 7 1 AS, BAN I, spis 77/3 1933 (Elektrifikacija Drav . banovine). 
, .. ™ A S - ? A N Y I - s P i s W- 5 5 3 I ' M ; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931-1934, spis 3891/2, 3 1931;'Elektrifi-
Kacija Dravske banovine. ETV, lelnik II . , 1932, št. 1, str . 1, 2. 
173 AS, BAN I, spis 77/3 1933 (Elektrifikacija Drav . banovine); AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, 
spis 4305 1931; AS, BAN VI, spis 14.246 1933. 
174 AS, BAN VII, spisa 16.348 1930, 1142/2 1932. 
175 AS, BAN I, spis 77/3 1933 (Elektrifikacija Drav . banovine); AS, BAN VI, spisi 11. 42/2. 11.084 1932. 
176 AS, BAN I, spis 77/3 1953 (Elektrifikacija Drav. banovine). 
116 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Nasovče (vasi Nasovče, Breg), Lahovče, kjer so priklopile omrežje zadružne 
elektrarne, Zalog (vasi Zalog, Glin je, Gerk, Dobrava), Vodice (vasi Vodice, 
Lokarji, Pustince, Repnje, Dobruša, Bukovica, Polje, Koseze, Kot, Potok, Sin­
kov Turn, Sela, Vešča, Vojsko, Utik, Skaručna, Povodje, Golo), Smlednik (vasi 
Smlednik, Valburga, Hraše, Zapoge, Torovo, Dobrnice, Trboje, Zerjavka, Moše, 
Dragočajna), Mavčiče (vasi Mavčiče, Praše, Breg, Podreča, Jama), Hrast je (vasi 
Hrast je, Prebačevo) in Voglje (vasi Voglje, Voklo, Tičar).1 7 7 Gradnjo so na­
daljevale do srede leta 1933. Dalje so leta 1932 postavile na Polici pri Naklem 
zvezno transformatorsko postajo (500 kVA, 10/20 kV) za zvezo vodov med HE 
Završnico in postajo v Črnučah. Sredi leta so zgradile daljnovod visoke na­
petosti med Visokim in Zalogom, ki je postal del vezi med HE Završnica in 
črnuško transformatorsko postajo.178 > 
V letih 1931 m 1932 so KDE povečale svoje naprave za 78 km daljnovodov 
visoke napetosti, za 116 km krajevnih omrežij in za 28 transformatorskih po­
staj. V tem razdobju so elektrificirale 87 krajev v 25 občinah. Konec leta 1932 
so KDE imele približno 750 km vodov (od tega približno 300 km vodov za 
visoko napetost in 250 km za nizko napetost) ter 151 transformatorskih postaj. 
Na njihovo omrežje je bilo priključenih skoraj 9.000 konsumentov v 277 krajih 
v 75 občinah. S tokom so napajale približno 45.000 žarnic, 500 motorjev za 
poljedelske stroje in 500 motorjev za industrijske stroje ter približno 1.500 
raznih aparatov.1 7 9 
Čeprav je gospodarska kriza ovirala napredovanje elektrifikacije in je 
zanjo zelo primanjkovalo denarja, je vendarle napredovala. V letu 1933 so 
opravili več pripravljalnih del in izdelali tudi več načrtov za posamezne vode 
in omrežja. Tako so trasirali progo Novo mesto—Krško—Brežice in Trebnje— 
Sevnica ter pripravili načrte za daljnovode Mojstrana—Rateče, Črnuče—Vrh­
nika, Žalec—Celje—Rogaška Slatina—Rogatec in za daljnovod Domžale—Mo­
ravče—Litija.180 Glavna elektrifikacijska dejavnost je bila do leta 1933 še 
vedno usmerjena na Gorenjsko, saj so KDE imele na Gorenjskem kar 224 km 
daljnovodov za visoko napetost, 270 km vodov nizke napetosti in 111 trans­
formatorskih postaj1 8 1, kar je bilo dve tretjini vodov in malo več kot polovica 
transformatorskih postaj. Po letu 1933 pa opažamo preusmeritev KDE zlasti 
na Dolenjsko in Štajersko. 
Leta 1933 so KDE dogradile na Gorenjskem 3,6 km dolg vod za napetost 
20 kV od Stude do Podgorice s transformatorsko postajo v Podgorici ter elektri­
ficirale Podgorico, Ihan, Dragomelj, Malo Loko, Šentjakob, Sotesko, Pečnik, 
Pšato in deloma Bišče, za kar so napeljale 10,6 km krajevnih omrežij.182 V 
Kranju so s 700 m dolgim kablom priključile tovarno Tekstilindus. Na kolo­
dvoru v Šiški pa so sezidale transformatorsko postajo.183 
Največ so tega leta napravile na Notranjskem. Zgradile so vod za napetost 
20 kV od Vrhnike mimo Logatca, prek Rakeka do Cerknice v dolžini 32 km. 
Na Vrhniki so pri Lenarčičevi opekarni postavile zvezno transformatorsko 
' " AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spisa 3144 1932, 405/1 1933; AS, BAN VI, spis 14.246 1932; 
AS, BAN I, spisa 4873/1 1932, 77/3 1933 (Elektrifikacija Drav. banovine). 
"» AS, BAN VI, spisa 7294 1932, 14.246 1933; AS, BAN I E, spis 5620/2 1933; AS, Banski svet, za­
pisniki sej, III. redno zasedanje, seja 2. 16/2-1933; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1932, spis 1504 1932. 
"» AS, Banski sveti, zapisniki sej, II. redno zasedanje, seja 9. 18/2-1932. 
I r a AS, BAN I, spis 1709/1 1934. 
1 , 1 AS, Banski svet, zapisniki sej, V. redno zasedanje, (fase. Poročila), spis Poročilo referata za 
elektrifikacijo. 
1 8 2 AS, BAN I, spisa 77/3 1933, 1709/1 1934; AS, BAN VI, spisa 29.120 1933, 8237/3 1934; AS, BAN V/XI, 
fase. EC 1931—1934, spisa 399/1 1933, 2147/3 1934. 
ш AS, BAN 1, spis 1709/1 1934; Franc Rneh, Elektrifikacija . . . str.. 437. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 117 
postajo, ki je povezovala novi daljnovod z daljnovodom za 10 kV iz HE Ziri, 
kasneje pa še z vodom za 20 kV iz Črnuč. Na notranjski daljnovod so se pri­
ključili obstoječi omrežji v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, Ivan jem selu, 
Uncu, Rakeku ter še obstoječe omrežje v Cerknici (11. novembra 1933), ki so 
ga KDE prevzele skupaj s tamkajšnjo zadružno elektrarnico. Priključile pa 
so še kretnice na železniški postaji na Rakeku in vodovod na Podskrajniku. 
Transformatorske postaje so postavili v Dolenjem Logatcu (50 k VA), Gorenjem 
Logatcu (30kVA), Ivan jem selu (20kVA) in Cerknici (30kVA). Z notranjskim 
daljnovodom se je precej izboljšala izraba HE Ziri.184 
Leta 1934 se je elektrifikacijska dejavnost KDE zelo razbohotila, čeprav 
je velika gospodarska kriza še vedno kazala zobe. Največ so tega leta napravile 
na Dolenjskem. Ze meseca novembra prejšnjega leta so začele graditi in v 
zgodnji pomladi tudi dogradile daljnovod za napetost 20 kV iz Črnuč do 
Grosupelj. Ta 21 km dolgi daljnovod se je končal v novo zgrajeni transforma­
torski postaji, ki je imela dva transformatorja 100 k VA 20/5 kV za zvezo s 
HE Zagradec in 20 kV za 20000/380/220 V za lokalno omrežje. Iz nje je bil 
napeljan 600 m dolg vod za 5kV, s katerim so jo povezali z omrežjem HE Za­
gradec.1 8 5 Dalje so v letu 1934 dogradile 52,5 km dolg vod za napetost 20 kV 
iz'Grosupelj do Kočevja in tako z dveletno zamudo (po pogodbi bi ga morale 
že oktobra 1932) končno elektrificirale Kočevje. Od kočevskega daljnovoda 
so napravile odcep za Ribnico in Sodražico. Transformatorske postaje so se­
zidali v Kočevju, Ribnici, Velikih Laščah, Sodražici in Jurjevici. V Kočevju 
so preuredile staro omrežje, v Velikih Laščah pa so KDE prevzele elektrarno 
in omrežje. Klunova elektrarna v Ribnici jé • prenehala obratovati, njeno 
omrežje pa so priklopili na KDE in ga preuredili. Skupna dolžina krajevnih 
omrežij na kočevskem daljnovodu je znašala 29 km.1 8 6 
Na Notranjskem so KDE napravile 2,3km dolg odcep.za napetost 20kV 
od notranjskega daljnovoda pr i Ivahjem selu za Planino, postavile so trans­
formatorsko postajo Planina (30 k VA) in napeljale krajevno omrežje v dolžini 
4 km.1 8 7 Graditi pa so začele tudi daljnovod med Črnučami in Vrhniko.1 8 8 
V Savinjski dolini so KDE leta 1934 dogradile še 4 km dolg vod visoke 
napetosti 20 kV med Podlogom in Polzelo ter • priključile Ločico, Breg, Novi 
klošter, Zaloše, Orehovo vas, del Polzele s Pddvinom, kmalu za temi pa še 
druge vasi občine Polzela in vasi braslovške občine Parižlje, Polče in Topole. 
Tako. so na polzelski vod priključile 12,5 km krajevnega omrežja in dve trans­
formatorski postaji Polzela,(50kVA) in Grušovlje (30kVA). Poleg tega pa so 
prevzele in preuredile omrežje v Polzeli.189 Z malo več kot 1 km dolgim od­
cepom za napetost 20 kV od daljnovoda Žalec—Zabukovica so priklopili na 
omrežje KDE tovarno keramičnih izdelkov v Libojah, kjer so zgradili tudi 
transformatorsko postajo.190 Začele pa so tudi z gradnjo 4 km dolgega po-
>" AS, BAN VI, spisa 11.111 1932, 4219 1933; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spisa z dne 
28/2-1933, 5456/3 1934; AS, BAN I, spisa 77/3 1933, 1709/1 1934. 
185 AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spis 2788/2 1934; AS, BAN VI, spisa 17.390 1933, 17.005 1935; 
Korak dalje v elektrifikaciji Dravske banovine. ETV, letnik IV., 1934, št. 12, str. 225. 
1 8 6 AS, BAN VI, spis 10.527 1934; AS, BAN I, spis 5070/2 1934; AS, BAN I E, spis 15/1 1936 (Poročilo 
k letnemu zaključku KDvE za 20. upravno dobo); AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spis 2788/2 1934; 
AJ, Ministrstvo za gradnje Kraljevine Jugoslavije, fase. 1094, spis 36.947. 
1 8 7 AS, BAN I, spis 5070/2 1934; AS, BAN VI, spis 28.065/2 1935; AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, 
spis 8007/2 1935. • 
1 8 8 AS, BAN I, spis 5070/2 1934; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spis 5456/3 1934; AS, BAN VI, 
spis 19.090/2 1934. 
1 8 9 AS, BAN I, spis 5070/2 1934; AS BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spis 5202/3 1934; fase. EC 
1935—1938, spis 2028/3 1935; AS BAN VI, spis 7079/2 1935. 
"» AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 8141/2 1937; AS, BAN VI, spisa 20.668 1934, 9151/2 1938; 
Elektrifikacija Dravske banovine. ETV, letnik V., 1935, št. 1, str. 2. 
* * ° ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19?6 
daljška polzelskega daljnovoda za napetost 20 kV do Braslovč in Zovneka, 
ki naj bi služil za elektrifikacijo Braslovč, Žovneka in krajev v Savinjski 
dolini proti Vranskemu. Dogradile so ga skupaj s transformatorsko postajo 
v Braslovčah (30 kVA) do začetka leta 1935. Od Žalca proti Celju so gradili 
vod za napetost 20 kV za priključek celjske cinkarne, v podaljšku pa bi mogel 
vod služiti za elektrifikacijo šmarskega okraja in Rogaške Slatine.1 9 1 
Na Gorenjskem so KDE zgradile 18 km dolg vod za napetost 10 kV od 
Dovjega prek Kranjske gore do Rateč ter transformatorske postaje Kranjska 
gora (50kVA), Gozd (20kVA) ter Rateče (30kVA) s krajevnimi omrežji (sku­
paj 8,5 km). 1 9 2 V Domžalah so s 600 m dolgim vodom priklopile tovarno Medič-
Zankl,1 9 3 v Mengšu pa novo transformatorsko postajo tamkajšnje obrtne in 
strojne zadruge.1 9 4 V Črnučah so zaradi priključka Ljubljane na omrežje KDE 
povečali transformatorsko postajo z dvema transformatorjema. Položili so 7 km 
dolg kablovod za napetost 10 k V od Črnuč do Mestne elektrarne Ljubljana. 
Tok je po njem poizkusno stekel pred koncem leta, redno pa je bil priključen 
8. januarja 1935.195 Öd daljnovoda Črnuče—Grosuplje so gradili odcep s trans­
formatorsko postajo v Dobrunjah (30 kVA) za elektrifikacijo krajev med Bizo­
vikom in Sostrim.106 V Dobrovi so prevzeli skupaj z elektrarno tudi 22 km 
omrežja ter 9 transformatorskih postaj.1 9 7 Tega leta se je povezala s KDE 
tudi elektrarna Mayr s priključkom na Primskovem. 
Za boljše obratovanje sistema med Ljubljano in Črnučami ter Velenjem 
so napeljali lasten telefonski vod.198 
Naslednje leto so KDE zaključile dela, ki so jih začele prejšnje leto. Tako 
so dogradile 22,5 km dolg daljnovod za napetost 20 kV med Črnučami in 
Vrhniko1 9 9 in nanj priklopile električno omrežje nekdanje strojne zadruge v 
Dobrovi, kjer so postavile dve transformatorski postaji in 2,5 km voda za na­
petost 20 kV, 4 km krajevnega omrežja ter predelale 7 km vodov nizke nape­
tosti in odstranile vode za napetost 3kV in 8 transformatorskih postaj na 
drogovih.200 Z vrhniškim daljnovodom se je možnost zà racionalnejšo izrabo 
HE Ziri še povečala. O d Kale do Hotedršice so napeljali 5 km dolg vod za 
napetost 20 kV, postavile v Hotedršici transformatorsko postajo (30kVA) in 
3 km krajevnega omrežja.201 Iz transformatorske postaje Dobrunje so napeljale 
krajevna omrežja za Bizovik, Dobrunje, Zadvor, Zavogel, Sostro in Cešnjice 
v skupni dolžini 13,5 km.2 0 2 
Na Dolenjskem so iz transformatorske postaje Jurjevica elektrificirali 
vasi Jurjevica, Dane, Bukovica, Sajevec, Ravni dol, Nova Štifta, Lipovšica, 
Gornja vas, Breg, Dolenji Lazi, Breze, Sušje, Zlebič, Slatnik, Zapotok, Vinice 
1 , 1 AS. BAN I, spis 5070/2 1934; AS, BAN VI, spis 7079/2 1935. 
16.339 'шз?'18В<»№ T » * ' f a S C ' E C 1 9 3 1 _ 1 9 3 * ' s P i s i 1 2 4 8 1 9 3 3 ' m i / 2 i n 4 9 4 3 / 3 1 9 3 4 : A 5 ' B A N VI, spisa 
1 , 3 AS, BAN I, spis 5070/2 1934. 
1 9 4 AS, BAN V/XI, lase. EC 1935—1938, spis 6928/1 1935. 
1 9 5 A S , BAN I, spis 5070/2 1934; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931-1934, spis 5005/2 1934- fase EC 
1935-1938, spis 2093/2 1955; AS, BAN VI, spis 7328/2 1935. ' 
'»» AS, BAN I, spisi 5070/2 1934; AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spis 4220/2 1933; AS, BAN VI 
spis 17.390 1933. ' 
m Elektrifikacija Dravske banovine. ETV, letnik V., 1935, št. 1, str. 2. 
, 9 ! AS, BAN I, spis 5070/2 1934; AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19 (Poslovno poročilo 
odseka za elektrifikacijo za XII. redno zasedanje banskega sveta). 
m AS, BAN I, spis 15/1 1936 (poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII. redno zasedanje 
banskega sveta); AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 929/1 1937; AS, BAN VI, spisa 19.904/2 1934, 
ЛУо 1937» 
2 0 0 AS, BAN I E, spis 15/1 1936; AS, BAN V/XI, fase. 1931—1934, spis 5456/3 1934. 
2 0 1 AS, BAN I E, spis 15/1 1936; AS, BAN VI, spisa 28.065/2 1935, 2198 1937. 
2 0 2 AS, BAN I E, spis 15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII redno 
zasedanje banskega sveta); AS, BAN VI, 17.390 1933. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 H 9 
in Kot ter v ta namen napeljali 13,6 km' omrežja.203 V dobropoljski občini so 
postavili transformatorsko postajo in elektrificirali Videm, Zdensko vas, Pod-
gorico, Cèsto in zato postavili 7,5 km omrežja.204 S 4 km dolgim vodom so na-
peljali električni tok tudi na Polževo.205 Z dvokilometrskim vodom za napetost 
5kV od Meščevega pri Ivančni gorici do Stične so napeljali električni tok 
do -nove transformatorske postaje v Stični in iz nje krajevno omrežje za vas 
in okolico, ki jima je dotedaj dajala električni tok samostanska elektrarna.2 0 6 
Pomembna dela so bila leta 1935 opravljena v Savinjski dolini, kjer so 
na že obstoječih vodih prešli z obratne napetosti 5kV na 20 kV.207 Z 22 km 
dolgim krajevnim omrežjem so elektrificirali preostale kraje p olzelske občine 
in ga s 3 k m končale v vaseh Parižlje, Poljče in Topola v braslovški občini. 
Končali so tudi 4 km dolg vod med Polzelo in Braslovčami, postavili trans­
formatorsko postajo v Braslovčah in priključili s 700 m dolgim vodom grad 
Zovnek. Postavili so 3 km, preuredili pa' 1 km dolg vod za napetost 20 k V 
med Žalcem in Zabukovico. V Žalcu so preuredili transformatorsko postajo, 
enako v Novem Celju, Zabukovici in Libojah. Dokončali so zvezo z 10 km 
dolgim vodom za napetost 20 kV med Žalcem in cinkarno v'Celju.2 0 8 Zgradili 
so 4 km dolg vod za napetost 20 kV od Celja do Ljubečne za priključek krajev 
Ljubečna, Trnovlje, Leskovec, Začret in Zepina. Za elektrifikacijo naštetih 
krajev so zgradili še transformatorski postaji v^Ljubečni in Trnovijah ter 
11 km krajevnega omrežja. S podaljškom daljnovoda iz Ljubečne naj bi kas­
neje elektrificirali, kraje proti Rogatcu, Šmarju in po dolini Sotle do Brežic.209 
Na celjskem območju so KDE trčile ob interese HE Fala. Jeseni 1935 se je 
posrečilo banovini skleniti z mestom Celjem pogodbo o dobavi električnega 
toka iz omrežja KDE za naslednjih 70 let. Ker je Fala nameravala elektrifici­
rati nekatera celjska podjetja mimo celjske mestne elektrarne, je ban mestu 
obljubil, da falskim daljnovodom ne bo pustil križati banovinskih cest in da 
jim bo tako zaprl pot v mesto.210 Ta obljuba kaže, da banovinska uprava ni 
izbirala ravno lojalnih potez, kadar je šlo za koristi njenega podjetja. S. pri­
ključitvijo Celja so si KDE hotele pridobiti novega velikega konsumenta, ki 
bi bil dobrodošel zalogaj tudi HE Fali. ' ' - . " * 
Leta 1935 so KDE segle še po enem kraju, ki je gravitiral na falsko 
omrežje. V Dolnji Lendavi so pridobile, kot smo že omenili, v svojo posest 
elektrarno in 5 km krajevnega omrežja tamkajšnje električne1 družbe. Ker so 
KDE lendavsko elektrarno ustavile, so za potrebe kraja napeljale vod 3kV 
iz TE Paklenice na Hrvaškem.2 1 1 
m AS, BAN I E, .15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII. redno zasedanje 
h fl.n slep g д SVGIÜ i 
2" AS, BAN I E, spis 15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII. redno 
zasedanje banskega sveta); AS, BAN V/XI, fase. . E C 1933—1938, spis 5193/2 1935; AS, BAN VI, spis 
17.005 1935. . .... .. , 7 I T , 
MS AS, BAN I E, spis 15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII. redno 
zasedanje banskega sveta); AS, BAN VI, spis 4842/1 1936. .. 
и» AS, BAN I E, spis 15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII. redno 
zasedanje banskega sveta); AS, BAN V/XI, fase. EC 1936—1938, spisa 7906/2 1955, 8257/1 1937; AS, BAN VI, 
spis 23.639/2 1937. 
a» AS, BAN I E, 15/2 1936. ' .. 
»» AS, BAN I E, spis 15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII. redno 
zasedanje banskega sveta);! AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 2762/2 1935; AS, BAN VI, spis 
8980 1935. * 
m ÂS, BAN I E, spisi 15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII.' redno 
zasedanje banskega sveta); AS, BAN V/XI, fase. EC 1931—1934, spis 5969/3 1931; AS, BAN VI, spis 
25.614/2 1935. ' , , . , ' . . , „ . 
2 1 0 AS, BAN I E, spis 15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo za VII. redno 
zasedanje banskega sveta); AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis.8482 1935. ' 
™ AS, BAN I E, spisa 15/1, 2 1936; AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 5380/1 1936. 
120 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Na Gornjskem so KDE začele in leta 1936 dogradile 24 km dolg zvezni 
vod za napetost 20 kV od HE Završnica do transformatorske postaje Police 
pri JNaklem, ki je bil potreben za boljšo izrabo vršne energije završniške 
elektrarne ter za povečanje obratne gotovosti. V ta namen so v Žirovnici zgra-
o n i i r тлП<Г° t r a n s f o r m a t ° r s k o postajo za transformacijo toka z, 10 na 
20 k V. a Dalje so na Gorenjskem elektrificirale vasi Breg, Praše, Mavčiče 
Jamo m Podrečo in v njih postavile 7,3 km krajevnega omrežja in tri trans­
formatorske postaje.2« Na omrežju žirovske elektrarne so predelali 2,5 km 
voda za napetost 10 kV.214 
Po generalnem elektrifikacijskem načrtu, ki so ga izdelali leta 1935, bi za 
gorenjske vode (Bled-Bohinj, tuhinjski daljnovod, poljanski daljnovod in za 
vode po kamniškem okraju ter za Horjul) potrebovali 5 milijonov dinarjev 
investicij, za daljnovod od Grosuplja do Vrhnike in za elektrifikacijo Bloške 
planote 5,275.000 dinarjev, za daljnovode na Dolenjskem (Grosuplje—Trebnje 
~b?™™> f-adeče, Trebnje-Novo mesto-Krško-Brežice, za Belo krajino, 
za litijski okraj m Suho krajino) bi potrebovali približno 21 milijonov dinar­
jev, za kraje v Savinjski dolini, Mislinjski in Mežiški dolini ter za elektrifi-
, а " Ј 0 s m a r s k e g a m brežiškega, mariborskega, ljutomerskega okraja, za elek-
triiikacijo Podravja m Prekmurja pa še 45 milijonov dinarjev. Računali so, 
da bi bilo treba zgraditi 1.035 km daljnovodov in 225 transformatorskih postaj. 
Ud vsote 76 milijonov dinarjev, ki bi jih potrebovali za gradnjo omrežij, bi 
odpadlo na del, ki naj bi ga elektrificirale KDE, 36 milijonov dinarjev.2" 
V letu 1936, ko je gospodarska kriza že popustila, pa so začele naraščati 
cene električnega materiala, zlasti bakra. Najpomembnejše delo so v letu 1936 
opravile KDE na Dolenjskem, kjer so občine najele pri Pokojninskem zavodu 
.za nameščence v Ljubljani 7 milijonov dinarjev posojila.216 Prizadevanja za 
elektrifikacijo Dolenjske so bila stara že pet let, .uresničiti pa jih je bilo mo­
goče sele z omenjenim posojilom. Vr letu 1936 so občine porabile 5 milijonov 
dinarjev tega posojila za napeljavo daljnovoda za napetost 20 kV od Grosuplja 
prek Trebnjega do Sevnice in Radeč ter Krškega z odcepi za Malo Loko, Sent-
rupert in Mokronog. Daljnovod je bil dolg 90,7 km in ob njem so sezidali 11 
transformatorskih postaj in to v Mali Loki, Trebnjem, Ponikvah, Mirni, gent-
rupertu, Mokronogu, Šentjanžu, Hotemežu, Boštanju in Krškem. V Krmelju 
so postavili tudi zvezno transformatorsko postajo (l60kVA, 20/3 kV) za zvezo 
s TE Jakilovega rudnika v Krmelju. Od te elektrarne so do šentjanške trans­
formatorske postaje napeljali skoraj 3 k m dolg vod za 3 kV. Iz krmeljske 
transformatorske postaje so napeljali vod za elektrifikacijo Tržišča in njegove 
okolice. Ze v začetku leta 1936 so KDE sklenile z Jakilom pogodbo o dobavi 
toka iz njegove elektrarne, kar je KDE omogočilo priklopitev Sevnice pred 
napeljavo daljnovoda iz Grosupljega. V Sevnici so namreč KDE prevzele tam­
kajšnje omrežje s transformatorsko postajo, ki so jo preuredile. Poleg 6,5 km 
212 
AS, BAN H Ä i . V i Ä f (Р0£°,т,?о<„р0Г0?Уо J № z a V I I L r e d n o nasedanje bonskega sveta); 
^ i ^ a X ^ s ^ a r ^ A Ä r t r ^ Ä ^ ^ ^ Š Ž f f i & V ^ ^П 
zasedanje Wkega^etaf5 ^ ^ ('Р°$10ТП0 Р°ГОСЉ r e f « e n t a z a elektrifikacijo za VII. redno 
in Ptujske 'g 'aÄ 1 . E ' SPÌS 0 / 1 mb; **' B A N V / X I ' faSC- E C I 9 3 9 - 1 9 4 5 ' «I* Elektrifikacija Dravskega 
zasedanje'bansktfa sveta)**" " " "* ' P o s I o T n o P o r o č i l ° T r e n t a za elektrifikacijo za VII. redno 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 2 1 
dolgega omrežja v Sevnici so KDE prevzele tudi omrežje v Boštanju. Na zgoraj 
naštete transformatorske postaje ob dolenjskem vodu so priklopile 33 km kra­
jevnih omrežij.217 
Na Dolenjskem so na zagraškem območju elektrificirale Kriško vas in 
Zavrtačo ter zgradile za obe 4,4 km omrežja, elektrificirale so dalje kraje pri 
Šmarju, Škofljici, Ponovi vasi ter grad Selo in za ta namen zgradile 7,3 km 
krajevnega omrežja. Na progi Grosuplje—Kočevje so dogradile transforma­
torske postaje v Ponikvah, Sv. Gregorju in Podstenju ter postavile skoraj 4 km 
voda za napetost 20 kV ter 12,5 km krajevnega omrežja. Za elektrifikacijo 
Dolenje vasi in Prigorice so zgradile 2,2 km omrežja.218 
ii. V Savinjski dolini so KDE zaradi priključka Celja zopet povečale trans­
formatorsko postajo v Podlogu. Dogradile so 4 km dolg vod za napetost 20 kV 
od Podloga do Žalca. V celjski cinkarni so montirale za potrebe mesta dva 
transformatorja .po 500 k VA, postavile v Celju novo razdelilno postajo in jo 
s kablom, dolgim 555 m, priključile na omrežje KDE. Od novo zgrajene trans­
formatorske postaje v Ljubečni so napravile 1 km dolg odcep za elektrifikacijo 
Drešinje vasi in Levca. Elektrificirale so tudi Zgornje in Spodnje Grušovlje. 
Od občine Vojnik so prevzele 5,5 km krajevnega omrežja, 6,5 km voda visoke 
napetosti od Celja do Vojnika ter vojniško transformatorsko postajo. Tok za 
prevzeto omrežje so KDE dobavljale iz omrežja HE Fala. 2 1 9 
Na Gorenjskem so elektrificirale Dob, Zelodnik, Čemšenik, Turnišče, Ko-
ličevo in Škrjančevo. V ta namen so zgradile skoraj 10 km vodov nizke na­
petosti in 1,5 km voda za napetost 20 kV. Na domžalski vod so priključile Za-
boršt in Podrečje z 2,3 km dolgim omrežjem. V Vescah so postavile 1 km 
omrežja. Zgradile so še transformatorsko'postajo v Ihanu in Jaršah ter gradile 
'vode za napetost 20 kV do njih.220 Poleg teh del so na Gorenjskem napravile 
še nekaj napeljav v Bohinju, kjer so postavile transformatorsko postajo v 
Ukancu.2 2 1 ' , . ', » •  
Na Notranjskem so zgradile transformatorsko postajo v Dolenji vasi, ki 
pa je niso priključile, ker cerkniška občina ni dala dovolj "velikega prispevka. 
Pri Hotedršici so z 2,5 km dolgim vodom priklopile Ravnik.2 2 2 Na Vrhniki so 
od tamkajšnje zadružne elektrarne prevzele dve transformatorski postaji in 
7,3 km krajevnega omrežja.22? Pri Dobrovi pa so nadaljevale z obnovitvenimi 
deli na omrežju; obnovile so ga 9 km.2 2 4 ' ' ' ' ' 
. Zanimanje, za elektrifikacijo je neprestano rastlo. V letu 1937 KDE že niso 
mogle ,več slediti vsem zahtevam. Na Dolenjskem, kjer so tega leta investirale 
1,5 milijona dinarjev, so opravile največ. Zlasti veliko so gradile na območju 
med Krškim, Brežicami in Šentjernejem. Od Krškega proti Brežicam in Šent­
jerneju : so dogradile 45 km voda za napetost 20 kV. Zgradile so transforma­
torske postaje v Leskovcu, Brežicah, Dobovi, Cerkljah, Kostanjevici, Podbočju, 
2" AS, BAN I É, spis 143/2 1937 (Poslovno poročilo KDE za VIII. redno zasedanje banskega sveta 
in Banovo poročilo na VIII. rednem zasedanju banskega sveta); AS, BAN VI, spisa 7997/2 1936, 17.820 
2 1 8 AS, BAN I E, spisa 15/1 1936 (Poslovno poročilo referenta za elektrifikacijo zà VIT. redno 
zasedanje banskega sveta), 143/2 1937 (Poslovno poročilo KDE za VITI. redno zasedanje banskega sveta). 
„ . . , , A S < B A N ! E. W/2 (Poslovno poročilo KDE za VIII. redno zasedanje banskega sveta): AS, 
BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spisa 1048/2 1936, 975/1 1937. 
™ A f ' B A N I E ' s p i s 1 4 3 / 2 1 9 3 7 (Poslovno poročilo KDE za VIII. redno zasedanje banskega sveta). 
. „ „ . » , ' B A N X E ' S D 1 S 1 4 3 / 2 1 9 3 7 (Poslovno poročilo KDE za VIII. redno zasedanje banskega sveta); 
AS, BAN VI, spis 22.571/1 1935. 
2 2 2 AS, BAN I E, spis 143/2 1937 (Poslovno poročilo KDE za VIII. redno zasedanje banskega sveta). 
2 2 3 AS, BAN I E, spis 177/2 1937. 
2 2 4 AS, BAN I E, spis. 143/2 1937 (Poslovno poročilo KDE za VIII. redno zasedanje banskega sveta). 
H 2 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Šentjerneju, Pleterjah, Kompolju in še provizorno pri graditeljih^ savskega 
mostu pri Boštanju. Za elektrifikacijo krajev v občinah Šentjanž, Tržišče, 
Boštanj, Sevnica, Krško, Videm, Leskovec, Brežice, Dobovan, Kostanjevica, 
Šentjernej, Kompolje so napeljale 70,6 km krajevnih omrežij.225 Za priključek 
Ponikev in drugih krajev v Ribniški dolini so zgradile skoraj 20 km krajev­
nega omrežja ter 350 m voda napetosti 20 kV.226 V Beli krajini so KDE kupile 
od tvrdke Jugoles 3 km nizkonapetostnega omrežja v Črnomlju, zgradile tam 
provizorno transformatorsko postajo ter napeljale 2 km voda za napetost 3 kV 
do TE Kanižarica, iz katere so dobavljale za mesto tok.227 ; -
Na Gorenjskem so leta 1937 KDE elektrificirale Poljšico, Rovte in Bitnje 
ter.zgradile v ta namen 11,6 km krajevnega omrežja. Dogradile so tudi trans­
formatorsko postajo v Želečah ter na Bledu položile 1 km kabla za napetost 
10 kV. Za elektrifikacijo sedmih krajev pri Dobrunjah in pri Velesoveih ter 
za razširitev omrežja.v Ihanu so zgradile 10,5 km krajevnega omrežja. S kilo­
meter dolgim vodom za napetost 20 kV so priklopile ihansko transformatorsko 
postajo. Na svoje omrežje so KDE priklopile transformatorsko postajo tovarne 
pletenin v Jaršah in transformatorsko postajo Bonačeve tovarne v Koli-
cevem 228 
Leta 1937 so KDE posegle zopet po novem območju. Od Velenja so prek 
Podgorja, Kotelj do Mežice in Žerjava napeljale 37,5 km dolg vod za napetost 
20 kV ter z njim priključile na omrežje rudnik v Mežici. Vod je omogočil 
nadaljnjo elektrifikacijo Mislinjske in Mežiške doline. Za delovanje tega voda 
so morali v Velenju postaviti novo transformatorsko postajo (2 transformatorja 
po 1250 kVA), postavili, pa so jo tudi v Podgorju (30kVA). Parno elektrarno 
v Mežici so morali ustaviti.2 2 9 Za priključek rudnika v Libojah so postavili 1 km 
voda visoke napetosti ter provizorno transformatorsko postajo (100 kV A).230 
Konec leta so KDE začele z elektrifikacijskimi deli v krajih med Braslovčami 
in Vranskim. Tamkajšnje občine so najele za elektrifikacijska dela 800.000 
dinarjev posojila.231 . ' 
' Na Notranjskem so KDE v letu 1937 zgradile le skromen kilometer voda 
napetosti 10 kV in tri provizorne transformatorske postaje. 
V celem so v letu 1937 KDE zgradile 89,5 km vodov visoke napetosti, 
115,7 km krajevnih omrežij ter 19 transformatorskih postaj. Tega leta so imele 
KDE 810 km vodov Visoke napetosti, 714 km krajevnih omrežij, 8 zveznih 
transformacijskih postaj s skupnim učinkom 16.700 kVA ter 208 normalnih 
transformatorskih postaj s skupnim učinkom 7.942 kVA. Tako so tega leta 
z dolžino vodov visoke in nizke napetosti uresničile načrt iz leta 1929. Poleg 
naštetega omrežja je dobivalo tok KDE še 20 zasebnih transformatorskih 
postaj. Njihov tok je dobivalo 544 krajev z 260.000 prebivalci. Da bi ilustrirali 
elektrifikacijsko širino KDE, primerjajmo te številke s podatki o HE Fala. 
Fala je dajala električni tok 93 krajem s 110.000 prebivalci, kar kaže, da se 
je orientirala na elektrifikacijo večjih krajev. Leta 1936 je imela HE Fala 
367,7 km vodov visoke napetosti in le 16,6 km lastnega krajevnega omrežja. 
2» AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 2514/1 1937; fase. EC 1939^1945, spis 5440/1 1939; AS, 
BAN VI, spis 35.595/1, 2 1940; AS, Banski svet, zapisniki sej, IX." redno zasedanje, seja 1. (spis 13). 
2 2 6 AS, Banski svet, zapisniki sej, IX. redno zasedanje, seja 1. (spis 13). 
2 2 7 AS, BAN VI, spis 12.187 1937. 
22,1 AS, BAN VI, spis 2199 1937. 
2 2 5 AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spisa 9842/1 in 9891/1 1937; fase. EC 1939—1945, spis 4093/3, 
4 1940; AS, BAN VI, spisi 12.034/2 in 26.796/2 1937, 12581 1938, 12.818/2 1940. 
2 3 0 AS, BAN VI, spis 25.530/1 1937. 
2 3 1 AS, Banski svet, zapisniki se j , IX. redno zasedanje, seja 1. (spis 13). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 123 
Če temu prištejemo še .tuje omrežje, je bilo v njeni oskrbi 493,9 km visoko­
n a p e t o s t n i h vodov in 308,5 km nizkonapetnostnih vodov, s čimer še vedno 
ni dosegla obsega vodov KDE, ki so se lotevale elektrifikacije tudi manjših 
in za pridobitnost manj interesantnih krajev.232 • 
ELEKTRIFIKACIJA DRAVSKE BANOVINE LETA 1937 ,< 
. , (Iz Programa javnih del v Dravski banovini. Sestavilo in izdalo Udruženje 
jugoslovenskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Ljubljana 1937, 
str. 12) 
'•J^A 
• obstoječe centrale 
O projebUrana cantrala 
* obstoječa transform.poslaji 
o prejetalrranetranajòni.poskije 
-— obafojeci doljnooocU 
— projehtironï daKnowdì 
Na območju završniške elektrarne leta 1938 ni bilo več veliko krajev, ki 
ne bi imeli električne napeljave. To leto so KDE na tem območju elektrificirale 
še Poljšico, Rovte, Cešnjico pri Pôdnartu, 2 3 3 Podkuže, Belco pri Dovjem, kjer 
so zgradile Iransformatorsko postajo (lOkVA),234 ter končale pripravljalna 
dela za elektrifikacijo občine Kovor. V kranjski okolici so napeljale krajevno 
omrežje v Adergasu in na Praprotni polici.235 Z nakupom Mayrjeve elektrarne 
so pridobile 2 km voda za visoko napetost, 17 km vodov za nizko napetost in 
tri transformatorske postaje v Kranju. ' ' 
Na Dolenjskem so leta 1938 KDE nadaljevale z elektrifikacijo krajev 
med Sevnico, Dobovo in Šentjernejem. Na tem območju so zgradile 30 km 
232 Glej opombo 230. 
. ?f AS, BAN V/XI, fase. EC 1955—1938, spis 6691/3 1938; AS, BAN VI, spis 19.876/2 1958. 
o . »T ^•,AS'.BAN V / X I ' f a s c - E C 1935—1938, spis 6693/3 1958; fase. EC 1939-1943, spis 4437/1 1939; AS, 
BAN VI, spisi 19.644 1938. 
2 3 5 AS, BAN I E, spis 170/1 1939. 
124 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
krajevnih omrežij. Večje delo so opravile tudi na liniji Trebnje—Novo mesto, 
kjer so napeljale vod za 20 kV od Ponikev do Novega mesta ter napravile 
odcep za Mirno peč ter transformatorsko postajo v Kandiji.2 3 8 
Pomemben dogodek je bila sklenitev pogodbe o dobavi električne energije 
z elektrarno Ozalj in zgraditev daljnovoda za napetost 20 kV od Metlike do 
Črnomlja, s čimer je bila dana možnost za pospešeno elektrifikacijo Bele 
krajine, preden bi do nje podaljšali kočevski daljnovod.237 
Na Notranjskem so KDE elektrificirale Rovte pri Logatcu, Gradišče, 
Jakovco, Podskrajnik, Zelše, Dolenjo vas, Dolenje jezero in Laze, zgradile 
transformatorski postaji Gradišče (75 kVA) in Laze ter pripravljale elektrifi­
kacijo Begunj, Bloške planote in Starega trga z okolico.238 
V Savinjski dolini so leta 1938 nadaljevale z elektrifikacijo krajev med 
Braslovčami in Vranskim. Za ta namen so dogradile 15 km dolg vod za nape­
tost 20 kV od Braslovč do Vranskega z odcepi do sv. Pavla pri Preboldu in 
do Šentjurja ob Taboru ter transformatorske postaje v Trnavi, Šentjurju ob 
Taboru, v Prekopi, Vranskem (po.50kVA) in v Dolenji vasi pri Sv. Pavlu 
(50kVA). Nekateri od teh krajev so bili že elektrificirani iz lokalnih elektrar-
hic in iz elektrarne tovarne Mautner. Gradbena vrednost teh del je bila oce­
njena s 65.000 dinarji. Elektrarnico v Brodeh so ustavili.239 Dalje so KDE 
opravile nekaj manjših del v okolici Celja ter sezidale poslopje dotedaj provi­
zorne transformatorske postaje v Podlogu. Na mežiški daljnovod so priklopile 
ravensko jeklarno. V Starem trgu pri Slovenj Gradcu so preuredili tamkajšnje 
krajevno omrežje.240 ^ 
V celem so leta 1938 KDE povečale svoje omrežje za 37 km vodov visoke 
napetosti, za 149,6 km krajevnih omrežij ter za 16 transformatorskih postaj. 
Na njeno omrežje sta bili priključeni mesti Ljubljana in Celje. KDE so tega 
leta oskrbovale z električnim tokom že 5 8 % elektrificiranih krajev v bano­
vini. 
V letu 1939 se zaznamuje pri KDE začetek prehoda od ekstenzivne k in­
tenzivni elektrifikacijski dejavnosti, ki ga vidimo v tem, da so to leto nizko­
napetostni vodi prvikrat presegli dolžino visokonapetostnih vodov. 
V letu 1939 so KDE dosegle nov višek v svoji elektrifikacijski podjetnosti. 
V prejšnjih letih so navadno porabile za napeljavo omrežij 280 do 300 ton 
bakra na leto, to leto pa so ga kar 450 toh. Ce so si leta 1931 z graditvijo 
daljnovoda Velenje—Črnuče ustvarile hrbtenico svojega omrežja, so si leta 
1939 z graditvijo 18 km dolgega voda za napetost 60 kV od TE Trbovlje do 
transformatorske postaje v Podlogu2 4 1 utrdile svojo energetsko moč in,vplivno 
vlogo v banovinskem elektrogospodarstvu. Sredi meseca novembra je bil ome­
njeni vod že v obratu. , 
V Savinjski dolini so KDE leta 1939 .podaljšale.daljnovod za napetost 
20 kV iz Braslovč v Nazarje. Ta 12,3 km dolgi vod naj bi kasneje v podaljšku 
«s AS, BAN I E, spis 170/1 1939; AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 7727/1 1936; AS, BAN VI, 
spis 15.968/ 2 1936. 
2 3 7 AS, BAN I E, 170/1 1939; AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938,, spis 7239/2 1938; AS, BAN VI, 
spis 21.739 1938. 
2 3 8 AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spisa 5758/3 in 7835/3 1938; AS, BAN VI, spisa 21.375 in 
23.827/2 1938. 
2 3 5 AS, BAN I E, spis 170/1 1939; AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 2116/3 1938; fase. EC 
1939—1945, spis 5564/3 1939; AS, BAN VI, spisa 5840/2 in 15.569 1938. 
2 4 0 AS, BAN I E, spis 170/1 1939; AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 4092/4 1940; AS, BAN VI, 
spis 27Л95 1938. 
2« AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spisa 3106/3 1939, 1071/1 1940; AS, BAN V/19, spis 125/1 1939; 
AS, BAN VI, spis 7781/2 1939. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 2 5 
služil tudi za elektrifikacijo zgornje Savinjske doline. V Nazarjah so zgradili 
transformatorsko postajo (75kVA), iz katere so trenutno napajali z električnim 
tokom samo tamkajšnjo lesno industrijo in Prihovo. V Celju so zamenjali stari 
transformator za 500 k VA z novim z 800 kVA učinka.2 4 2 
V Mislinjski dolini so KDE zgradile transformatorsko postajo in 9 km 
krajevnega omrežja v Starem trgu ter s 4,3 km dolgim omrežjem elektrificirale 
Gabrke. Razširile so tudi omrežje v Dobrni. 2 4 3 
Na Gorenjskem so KDE elektrificirale Kovor, kjer so postavile trans­
formatorsko postajo,' Peračico, Praproče in Brdo2 4 4 ter napeljale vod na Pod­
koren do obeh mejnih prehodov, do našega in avstrijskega. Drugod po Gorenj­
skem pa so še razširjale obstoječa omrežja.245 V celem so na Gorenjskem v 
letu 1939 zgradile 22 km krajevnega omrežja in postavile dve transformatorski 
postaji.246 
Leta 1939 so KDE dogradile že dolgo načrtovani daljnovod med trans­
formatorsko postajo v Dobu (50 kVA) in Litijo z odcepom v Lukovici in Mo­
ravčah. Ta vod je bil dolg 22 km. Nanj so priklopili transformatorske postaje 
v Vrbi (30kVA), Brdu pri Lukovici (20 kVA), Sv. Andreju (30kVA), Moravčah 
(30kVA),<Zapodju (30kVA) in Litiji (50kVA), ki je bila sezidana že leta 1935. 
V Litiji so KDE prevzele obstoječe 4,5 km dolgo omrežje, ga preuredile in 
popravile. V Šmartnem pri Litiji in v Ponovičah so sezidale transformatorski 
postaji. V Šmartnem pri Zalogu, Ihanu in Loki pri Mengšu so razširile omrež­
je.247 Vsega skupaj so na omenjenem območju dogradile 31 km krajevnega 
omrežja. , 
Leta 1939 so KDE dogradile daljnovod Škofljica—Ig z odcepoma za Kre­
menico in Mateno s tremi transformatorskimi postajami v Vrbljenah (30 kVA), 
Igu (30kVA) in rezervna (50kVA) in na Kremenici (100 kVA) ter 12 km kra­
jevnega omrežja v vaseh občine Ig in Tomišelj.248 
, Iz Kočevja so podaljšale daljnovod za napetost 20 kV do Dolgè vasi ter 
zgradile transformatorski postaji v Dolgi vasi in Stari cerkvi (po 30 k VA) s 
krajevnimi omrežji.249 V občini Velike Lašče so leta 1939. postavile tranforma-
torsko postajo v Dvorski vasi ter krajevna omrežja za Ponikve, Rašico, Male 
Lašče, Srebotnik, Gorenje in Dolenje Retnje, Dvorsko vas, Malo Slivnico, Med-
vejek, Kot, Prelesje, Slinovico, Gorenje Laze in Velike Poljane.2 5 0 V Globočcu 
pri Zagradcu so za pogon vodnih črpalk postavile transformatorsko postajo 
(125 kVA) in jo priklopile na ambruški daljnovod.251 
Od Novega mesta do Stopič in posebej do Toplic so zgradile 13 km dolg 
daljnovod za napetost 20kV ter ob njem postavile transformatorske postaje 
v Stopičah, Srebrničah (20kVA), Straži (30kVA) in Toplicah (50kVA). V 
Toplicah so nadomestile zdraviliško elektrarnico, dogradile pa so krajevna 
2 4 2 AS, BAN V/19, fase. EC 1939—1945, spis 6S95/3 1940; AS, BAN VI, spis 28.482/2 1940. 
2 0 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo 
za XII. redno zasedanje banskega sveta). 
2 4 4 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spisa 6394 in 3105/5 1939; AS, BAN VI, spisa 7779/2 in 19.233 
1939. 
2 4 5 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spisa 5785/4 in 7719/7 1939; AS,'BAN VI, spis 18.436/2, 4 1939. 
2 4 6 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo 
za XII. redno zasedanje banskega sveta. 
2 4 7 AS, BAN V/XI, fase. EC 1935—1938, spis 7726/1 1936; AS, BAN VI, spisa 438/2 1936/775/2 1940. 
2 4 8 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spisa 6221/3 1939, 6057/1 1940; AS, BAN V/19, mapa Poročila 
odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo za XII. redno izasedanie banskeea sveta; 
AS, BAN VI, spisa 18.517/2 1939, 19.028 1940. * 
m AS, BAN V/XI, fase. EC 1939^1945, spis 4949/4 1939; AS, BAN VI, spisa 13.510/2 1939, 135/1 1940. 
2 5 0 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 8074/3 1939; AS, BAN VI, spis 27Л98/2 1939. 
2 5 1 AS, BAN VI, spis 1270/2 1940. 
126 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
omrežja v Vavti vasi, Gorenji Straži, Dolenjih Sušicah, Sušici, Podtumu; Mé-
niški vasi, Qbrhu, Podhosti, Loški vasi, Gradišču in Dolenjem polju.252 To leto 
so KDE delale tudi na krajevnih omrežjih na Rudniku pri Ljubljani, Šmarju, 
Šentvidu pri Stični, Stični, Sodražici, Dolenji vasi, Ribnici in Mirni peči. Na 
tem območju so napravile 29 km daljnovodov in skoraj 65 km krajevnih omre­
žij ter 11 transformatorskih postaj.2 5 3 
Na omrežje KDE se je to leto prek svoje transformatorske postaje 
(100 kVA) priključilo tudi Novo mesto, ki je dotedaj dobivalo električni tok iz 
HE Novobor v Luknji, zgrajeni v prvih letih po svetovni vojni. Priklopitev 
novomeškega omrežja na KDE je postala aktualna takoj z nastankom prvih 
načrtov za elektrifikacijo Dolenjske po KDE. Novomeška mestna občina j e 
hotela odkupiti naprave Novobora v Luknji, a je ta postavljal previsoko ceno! 
Leta 1936 se je občina odločila za priklop na omrežje KDE in opustila 'vsa 
pogajanja z Novoborom, ki je z raznimi ponudbami hotel .odločitev kar naj­
bolj zavleči. Mestno električno podjetje je zgradilo svoj priključni vod na 
daljnovod Grosuplje—Trebnje—Novo mesto—Toplice.254 
V brežiškem okraju so KDE leta 1939 dogradile daljnovod Brežice—Artiče 
—Globoko s transformatorskima postajama v Artičah (30kVA) in Globokem 
(50 kVA) za krajevna omrežja v občinah Artiče, Globoko in Zdole. Nekaj 
omrežja so napravile še na Vidmu in na Dobovi. V krškem okraju so napravili 
še nekaj omrežja v Boštanju, povezali pa so tudi Škocjan (transformatorska 
postaja 30kVA) in v njem zgradili 3 k m krajevnega omrežja. Na vsem tem 
območju so tega leta zgradili 30,5 km vodov visoke napetosti in 14,7 km vodov 
nizke nap'etosti ter tri transformatorske postaje. Na Vidmu pri Krškem so 
KDE priklopile tudi. transformatorsko postajo (350 kVA) Bonačeve tovarne 
papirja.2 5 5 
Na Notranjskem so KDE leta 1939 dogradile 17 km dolg daljnovod od 
Cerknice do Starega trga p r i Ložu in nanj priključile nove transformatorske 
postaje v Starem trgu (50kVA), Igi vasi (30kVA) in Martinjaku (50kVA) s 
krajevnimi omrežji. Za Begunje so postavile 3 k m dolg daljnovod, transfor­
matorsko postajo (30 k VA) in krajevno omrežje.256 
Na žirovskem območju so zgradile daljnovod za napetost 10 kV od elek­
trarne Žiri do Gorenje vasi v dolžini 4 km in postavile v Gorenji vasi trans­
formatorsko postajo (30 k V A).2 5 7 Na notranjskem in žirovskem območju so v 
celem zgradile 23 km daljnovodov in 30,6 km krajevnih omrežij ter štiri trans­
formatorske postaje. Dozidale pa so tudi transformatorski poslopji v Preserjah 
in Žirovnici pri Cerknici.2 5 8 
*» AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—19«, spis 4781/5 1939; AS, BAN VI, spisa 12.717/2 1939, 4407 1940; 
AS, BAN Vili, fase. KD-E, spis 4407/1 1940. 
2 5 3 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, Poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo za 
XII. redno zasedanje banskega sveta; AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 896/6 1939. 
2 5 4 AS, BAN V/XI, fase. EC 1951—1934, spis 6474/2 1931; fase. EC 1939—1945, spisa 533/1 in 4508/2 1941; 
AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo za XII. redno 
zasedanje banskega sveta. 
2 5 3 AS, BAN V/19, spis 125/1 1939, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za 
elektrifikacijo za XII. redno zasedanje banskega sveta; AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 8081/3, 
4 1940; AS, BAN VI, spisa 35.595/3 1940, 457/1 1941. 
2» AS, BAN V/19, spis 125/1 1939; AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 4664/5 1939; AS, BAN VI, 
spisa 12.271/2 1939, 12.819/2 1940. 
ет AS, BAN V/XI, fase. EC 1939-4945, spis 5743/1, 2 1940; AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka 
V/19, spis Poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo za XII. redno zasedanje banskega sveta; AS, 
BAN VI, spis 17.983 1939. I 
2 5 8 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo 
za XII. redno zasedanje banskega sveta. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 2 7 ! 
•Vsega skupaj so KDE v letu 1939 povečale obseg daljnovodov za 123,83 km 
in krajevnih omrežij za 197,63 km^ter število transformatorskih postaj za 28 
(s skupnim učinkom 1062 kVA). Na novo so elektrificirale 125 krajev s 23.000 
prebivalci. V svoji posesti so imele tega leta 990 km daljnovodov, kar je bilo 
več kot polovica vseh daljnovodov v banovini.2 5 9 ' • 
2 5 5 Glej opombo 258. • ' • -• ' : i 
Sredi leta 1939 so KDE oskrbovale z električnim tokom naslednje kraje (po Lojze Levstik, 
Razvoj . . .) : ' • • . 
Srez Brežice: t , 
Brezina, Brežice, Bukovšek, Cundrovec, Crna, Dobova, Gaberje, Loče, Mali Obrez, Mihalovec, 
Mostec,r Sevnica, Stara vas,'Sv. Lenart, Sv. Rok, Šmarje, Trnje, Veliki Obrez, Videm,'Zakot, Zverinjak. 
Srez Cel je: 1 , 
Braslovče, Breg, Brode, Celje, Ceplje, Crni vrh, Doberteša vas, Dobrna, Dolenja vas, Drago 
polje, Drešinja vas, Frenga, Glinje, Gomilsko, Gotovlje, Grajska vas, Groblje, Zg. in Sp. Grušovlje, 
Kapla, Kaplja vas, Klanec, Leskovec, Leveč, Liboje, Ljubečna, Ločica, Ločica, Loka, Loke, Matke, 
Ojstrica, Ojstriška vas. Orlova vas, Orova vas, Parižlje, Podlog, Podvin, Podvrh, Poljče, Polzela, 
Podnor, Praprače, Prekopa, Roje, Sp. Govče, Sp. Grušovlje, Sp. Roje, Stopnik, Sv. Magdalena, 
Sv. Lovrenc, Sv. Matevž, Sv. Pankrae, Sentpeter, Šentrupert, Šešče, Tabor, Topolje, Trnava, Trnovlje, 
Tršca, Višnja vas, Vojnik, Vransko, Zabukovca/Začret, Zadobrova, Zaglink, Zakel, Založe, Zg. Ložnica, 
Zg. Grušovlje, Zg. Roje, Žalec, Zepina. . 
Srez Črnomelj : 
Črnomelj, Metlika. ' , . ' , ' 
Srez Dolenja Lendava: 
Dolenja Lendava. 
Srez Kamnik: < ) • , ' • • i 
Breg, Bukovica, Čemšenik, Depala vas, Dob, Dobruša, Glinje, Gmajnica, Gora, Goričica, Ihan, 
Kaplja vas. Klanec; Količevo, Komenda, Komendska Dobrava, Koseze, Križ, Lahovče, Loka pri Mengšu, 
Mala Loka, Mengeš, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Podgorje, Bodrečje, Polje, Potok, Potok, Prelog, 
Preserje, Pristava, Raca, Repnje, Rodica, Selo, Sp. Domžale, Sp. Jarše, Srednje Jarše, Stob, Studa, 
Suhadole, Šenkov turn, Skrjanče, Topolje, Trzin, Turnišče, Utik, , Vel. Mengeš, Vesca, Vir, Vodica, 
Vopolje, Zaboršt, Zalog, Zg. Domžale, Zg. Jarše, Žeje, Zelodnik. 
Srez Kočevje: J 
Andol, Breg, Breze, Brinovšica, Bukovca, Cesta, Črnec, Dane, Dolenja vas. Dol. Poljane, Dol. 
Lazi, Gašpinovo, Globelj, Gorenja vas, Gor. Lazi, Gorica vas. Gorice* Gor. Podpoljane, Graben, Hojče, 
Hrovača, Hudi konec, Kočevje, Kot, Krnče, Lipovšica, Mahovnik, Marolče, Maršiči, Nemška vas, Nova 
Štifta, Nova vas, Ortnek, Otavice, Podgorica, Pođpoljane, Ponikve, Praprače, Predstruge, Preska, Pri-
gorica, Pusti hr ib, Ravni dol, Ribnica, Rigelj, Sajevec, Sinovica, Sodražica, Šušje, Sv. Gregor, Salka 
vas. Velike Lašče, Vel. Poljane, Videm, Vinice, Zamostec, Zapotok, Zdenska vas, Zlebič. 
* Srez Kran j : 
Adergas, Bistrica, Bobovk, Breg, Britof, Britof, Cegelnica, Cerkl janska Dobrava1, Dolenja vas, 
Dornice, Dragočajna, Gorenja Sava, Gorenje, Hotemaže, Hrast je, Hraše, Hraše, Hudo, Ilovka, Jama, 
Klanec, Kokrica, Kranj , Malo Naklo, Mavčiče, Mile, Mlaka, Moše, Naklo, Nova vas. Okroglo, Olševek, 
Orehovlje, Pivka, Podpeč, Podtabor, Polica, Praprotna polica, Praše, Prebačevo, Predoslje, Primskovo, 
Rovte, Rupa, Smlednik, Sp. Besnica, Srakovlje,- Srednja vas, Srednja vas, Strahinj , Struževo, Suha, 
Valburga, Tatinec, Torovo, Trata , 'Trbo je . Vel. Naklo, Visoko, Voglie, Voklo, Zapoge, Zg. Besnica, Žeje, 
Zerjavka. 
Srez Krško: ' ' • :l • . • 
Birna vas, Bistrica, Brezje, Brinje, Cerklje, češnj ice, Dobravica, Dol. Pirošica, Dolenja stara vas. 
Dolenja vas, Drnovo, Dvor, Gabrijele, Globočice, Gomila, Gorenja vas. Gor. Boštanj, Hinjce, Koludrje, 
Kompolje, Kostanjevica, Krmelj, Krško, Lisičje jame, Leskovec, Leskovec, Malence, Malo Mraševo, 
Martinja vas, Mokronog, Murence, Orehovec, Prelesje, Radna, Rakovnik, Rekštanj, Ribjek, Slepšek, 
Straža, Podbočje, Sv. Križ, Šentjanž, Šentjernej, Šentrupert, Šmalčja vas, Smarčna, Trstenik, Trška 
gora. Tržišče, Velika vas, Videm, Vrhek, Zasap, Zupečja vas, Zvabovo. 
Srez Laško: ' " 
Lokà pr i Zidanem mostu. Rečica. 
Srez Liti ja: 
Draga, Gmajna, Gorenja vas, Hudo, Kriška vas, Mleščevo, Mrzlo polje, Muljava, Nova vas, 
Stari trg. Sv. Rok, Šentvid pri Stični, Skrjanče, Videm, Višnja gora, Zavrtača, Zg. Draga, Znojile, Žalna. 
Srez Ljubl jana: 
Bičje, Bizovik, Boštanj, Brezovica, Brod, Brod, Češnjice, Črna vas, Črnuče, Polje, Dobrava, 
Dobrova, Dobrunje, Dolnice, Dragomelj, Dravlje, Draževnik, Dvor, Fužine, Gaberje, Glinica, Gmajna, 
Grosuplje, Gunclje, Hrast je, Klanec, Kleče, Komanija, Koseze, Kožarje, Lanišče, Ljubljana, Mala Loka, 
Mala Podgorica, Mala vas. Mala vas, Mali vrh. Medno, Nadgorica, Oberje, Paradisèe, Pržan j , Pšata, 
Podboršt, Podgora, Podgorica, Podgorica, Podmolnik, Podsmreka, Podutik, Poljane, Ponova vas, Pod-
vodje, Rašica, Razdrto, Razori, Rudnik, Sadinja vas. Sap, Savije, Skaručna, Slape, Smrečje, Sneberje, 
Sostro, Soteska, Sp. Hrušica, Sp. Zadobrova, Sp. Gameljne, Sp. Kašelj, Sred. Gameljne, Stanežiče, 
Stara Vrhnika, Stožice, Stranska vas, Stranska vas. Studenec, Sv. Jakoba, Šentjur, Šentvid, Škofljica, 
Šmarje, Šmartno, Šmartno pod Šmarno goro, Šmartno ob Savi, Stepanja vas, Sujica, Tacen, Tlake, 
Tomaževo, Trata, Vel. Loka, Veliki vrh. Vel. Mlačevo, Vevče, Vižmarje, Vojsko, Vrhnika, Vrhovci, 
Zadvor, Zagradec, Zalog, Zapuže, Zavoglje, Zg. Hrušica, Zg. Šiška, Zg. Zadobrava, Zg. Gameljne, Zg. 
Kašelj. 
Srez Logatec: , • • I • 
Blekova vas, Brod, Cerknica, Cevica, Dobračevo, Dolenja vas, Dolenje jezero. Dol. Logatec, 
Gorenja vas. Gor, Logatec, Hotedršica, Ivanje selo, Jakovica, Laze, Ledinica, Liplje, Martinj hr ib. 
Nova vas. Planina, Podskrajnik, Rakek, Ravnik, Rovte, Selo, Slatnik, Slivce, Stara vas, Unec, Zelše, Ziri. 
1 2 8 * ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Začetek vojne v Evropi je takoj slabo vplival na elektrifikacijo. Pričelo 
je primanjkovati denarja in elektrotehničnega materiala, ki pa se je tudi naglo 
dražil, zlasti drag je p osta ja lbaker . 
Na Gorenjskem so v moravski, lukovški, dobski, radomeljski občini in 
v drugih krajih povečali krajevna omrežja za 38,5 km.2 6 0 
Leta 1940 so KDE dogradile 8,5 km dolg odsek daljnovoda za napetost 
20 kV od Iga do Podpeči in tako zvezale linijo Grosuplje—Škofljica—Ig—-
Podpeč, kjer so jo zvezale z vrhniškim daljnovodom. S tem so med Črnučami 
in Grosupljem vzpostavile v obrat še paralelni vod. V Grosupljem so priklo­
pile tovarno motvoza. Na Škofljici pr i opekarni (100 kVA) in na Malem vrhu 
(30kVA) so preuredile transformatorski postaji.261 Napeljale so 13,6 km dolg 
odcep za 20 kV za Drenov grič, Podpeč in Lipsenj. Pri Cerknici pa so pri­
ključile Kranjčevo žago, pri kateri so postavile tudi transformatorsko postajo 
(50kVA). Transformatorske postaje so postavile še v Lipsnju, Drenovem griču, 
Notranjih in Vnanjih goricah (po 30kVA), Podpeči (50kVA), Žirovnici in 
Cerknici s skupnim učinkom 220 kVA ter iz njih napeljale skoraj 43 km kra­
jevnih omrežij za kraje v občinah Brezovica, Tomišelj, Preserje, Log, Cerknica 
in Stari trg pri Ložu.262 
Na Dolenjskem so KDE zgradile 10 km dolg odcep Sodražica—Loški 
potok, 9 km dolgi vod Zagradec—Žužemberk, 2,8 km dolgi vod iz Šentvida v 
Selo2*3 ter pol kilometra dolg odcep za Gradac v Beli krajini. Zgradile so 
transformatorske postaje v Zimaricah, Loškem potoku, Selu, Žužemberku, 
Šmihelu in Gradacu ter elektrificirale kraje v občinah Sodražica, Loški potok, 
Šmarje, Velika Loka, Trebnje, Žužemberk, Gradac, Toplice, Prečna, Šmihel— 
Stopiče ter za ta namen zgradile skoraj 63 km krajevnih omrežij.264 Dogradile 
pa so tudi zadnji 13 km dolgi odsek dolenjskega krožnega voda med Šentjer­
nejem in Novim mestom.265 Od Krškega do TE Trboveljske premogokopne 
družbe v Senovem so napeljale vod za napetost 20 kV in enakega2 6 6 do Krške 
Srez Novo mesto: . , , , , , , . . . . 
Ambrn, Biška vas. Dol. Ponikve, Dol. Podboršt, Fužine, Gor. Ponikve, Mala Loka, Mirna, Mirna 
peč, Sp. Nemška vas, Stari trg, Sv. Helena, Sentlovrenc, Trebnje, Trstenik, Zabrdje, Zagradec, Zabjek. 
Srez Radovljica: . 
Begunje, Bitnje, Dol. Dobrava, Bodešče, Boh. Bela, Boh. Bistrica, Boh. Srednja vas, Brda, Breg, 
Brezje, Breznica, Brod, Cešnjica, Cešnjica, Črnivec, Dobrava, Dobravica, Dobro polje. Doslovce, Dovje, 
Dvorska vas. Gorica, Gozd-Rute, Grabče, Grad, Hlebce, Hrušica, Koritno, Kor. Bela, Krnica, Kropa, 
Lancovo, Lesce, Lipnica, Ljubno, Mevkuž, Mišace, Mlino, Mojstrana, Moste, Mošnje, Noše, Nova vas, 
Otoče, Ovšiše, Palovče, Planina, Plavški Rovt, Podhom, Podmežakljo, Podnart, Poljče, Polje, Poljšica, 
Poljšica, Posavec, Potoki, Prezrenje, Radovljica, Rateče, Rečica, Ribno, Rodine, Rovte, Savica, Selo, 
Selo, Smokuč, Sp. Dobrava, Sp. Lipnica, Sp. Gorje, Sp. Lazi, Sp. Otok, Sp. Dobrava, Srednji vrh. 
Stara Fužina, Studenčice, Studor, Sv. Duh, Ukanca, Višelnica, Vašce, Vrba, Vrbnje, Zabrezmca, Zagonca, 
Zaloše, Zapuže, Zasip, Zg. Dobrava, Zg. Lipnica, Zg. Gorje, Zg. Lazi, Zg. Otok, Zgoša, Zeleče, Žirovnica, 
Zlan. 
Srez Slovenj Gradec: . , 
Družmirje, Konovo, Pesje, Podgorje, Preloge, Stara vas, Salek, Skale, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 
Šoštanj, Topolščica, Velenje. 
Srez Skofja Loka: 
Fužine, Trebija. 
2 6 0 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo 
za XIII. redno zasedanje banskega sveta. 
M AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spisi 691/1, 5246/4 in 7694/8 1940; AS, BAN VI, spisi 12.819/2, 
19.029/2, 53.063/2 1940 in spis z dne 4/1-1940. 
2 6 2 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1943, spis 4094/4 1940; AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, 
spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo za XIII. redno zasedanje banskega sveta; AS, BAN VI, 
spis 1052/3 1940. 
2« AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 6153/4, 5 1940; AS, BAN VI, spis,24.635/2 .1940. 
2 " AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spisa 8075/3 1939, 5092/2 1940; AS, BAN VI, spis z dne 
28/11-1939, spis 17.534/1, 21940. • , ' , " , , •-. •• 
2 6 3 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo 
za XIII. redno zasedanje banskega sveta; AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis z dne 21/12-1940; 
AS, BAN VI, spis 457/1 1941. ' . „ „ . „ . „ . 
2 M AS, BAN Vffl, fase. EC 1939—1945, spisi 7441/1, 3, 4, 7791/3, 7999/4 1939; AS, BAN VI, spisa 
25.254/2 1939, 31.428/2 1940. 
< 
co 
O 
rt 
СЛ 
rt 
O 
H 
<! 
« 
O 
fa 
CO 
-*) 
rt 
H 
< 
i—t 
>-
> 
O 
Q 
O 
> 
O 
p 
H 
сл 
rt 
te 
> 
a 
> 
> 
CD 
l - l 
m 
K* 
o 
m 
o 
m 
0 0 
•ч-t 
ON 
O 
1 Л 
— 1 
0 0 
0 0 
oo 
г̂  
( M 
O N 
•»H 
m 
r-Ov 
m 
<ми tn" 
CM 
oo 
CM 
O N 
1 Л 
o чН 
1 Л 
m чН 
№ 
Г ^ 
o 
in 
- O 
o 
O l 
o i n 
o 
i n 
N O 
o\ 
o 
Ш 
O N 
o i n 
CM 
ö o 1 Л 
cg 
i n 
ON 
m 
o i n 
m 
i n 
*̂ 
m O N 
m 
o 
m 
o 
N O 
N O 
i n 
( M 
^ н 
— t 
• — I 
ч-l 
in 
in 
i n 
NO 
f \ 
m ON 
O 
o 
r-m 
i n 
N O 
T H 
o 
o 1 ^ 
O N 
in 
0 0 
CM 
— t 
•ч-Ч 
• * 
0 0 
KN 
Г-Г 
m 
m 
o 
00 
NO" 
o 
m 
ON 
O 
0 0 
N O 
O 
CM_ 
i n 
• * 
4-1 
v O 
Ч-Н 
i n 
CM 
CM 
in 
m 
i n 
N O 
• * 
m ON 
O 
o 
o -o 
N O 
N O 
T - " 
O 
o 
r-O N 
i n 
v D 
t ^ 
i n " 
O N 
-* 
r~ 
| N ^ 
i n 
ON 
m 
o 
N O 
N O 
O 
0 0 
v O 
O 
FN. 
ON 
NO" 
o 
CM 
o" 
r-
o 
CM 
m • * 
o 
in 
in" 
i n 
CM 
i n 
m 
i n 
N O 
m 
1 Л 
ON 
i n 
N O 
чЧ 
1 ^ 
O 
ON 
— 1 
O 
o Г » 
-* 
1 ^ 
o 
CM 
0 0 
ON 
m 
m 
m 
^ i 
CM 
[ v 
O 
N O 
N O " 
O 
0 0 
-o" 
r̂  
o 
o 
ON 
ON 
0 0 
o 
CM 
r-T | N -
O 
CM 
i n 
• * 
— j 
CM 
ON 
o 0 0 
m 
i n 
i n 
i n 
N O 
N O 
m ON 
CM 
• * 
ON 
[ ^ 
0 0 
o CM 
o 
o 
r*. v O 
0 0 
o 
ON 
m 
•*-* t> 
ON 
ON 
ON 
O 
0 0 
o 
NO" 
• Ч - * 
O 
o 
N O 
N O 
O N 
O 
— 4 
O 
CM 
CM 
^ tN. 
o 
°l i n 
• < * 
• H 
tN-
N O 
N O 
• * 
i n 
in 
IfN? 
N O 
1 ^ 
m CN 
O 
o O N 
0 0 
•* 
Ci 
CM 
o 
o 
oo I N -
0 0 
o 
i n 
m N O 
0 0 
r-N O 
0 0 
0 0 
m ON 
N O 
l ^ 
CM 
o 
CM 
m CM 
o 
o 0 0 
r« 
0 0 
o 
°i — 1 
N O 
O 
• H 
t^ 
t^ 
<o" ON 
ON 
ON 
O 
oq_ 
N O " 
N O 
m 
o 
NO 
N O 
ON 
o 
o 
CM 
^ [ ^ 
0 0 
4 - 1 
CM 
m 
0 0 
— I 
oC 
N O 
O 
m 
-* 0 0 
O N 
m ON 
in 
N O 
oo 
4 - 1 
ON 
N O 
Ci 
O 
o 0 0 
t^ 
0 0 
o 
N O 
m 
oo CM 
ON 
in 
cS 
m 
o 
ON 
o °q. 
N O 
N O 
m 
o 
N O 
N O 
ON 
O 
T * 
• H 
O 
CM 
m 
r-T t ^ 
0 0 
^ н 
CM 
i n 
o 
I N ­
N O " 
0 0 
N O 
O 
m 
-* 0 0 
o 
• « * 
ON 

ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 129 
vasi.267 Dolžina obeh'skupaj je znašala 16 km. Dalje so postavile več trans­
formatorskih postaj, tako v Pijavicah, Lepem dobu, Krški vasi ter krajevna 
omrežja v občinah Mokronog, Sentrupert, Boštanj, Loka pri Zidanem mostu, 
Sevnica, Zabukovje, Čatež, Skocjan in Videm v skupni dolžini 44,6km.26S 
Na litijskem območju so zgradile odcep od litijskega daljnovoda Hotič—Po-
noviče in Litija—Šmartno v skupni dolžini 8 km, zgradile so transformatorski 
postaji v Ponovičah' (30kVA) in Šmartnem (50kVA) ter napeljale iz njiju 
25 km krajevnega omrežja na Savi, Spodnjem Logu, Šmartnem, Ustju, Bregu, 
Tenetišču, Lazah, Gradišču, Jablanici, Kostrevnici, Črnem potoku, Zavratniku, 
Dvoru in Šentjurju.269 
, V Savinjski dolini so KDE leta 1940 priključile na svoje omrežje trans­
formatorsko postajo (445 kVA) tovarne Mautner v Preboldu2 7 0 ini napeljale 
vod za napetost 20 k V od Prihove do Rečice in zgradile tam transformatorsko 
postajo in krajevno omrežje. Podaljšek tega voda naj bi tekel po dolini Drete 
do Šmartnega, Bočne in Gornjega gradu ter Nove Štifte, predvidevali pa so 
titdi odcep za Mozirje in vod do Ljubnega.271 Vojniško omrežje je tega leta 
končno postalo last KDE. V občini Podgorje pri Slovenj Gradcu so zgradile 
transformatorsko postajo in 5 km krajevnega omrežja. V šoštanjski okolici so 
zgradile 3 km omrežja.272 
Vsega skupaj so KDE v letu povečale svoje naprave za 61,82 km vodov 
visoke napetosti, 224,41 km vodov nizke napetosti, za 20 transformatorskih 
postaj s skupnim učinkom* 590 kVA, na svoje omrežje p a so priklopile tudi 
transformatorski postaji tovarne Mautner in elektrarne v Senovem (s skupnim 
učinkom obeh 1420 kVA). Na novo so elektrificirale 146 k r a j e v z 22.000 pre­
bivalci.273 ' • 
' Z a leto 1941 so imele KDE pripravljen obsežen elektrifikacijski načrt v 
Tuhinju, Beli krajini, na Dolenjskem, v Savinjski dolini in drugod, ki bi stal 
ртек 44 milijonov dinarjev, a je vojna preprečila -njegovo izvedbo.274 V raz-r 
kosanjem Slovenije-je prišlo tudi do razkosanja naprav KDE med okupatorje 
in elektrifikacijske dejavnosti je,bilo tako rekoč konec. V mesecih pred oku­
pacijo Slovenije so KDE opravile večja dela v Rečici v Savinjski dolini.275 
KDE so meseca avgusta dobile kolavdacijsko dovoljenje za daljnovod Šentvid 
—Žužemberk—Dvor, ki so ga dogradile že prej. Edino novo delo, ki so ga 
začele tega leta, je bil 12,5 km dolgi daljnovod za napetost 20 kV od Dolge 
vasi na Kočevskem do Brezovice v Beli krajini. Ta vod naj bi bil, del linije 
do Starega trga'ob Kolpi in z drugim krakom do Črnomlja. V Mozlju in Bre­
zovici so gradile transformatorski postaji.276 V letu 1941 se je priklopilo veliko 
novih,potrošnikov v že elektrificiranih krajih. 
2 6 7 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo 
za XIII. redno zasedanje banskega sveta. 
2 6 8 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 7434/3, 4 1940; glej opombo 276. 
2 0 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spisa 814/3 1940, 1096/2 1941; AS, BAN VI,,spisa 774/2 1940, 
2543/1 1941. 
™ AS, BAN V/XI, fase. EC 1959—1945, spis 6081/3 1940; AS, BAN VI, spis 24.029/2 194Ó. 
271 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 5689 ,1939; AS, BAN VI, spis 15.569/3 1939; o načrtih in 
pripravah elektrifikacije krajev od Rečice proti Novi Štifti, Mozirju in Ljubnem glej še: AS, BAN I E, 
spisi 49/7 1936, 137/2 1940, 105/22 in 341/1 1937, 49/2, 13 1938, 95/1-6 1939, 137/2 1940; BAN V/19, spis 8/1-3 1941. 
. 2 7 2 AS, BAN V/19, mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo 
za XII. redno zasedanje banskega sveta. ' 
2 7 3 AS, BAN V/19, spis 6/1 1941; mapa Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za 
elektrifikacijo za XIII. redno zasedanje banskega sveta. 
m AS, BAN V/XI, fase. EC 199—1945, spisi Elektrifikacija Dravskega in Ptujskega polja. 
™ AS, BAN V/19, spis 10/2 1943. 
m AS, BAN V/19, spis 10/2 1943; AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 6905/4 1940; AS, BAN VI, 
spis 30.274 1940. 
9 Zgodovinski časopis 
130 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
V naslednjih letih okupacije KDE niso mogle kaj prida storiti. ' Meseca 
januarja leta 1942 so oblasti kolavdirale omrežje v občini Vrhnika, Horjul iri 
Log, ki so bila zgrajena leta' 1941.277 Meseca novembra leta 1943 pà so zgradile 
pol kilometra dolg vod visoke napetosti za elektrifikacijo Velike Račne, kjer 
so postavile tudi transformatorsko postajo (30 kVA) in krajevno omrežje. Tega 
leta so dogradile tudi krajevna omrežja v Čušperku, Predolah in Mali Račni.2 7 8 
Meseca novembra naslednjega leta so KDE dobile gradbeno dovoljenje za 
graditev daljnovoda od Vrzdenca do Šentjošta, za tamkajšnjo transformator­
sko postajo (50kVA) in krajevno omrežje.279 .* . . "• 
jOb koncu leta 1940 so sestavljali omrežje električnega energetskega siste­
ma KDE 84 km vodov za prenos električnega toka napetosti 60 kV od Velenja 
prek transformatorske postaje Črnuče in od TE Trbovlje do postaje Podlog, 
686 km razdelilnih vodov, ki so vodili iz postaje Podlog v Celje, v Braslovče 
in gornjo Savinjsko dolino, iz TE Velenje v Mežico, iz postaje Črnuče pa na 
Gorenjsko do Kranja in postaje Polica in prek nje do HE Završnica, prek 
postaje na Vrhniki na Notranjsko, prek postaje v Grosupljem z enim krakom 
nà Kočevsko, z drugim pa.na Trebnje in od tam v krogu prek Sevnice, Krške­
ga, Šentjerneja in Novega mesta nazaj v Trebnje, dalje 152 km razdelilnih 
vodov za napetost 10 kV, ki so vodili iz HE Završnica do Rateč, Bohinjske 
Bele in do Kranja, iz HE Žiri pa do Gorenje vasi in do Vrhnike, 77 km raz­
delilnih vodov za.napetost 5kV, ki so vodili tok iz HE Zagradec do Škofljice, 
Ambrusa in Stične, dovajali tok. iz TE Velenje v Dobrno in Topolšico ter j z 
Celja v Vojnik ter 20 km vodov za napetost 3,75 kV ha območju HE Bohinj. 
Skupaj so imele,KDE lèta 1940 1.052 km vodov .visoke napetosti in 1.285 km 
vodov nizke napetosti. Z vodi visoke napetosti so KDE presegle vse druge 
elektrarne v banovini, saj so njeni vodi visoke napetosti obsegali leta 4938 
več kot 45,6 % vseh takih vodov, imele pa so-tudi 37,5 % vseh nizkonapetostnih 
vodov in polovico vseh transformatorskih postaj v banovini.2 8 0 Njene povezave 
lastnih in drugih elektrarn: ter njeno prenosno in razdelilno omrežje z osmimi 
velikimi transformatorskimi postajami so bili žašnutek sodobhega't elektro­
energetskega sistema Slovenije. " ' ' '* ' ' 
c t J ' , •. 'i 
> PROIZVODNJA, NAKUP IN PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 
i 
Na žalost o proizvodnji električne energije v elektrarnah KDE pred letom 
1934 nimamo strnjenih in točnih podatkov. Na voljo je le nekaj številk, kajti 
v dravski banovini so začeli statistično spremljati proizvodnjo in porabo 
električne energije šele z letom 1934. V tem poglavju moremo torej' v glavnem 
razpolagati le s podatki, ki so znani po tem letu.2 8 1 
2 7 7 AS, BAN V/19, spis 10У2 19«; AS, BAN Vffl, fase. EC 1939—1945, spis 268/1, 2 1942. , 
27» AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis z dne 23/9-1943. 
2 7 9 AS, BAN V/XI, fase. EC 1939—1945, spis 1428/2 1944. ._ t . ' 2 8 0 Peter Falatov (Soške elektrarne in Primorska, Goriška srečanja, letnik III., 1968, št. 15-16, 
str. 43) navaja, d a j e bilo v Sloveniji ob koncu leta 1940 1650 km daljnovodov in 560 transformatorskih 
postaj, viri pa pravijo (AS, BAN I E, 143/2 1937, BAN V/19, mapa Poročila odsega V/19), da j e bilo 
1938 v banovini 1882 km vodov visoke napetosti in 2277 km vodov nizke napetosti. 
2 8 1 Kadar v poglavju Proizvodnja, nakup in poraba električne energije ni drugače navedeno, so 
podatki posneti po: AS, BAN V/19, mapa Statistika električnih central (Statistika električnih central 
v Dravski banovini leta 1936: Seznam central, Elektrarne — podjetja, k i oddajajo električni tok 
privatnikom. Elektrarne, ki proizvajajo električni tok za lastno porabo; Statistika proizvodnje in porabe 
električne energije v Dravski banovini leta 1938: Elektrarne — podjetja, ki proizvajajo električni tok 
za lastno porabo; Statistika električnih central in električne energije Dravske banovine leta 1939: 
Seznam central, Elektrarne — podjetja, k i ' o d d a j a j o električni ' tok privatnikom. Skupni pregled); 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 131 
Proizvodnja električnega toka je bila v elektrarnah KDE majhna, je pa 
stalno naraščala. Rastoči obseg proizvodnje električne energije so dosegale z 
večanjem proizvodnje v obstoječih napravah,iz nabavo novih elektrarn (HE 
Bohinj, HE Zagradec, HE Žiri, HE Kranj, v manjši meri pa še TE Kočevje 
in EC Lendava), z izboljšanjem obstoječih naprav (HE Kranj) in 'z racional­
nejšo izrabo proizvodnih kapacitet, z' medsebojnim povezovanjem. V "vedno 
širši elektroenergetski sistem. ' ' 
' Glede na rast oddaje električnega toka iz elektrarn KDE smemo soditi, 
da je stalno rastla tudi njegova proizvodnja, ki pa še ni izrabljala vseh raz­
položljivih zmogljivosti. Proizvodnja je dosegla svoj prvi višek leta 1929, ko 
je znesla 4,050.000 kWh. Že naslednje leto pa je močno padla, skoraj za polo­
vico, kar je bilo posledica zmanjšane'porabe, ta pa je bila zopet posledica 
hude gospodarske krize. Proizvodnja je nato zopet zlagoma'rastla in šele leta 
1934 dosegla in presegla tisto iz leta 1929. Leta 1937 je dosegla zopet nov 
višek. Tistega leta so bile vodne razmere zèlo ugodne in kaj večja proizvodnja 
v obstoječih napravah ni bila več mogoča. Upad je nastal zopet leta 1941, 
ki pa je bil posledica vojnih razmer. Vsa proizvodnja v elektrarnah KDE je 
bila le prav majhen del proizvodnje električne energije v banovini, znašala 
je le malo več -kot'2,5% (leta 1937 pa 'nekaj več kot 3 % ) . V letih 1938 in 1939 
je mogoče opaziti zmanjševanje tega deleža. Povečati bi ga bilo mogoče le z 
graditvijo novih elektrarn v Mostah in Medvodah, s 'katerimi'bi bilo mogoče, 
kot so računali, proizvesti kakih' 70 milijonov kWh na leto ali skoraj osem­
krat toliko, kot so proizvedle elektrarne KDE leta>1940. 
GIBANJE PROIZVODNJE ELEKTRIČNEGA TOKA V kWh 1929—1940282 
Leto 
1929 
1930 
1931 
1932 
1933 
1934 
1935 
1936 
1937 
1938. 
1939 
1940 
(8 • 
1 {H. 
1 
3,450.000 
1,750.000: 
, : 
,2,500.000 
2,500.000 
3,207.570 
4,109.333 
3,959.191 
5,746.185 
4,320.587 
4,348.110 
4,453.612 
ч r . 
t ..^ 
.i 
t'. 
/ . T • 
-
190.000 
'' 300.400 
950.034 
2,104.035 
2,236.690 
1,883.320 
1,870.810 
2,062.540 
* Številke so približne. 
i J. 
o 
200.000 
200.000 
18Ò.000* 
* 
226.189 
238.348 
213.212 
211.715 
208.884 
209.203 
199.735 
o 
tO 
io 
cd • 
CSI 
400.000 
450.000, 
> , ' t 
450.000* 
350.000 ' 
907.912' •= 
'777.523 -
792.453 
847.592 
770.068 
690.342 ' 
757.229 
• .. 
<D--
>u 
o 
'•M 
i 
1 *• 
66.361 
623 
477 
3.685 
1.115 
626 
180 
i . 
It ч ! 
,9 
cd 
i '• 
t 
' ' • 
' • ' 
, 
686.189 
890.109 
1,063.217 
- 4 
a 
> 
cd' 
« 
' :• ' 
. . • 
4.298 
52.608 
cd 
3 
•t • -^ 
' Cß 
4,050.000 
2,400.000 
л 
3,130.000* 
3,040.000 
4,708.232 
6,075.861 
7,073.666 
9,045.867 
7,922.769 
8,009.200 
8,538.513 
AJ, Ministrstvo za gradnje Kraljevine Jugoslavije, fase. 1094, sveženj Dravska banovina •' (Statistika 
proizvodnje in porabe električne energije v Dravski banovini v letu 1934: Elektrarne —" podjetja, ki 
proizvajajo električni tok za lastno porabo; Statistika proizvodnje in porabe električne energije v 
Dravski banovini v letu 1939: Elektrarne — podjetja, k i proizvajajo električni , tok za lastno porabo. 
Seznani central); AS,'BAN I E, spis 143/2 1937 (za leta 1934—1936); AS, BAN V/19, spis 6/1 1941; mapa 
Poročila odseka V/19, spis Poslovno poročilo Odseka za elektrifikacijo za XIII. redno zasedanje ban-
skega sveta (za leta 1937—1940); AS, Banski svet, zapisniki se j , IX. redno zasedanje, seja 1. (spis 13) 
(za leta 1935—1937); Statistika električnih centrala . . .; Najvplivnejši zastopniki elektrifikacije v Dravski 
banovini. Uredil A. Kuhar. ETV, letnik III., 1933, š t . 7-9, str. 121^157. • 
2 8 2 Podatki o proizvodnji za leta 1929—1933 povzeti po AS, BAN I, spis 5686/1 1932. 
9* 
* 3 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Proizvodne kapacitete HE Završnica so bile leta 1935 izčrpane. Takrat 
je bil dograjen vezni vod za 20 kV od elektrarne do transformatorske postaje 
na Polici in je bilo tako moč HE Završnico izrabljati za proizvodnjo vršne 
energije; računali so, da bodo mogli po dograditvi daljnovoda proizvodnjo 
dvigniti za 0,5 do i milijona kWh. Svoj proizvodni vrh je elektrarna dosegla 
leta 1937, ko je proizvedla 5,746.185 kWh. Njena proizvodnja je v celotni 
proizvodnji KDE leta 1940 znašala 54,6 %. 
Tudi proizvodnja v HE Ziri se je po povezavi z vrhniškim daljnovodom 
leta 1934 naglo dvignila, že naslednje leto se je več kot potrojila. Leta 1937 
je dosegla svoj produkcijski vrh. Leta 1940 so v njej proizvedli 21,82 % skupne 
proizvodnje KDE. 
Zagraška elektrarna je proizvedla največ leta 1934. Njene proizvodne 
zmogljivosti eo bile popolnoma izrabljene. Leta 1940 je prispevala k skupni 
proizvodnji KDE 8,8 %. .' 
Bohinjska elektrarna bi mogla sicer dati letno približno 600.000 kWh, 
a za njen okoliš je proizvodnja okoli 200.000 kWh popolnoma zadoščala. Y 
produkciji KDE je znašala njena proizvodnja leta 1940 le 2,2%. 
Kočevska termična elektrarna je delovala samo za rezervo in z,njo v redni 
proizvodnji niso računali. Tudi lendavska elektrarna je obratovala le za re­
zervo (leta 1936). Za njen okoliš je bilo ceneje kupovati električni tok v TE 
Paklenica, kot pa ga v njej proizvajati. 
Dober napredek je pokazala elektrarna Kranj. Ta je v sestavu KDE stalno 
močno večala svojo proizvodnjo, ki je leta 1940 znašala 12,45 % proizvodnje 
KDE. 
Po letu 1934 KDE niso mogle več kriti vseh potreb svojih konsumentov 
s proizvodnjo električne energije v lastnih elektrarnah. Iz leta v leto so bile 
vse bolj vezane na nakup električnega toka, ki je dobil omembe vreden obseg 
leta 1934, pred tem letom so KDE kupile le nekaj malega kWh v TE Velenje. 
Leto 1934 pomeni začetek nove poti KDE, na kateri so postajale pri elektrifi­
kaciji vse bolj odvisne od drugih elektrarn. 
Nakup električnega toka iz drugih elektrarn je zelo naglo Castel. Če 
označimo 851.032 kWh v letu 1934 z indeksom 100, potem je znašal indeks 
po šestih letih, leta 1940, že 3459. Največji skok je bil napravljen1 leta 1935,' 
ko so na omrežje KDE priključili MEL. Največ električnega toka so KDE 
kupovale iz TE Velenje. Ta nakup je stalno skokovito naraščal in je bil od 
leta 1938 dalje več kot dvakrat večji od .proizvodnje v KDE. Nakup električ­
nega toka v drugih elektrarnah v letih 1935 do 1938 ni bil velik, narastel je 
šele v letih 1939 in 1940, ko. so KDE začele kupovati električni tok iz TE 
Trbovlje, ki je postala njihova druga'najpomembnejša dobaviteljica električne 
energije. Nakup električnega toka v drugih elektrarnah' prikazuje naslednja* 
razpredelnica: . . . . ,p . ' 
Z naredbo šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko o ureditvi preskrbe 
z električno energijo z dne 6. junija 1941 je bilo določeno, da novo ustanov­
ljeno podjetje EV Süd ne vstopa v obstoječe pogodbe z električno energijo. 
Z njo sta bili pogodbi s TE Velenje in TE Trbovlje praktično nični. Nabava 
električne energije iz nemškega okupiranega ozemlja je bila otežena in večji 
del vojne tudi neredna.2 8 3 
2 8 3 AS, BAN V/19, spis 26/1 19« (Pravna kvalifikacija KI>E); AS, BAN Vin, spisi 860/26 1943, 4550/9 
in 5568/23 1944. _ , j . ., ,.. , 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 133 
Nakup kWh v elektrarnah 
Leto^ . 
1953 
1934 
1935 
1936 • 
1937 
1938 
1939 
1940 
1941, 
Velenje 
1,000:000 
679.984 
4,133.265 
6,653.728 
8,914.939 
17,651.391 
20,790.672 
21,380.580. 
Trbovlje 
1,549.000 
7,037.500 
> / 
Krmelj 
161.560 
, 247.921 
459.138 • 
344.930 
297.830 
Zabret 
134.778 
80.778 
; 92.590 
, 73.615 
80.659 
96.946 
116.963 
Kanižarica, 
• 
25.115. 
37.419 
55.974 
L, ~ 
Ozalj 
• 12.321 
78.791 
208.855 
200.000 
Nakup kWh v elektrarnah '". 
Leto 
1933 
1934 
1935 
1936 
1937 
1938 
1939 
1940 
MEL 
36.370 
44.430 
44.430 
59.630 
97.000 
47.020 
51.290 
Jugočeška 
8.180 
3.650 
34.140 
308 
3.190 
Paklenica 
44.843 
48.420 
52.603 
46.969 
46.804 
Fala 
12.966 
20.241 
22.501 
42.733 
42.890 
Majdič 
61.333 
22.310 
6.700 
Bonač 
1.830 
6.690 
24.978 
Skupaj 
851.032 
4,258.473 
6,930.157 * 
9,396.361 
18,510.340 
23,082.343 
29,217.580 
C e seštejemo proizvedeno in n a k u p l j e n o e lek t r ično energijo m jo pr i­
m e r j a m o s celotno proizvedeno energi jo v banovin i , v idimo, d a je del e lektr ič­
nega toka, s k a t e r i m so r a z p o l a g a l e K D E , majhen, d a p a je s ta lno ras teh 
Leto 
1934 
1935' 
1936 
193~7 
1938 
1939 
1940 
Lastna 
proizvodnja 
4,708.232 
6,075.861 
7,073.666 
9,045.867 
7,922.769 
8,009.200 
8,538.513 
Lastna 
Nakup proizvodnja 
in nakup skupaj 
kWh 
851.032 
4,258.473 
6,930.157 
9,396.361 
18,510.340 
23,082.343 
29,217.580 
Odstotek energije, 
s katero so v ba­
novini razpolage 
KDE 
5,559.264 
10,334.334 
14,003.823 
18,442.228 
26,433.109 
31,091.543 
37,755.093 
2,96 
3,96 
5,84 
6,26 
8,61 
8,81 
ca. 9 
S p o d a t k i o p o r a b i e lektr ičnega t o k a n a omrežju K D E smo mnogo n a 
boljšem k o t s p o d a t k i o proizvodnj i , saj j i moremo s p r i b l i ž n i m i š tev i lkami 
s ledit i v čas p r e d le tom 1934. 
134 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
T a k o kot p r i proizvodnj i e lektr ičnega toka opaz imo t u d i p r i njegovi po­
r a b i kr ivul jo, k i je dosegla svoj v r h leta 1929 in u p a d v le t ih gospodarske 
kr ize, n a t o p a zopetno rast . Skokovit p o r a s t p o r a b e e lektr ične energije p o 
letu 1934 n i bi l toliko posledica intenzivnega k o n s u m a , kot je bil posledica 
vse večjega števi la e lektr i f ic i ranih kra jev in rastočega števila potrošnikov t e r 
novih odjemalcev n a debelo. 
Leta 1930 j e p o r a b a p a d l a z a r a d i š tednje v indust r i j i i n obrt i . T a k o j e 
n a p r i m e r t o v a r n a verig v Lescah z m a n j š a l a p o r a b o e lektr ičnega t o k a za 3 0 % , 
k r o p a r s k a t o v a r n a z a 2 0 % , Jugočeška v K r a n j u , k i je p o g n a l a v t e k svojo 
e lek t rarno, p a celo za 8 4 % (kar je K D E zmanjša lo dohodek za 1,2 mil i jona 
dinar jev), močno p a so zmanjša l i p o r a b o t u d i raznii d r u g i obrati. 2? 4 Zelo velik 
p o r a s t v p o r a b i e lektr ične energije v le tu 1935 j e n a s t a l z a r a d i pr ik l juč i tve 
MEL. T a je o d k u p i l a 3,524.680 k W h , to je, s labo polovico vsega o d d a n e g a 
toka, v e n d a r m a n j , kot je b i la p o sklenjeni pogodbi z a v e z a n a k u p i t i (morala 
b i n a m r e č k u p i t i v sako leto n a j m a n j 4 mili jone k W h ) . P r i K D E so r a č u n a l i , 
d a b i mogla Ljubl jana p o r a b i t i le tno k a k i h 6 mili jonov nj ihovega e lektr ičnega 
toka. L jub l jana j e to količino dosegla šele leta 1939. 
V let ih od 1915 do 1941 je b i la p o r a b a e lektr ične energije n a omrežju 
K D E t a k a : 2 8 5 
Leto 
Poraba kWh 
na drobno 
1915 
1916 
1917 
1918 
1919 
1920 
1921 
1922 
1923 
1924 
1925 
1926 
1927 
1928 
1929 
1930 
1931 
1932 
1933 
1934 
1935 
1936 
1937 
1938 
1939 
1940 
1941 
3,664.437 
4,094.983 
4,689.219 
5,420.909 
7,153.253 
8,389.309 
10,351.285 
na debelo 
410.342 
4,014.110 
4,556.587 
9,158.734 
14,304.279 
17,551.567 
22,210.634 
skupaj 
1 100.000 
100.000 
100.000 
200.000 
250.000 
300.000 
500.000 
600.000 
800.000 
900.000 
1,000.000 
2,250.000 
2,500.000 
2,750.000 
3,800.000 
2,681.411 
3,157.814 
3,346.486 
3,350.000 
4,074.799 
8,109.093 
11,245.806 
14,579.643 
21,457.511 
25,940.976 
32,561.919 
40,000.000 
284 AS, BAN I, spis 5686/1 1932. : ' . - Д Г 
2« Poraba električne energije za leta 1915-1929'je posneta po diagramu oddaje električne enerciie' 
deželneГ!?. * £ ° S . ' E l e k t r i t i k a c i J a Ш s t r - « * * a I e » a 1930-1933%a po delu Ing! F S , Kranfsï l 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1*5 
V razpredelnici vidimo, da je bila poraba električnega tôka na omrežju 
KDE v prvih osemnajstih letih zelò skromna. Živahnejši porast se je začel, 
ko so KDE začele pridobivati z letom 1934 odjemalce svojega toka na debelo. 
Oddaja toka na debelo je od leta 1935 dalje predstavljala vedno večji- delež 
v celotni oddaji. Leta 1934 je oddaja na debelo zajemala komaj 10,1 % vse 
oddaje, leta 1935 polovico, leta 1940 pa že več kot 68 %. Z večanjem prodaje 
na debelo so si KDE zagotavljale hitrejšo rentabilnost svojih naprav, večji 
dohodek z manjšimi stroški, z njo pa so si zagotavljale tudi svoje vodilno 
mesto v elektrifikaciji banovine. Največji odjemalci električnega toka so pri­
kazani v naslednji razpredelnici skupaj s količinami odvzetega toka: ( 
PRODAJA kWh NA DEBELO 
MÉL " 
Mesto Celje 
Cinkarna 
Celje 
Rudnik 
Mežica 
Jeklarna 
Ravne 
Tkalnica 
Jarše 
Liboje 
Bonač 
Jugočeška 
Elektrarna 
Majdič 
Drugi 
Skupaj 
. 1934.,. 
7.940 
• » 1 
218.810 
410342 
1935 
' 3,524.680 
54.565 
. J .. 
211.365 
223.500 
'4,014.110 
1936 
3389.020 
1,258.950 : t 
852.400 
• -
333.686 
222.531 
6,556587 
1937 
5,693.140 
1,659.643 
1,000.496 
201.260 
• 
37.760 
89.745 
215.562 
261.128 
9,158.734 
1938 
5,774.610 
1,757.531 
1,124.201 
4,335.950 
182.460' 
212.499 
204.490 
' 205.175 
129.271 
124.665 
253.427 
14,304.279 
1939 
6,737.920 
1,808.618 
1,024.850 
5,021.920 
1,005.040 
873.100 
. 303.606 
223.570 
166.376 
67.930 
318.637 
17,551.567 
Prodaja toka na drobno je z leti sicer rastla, a v manjši meri kot oddaja 
na debelo. Njen delež v celotni porabi električnega toka pà se je manjšal. 
To kaže, da drobni porabniki električnega toka, ki jih je bilo leta 1932 pri­
bližno 9000, leta 1941 pa že približno 26.000,288 niso večali porabe ter da se je 
prodaja električne' energije na drobno večala predvsem zaradi novih kon-
suinentov. Vendar je bila prav drobna poraba električnega toka najbolj kon­
stantna, manj podvržena nihanjem kot prodaja,toka na debelo. KDE so rela­
tivno prinašale tudi več dohodkov, ki tudi v letih gospodarske krize niso 
padli. Na drobno so največ toka prodali za pogon, potem za razsvetljavo, 
drugo pa za gretje, kuhanje in za razne aparate, ki jih je bilo leta 1932 
1500. Obseg drobne porabe po letih in vrstah kaže naslednja razpredelnica: 
286 AS, BAN V/19, spis 10/1 19*3; AS, Banski svet, zapisniki sej, III. redno zasedanje, seja 2. 
16/2-1953. , 
* 5 " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
т Razsvetljava 
L e t 0 javna zasebna P o S o n Drugo Skupaj 
kWh 
1934 
1935 
1936 
1937 
1938 
1939 
1940 
321.606 
319.265 
394.876 
482.962 
527.470. 
544.461 
519.282 
902.089 
951.355 
1,111.768 
1,276.184 
1,591.341 
1,827.592 
1,960.005 
1,978.088 
2,424.709 
2,865.362 
3,263.924 
4,267.637 
5,112.179 
6,879.502 
462.657 
399.658 
317.213 
397.839 
766.784 
905.077 
992.496 
3,664.437 
4,094.983 
4,689.219 
5,420.909 
7,153.232 
8,389.309 
10,361.285 
Delež v porabi električne energije na omrežju KDE v vsej porabi v ba­
novini ni bil velik, vendar pa je bil v stalnem porastu. Leta 1934 je znesel ne­
kaj več kot 2 %, leta 1939 pa že nekaj nad 9 %. Ta skromni del porabe in pa 
podatek, da so KDE dajale električni tok neposredno ali posredno 5 8 % pre­
bivalstva, ki je leta 1938 živelo v elektrificiranih krajih (v banovini je ži­
velo 4 7 % prebivalstva v elektrificiranih krajih), nas zlahka prepričata, da 
je bila poraba električnega toka na prebivalca, oskrbovanega s tokom iz 
omrežja KDE, zelo nizka. Dosegla ni niti banovinske ravni. Enako nizki 
sta bili tudi proizvodnja in nabava električnega toka na prebivalca na nji­
hovem omrežju. Leta 1937 so na primer v Jugoslaviji proizvedli na prebi­
valca približno 70 kWh na leto, v dravski banovini 215 kWh, na omrežju 
KDE pa komaj 71 kWh (leta 1940 pa 113 kWh). Nizka raven proizvodnje, 
nakupa in porabe električnega toka na prebivalca na območjii krajev, ki so 
jih preskrbovale KDE, ' kaže na ekstenzivno elektrifikacijo. Intenzivna bi 
mogla šele priti z razvojem. 
Industrija in obrt sta imeli leta 1932 priključenih na omrežje KDE pri­
bližno 500 motorjev. Z gotovostjo smemo računati, da se je to število z leti 
močno povečalo. Industrija naj bi leta 1932 porabila polovico vse porabljene 
energije na omrežju KDE. Leta 1940 so za srednji in manjši pogon porabili 
približno 6,880.000 kWh.1-
Potrebe podeželja po električni energiji so bile minimalne. Na Gorenj­
skem, kjer je bilo največ elektrificiranih krajev v takratni banovini, so žar­
nice, kot so računali, gorele največ 300 ur na leto, motorji pa so tekli naj­
več 25 ur na leto. Leta 1934 so porabili komaj 10 kWh na žarnico. Kmetu je 
zadoščal za vsa dela motor s 3,5 KM. Kmečke zadruge, ki so skrbele za nabavo 
in obratovanje kmetijskih strojev, so nabavljale električne motorje s 7,5 KM. 
Uporabljali so jih za pogon mlatilnic, rezalnic in žag.287 Le redki so bili kmet­
je, ki so imeli zaseben električni motor. Leta 1932 je bilo na omrežju pri­
bližno 500 motorjev za pogon poljedelskih strojev, a deset let prej je bilo vseh 
motorjev 119 (s skupno močjo 590 KM).2 8 8 Boljši porabniki električnega toka, 
kot je bilo kmečko podeželje, so bila mesta,289 obrt in industrija. Prav zato, 
: ' : ) ? > . 
2 8 7 Ožbald Gross, Elektrifikacija gorenjske vasi. ETV, letnik 1939. št. 10, str. 230- AS BAN I 
spis 5070/2 1934; AS, BAN I E, spis' 15/1 1936. ' • ' • • 
i M s AS, Komisija za upravo kranjske-deželne imovine, fase. 2, ' spis 426 1923; AS, Banski svet 
zapisniki se j , II . redno zasedanje, seja 9. 18/2-1932. 
2 8 ' V Kranju j e bilo leta 1936 1.378 porabnikov električnega toka (brez industrije so porabili 
J97.000 kWh), v Novem mestu 1.000 porabnikov (porabili so 345.000 kWh), v Celju 3.282 porabnikov 
(porabili so 1,516.000 kWh), v Ljubljani 19.500 porabnikov (brez industrije so porabili 9,960.000 kWh), 
v Brežicah je bilo220 porabnikov, v Slovenj Gradcu pa 225 porabnikov (Proizvodnja električne enereire 
v letu 1936. ETV, letnik 1937, št. 1, str. 18). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 137 
ker je bilo mogoče elektrifikacijo podeželja uspešno opirati le na porabo 
električnega toka v industriji in mestih, ki so leta 1936 porabila več kot 86 % 
vse električne energije v banovini, so KDE ves čas z največjo prizadevnostjo 
skušale priklopiti na svoje omrežje čimveč urbanih naselij, industrije in obrti. 
Že od vsega začetka so priklapljale industrijo na Gorenjskem, potem, pa dru­
god; dolgo so si prizadevale priključiti Ljubljano, za Celje so se s HE Falò 
skoraj sporekle, s posebno pogodbo so si pridobile Kočevje, priklopitev No­
vega mesta so si nekako izsilile; pomemben delež pri oskrbi Kranja pa so si 
pridobile z nakupom HE Kranj. KDE so prodajale električni tok tudi več­
jim krajem v radovljiškem in kranjskem okraju, na Notranjskem in Dolenj­
skem, oskrbovale so Črnomelj, na Štajerskem pa so se zajedale v falsko elek-
trifikacijsko območje. Leta 1938290 so KDE oskrbovale z električnim tokom 
632 krajev. Od teh jih je bilo 548 z manj kot 500 prebivalci, 59 krajev je štelo 
od 500 do 1000 prebivalcev, 19 krajev od 1000 do 2000 prebivalcev, 3 kraji 
od 2000 do 3000 prebivalcev, 2 kraja od 3000 do 4000 prebivalcev ter Celje 
s 17.000 prebivalci in Ljubljana z 80.000 prebivalci. V krajih do 500 prebi­
valcev je živela tretjina prebivalstva, ena četrtina prebivalstva, ki je trosilo 
tok KDE, pa v krajih od 500 do 2000 prebivalcev.2 9 1 Tudi ti podatki pričajo, 
da so KDE elektrificirale vse kraje in ne samo tistih, v katerih bi utegnil 
biti konsum in zaslužek večji.' S tako elektrifikacijsko politiko so se zelo lo­
čevale od drugih podjetij, ki so gradila svojo elektrifikacijsko politiko pred­
vsem, na pridobitniški podlagi. 
Podatkov o porabi električnega toka po posameznih območjih nimamo. 
Moremo le na podlagi dohodkov od prodaje električnega toka za leto 1936 
sklepati, da je bilo na Gorenjskem skupaj z Ljubljano porabljeno 66 % elek­
tričnega toka, v žirovskem obratu 5%, v grosupeljskem obratu 11%, v šo-
štanjsko-mežiškem in lendavskem obratu pa 18 %.292 
V zvezi s porabo električnega toka moramo govoriti tudi o njegovi cehi, 
ki je mogla skupaj s trošarinami, banovinskimi in državnimi, stimulirati ali 
pa zavirati porabo električne energije. . 
Cene za porabljeno kWh so bile v dravski banovini na splošno visoke, 
zlasti pa kWh iz majhnih elektrarn, ki so imele velike režijske stroške. V 
seznamu cen električnega toka za leto 1936 moremo ugotoviti tudi cene 7 di­
narjev in'celo 12 dinarjev za porabljeno kWh. Po istem seznamu moremo 
dognati, da so bile cene električnega toka pri KDE zmerne in blizu povpreč­
nih v banovini.2 9 3 " " ' , 0 l 
1 j m Rast števila krajev in prebivalstva, ki . so ga oskrbovale z električnim tokom KDE kaže 
razpredelnica: 
Število Število 
Leto , ( krajev , prebivalstva 
1930 139 37.000 
1932 .. ' 277 . i„ t 
1933 270 
1935 ' * 335 100.000 (brez Ljubljane) 
1936 468 •; 250.000 
1937 ' . 544 c a . 260.000 , 
1938 .. . . 632 . . . ; , ( ' . < ! 
1939 738 300.000 
• > 1940 . . , . » gg4 . ' " . , I32O.OOO , l 
»1 Izračun na osnovi podatkov Lojza Levstika, Razvoj elektrifikacije . . . •! t 11 
2 9 2 AS, BAN I E, spisa 15/2 1936 (Poročilo k letnemu zaključku KDE za 21. upravno dobo), 177/2 
2 5 5 AS, BAN V/19, mapa Statistika električnih central (Statistika električnih central v Dravski 
banovini leta 1936: Pregled cen električnega toka javnih in mešanih central v Dravski banovini po 
stanju 1936). 
138 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Naslednji grafikon kaže, da je večina prebivalstva, ki so ga oskrbovale 
z električno energijo KDE, živela na Gorenjskem. 
a t s 
^ S s 
3È Uj Uj 
" ÏÏ"1 
S £ j ; t t . a . « S - i S 
] druge -'•> elektrarn* 
l -
Do konca leta 1920 je stala pri KDE 1 kWh 4 krone, nato so cene zvišali 
na 6 kron za porabljeno kWh. Junija naslednjega leta so cene ponovno dvig-
nili in so bile naslednje: 1. cene po števcu: za razsvetljavo бкгоп 80 vinarjev 
za kWh, za kuhanje in likanje 3 krone (|prej 2 kroni) za kWh; 2. cene po 
mesečnem pavšalu: od žarnice z 10 svečami 8 kron (prej 7 kron), od 16-svečne 
žarnice 11 kron (prej 10 kron), od 25-svečne žarnice 17 kron (prej 16 kron), 
od 32-svečne žarnice 22 kron (prej 21 kron). Zvečali so tudi najemščino za 
števce: za časovne števce od 12 na 14 kron mesečno, za števce LVZ pa od 18 
na 19 kron mesečno.294 Z januarjem leta 1922 so cene ponovno povečali. Cena 
za 1 kWh za razsvetljavo je znesla 10 kron, za pogon 5 kron (prej 3 krone). 
Cene pavšalnega toka pa so bile naslednje: od 10-svečne žarnice je bilo treba 
plačati mesečno 11 kron, od 16-svečne 14 kron, od 25-svečne 21 kron, od 52-
svečne 26 kron, od 50-svečne 36 kron in od 100-svečne žarnice 56 kron; za mo­
tor so plačali od vsakega hektarja obdelovalne površine 100 kron (prej 65 
kron) na leto.2 9 5 V Bohinju so avgusta 1923 računali za 1 kWh za razsvetljavo 
po števcu 15 kron, za pogon pa za prvih 100 kWh po 8,80 kron, za nadalj­
njih 100 kWh po 6,6 kron in za vso drugo nadaljnjo porabo 4,40 kron.2 9 8 
Leta 1932 so za kWh, porabljeno rza rasvetljavo, zaračunali 3,25 dinarjev, za 
javno razsvetljavo 1,63 dinarja, za pogon motorjev pri porabi 30 kWh mesečno 
po 2 dinarja, do 100 kWh mesečno po 1,70 dinarja, pri porabi 100—200 kWh 
mesečno pa po 1 dinar za kWh. Za industrijo so računali po posebnih spo­
razumih od 0,45 do 0,90 za porabljeno kWh. Pavšal od poljedelskih motorjev 
2 , 4 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki sej, seji 9/12-d920,' 16/6-1921. 
2 5 5 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki se j , seja 18/10-1922. 
2 9 6 AS, Komisija za upravo kranjske deželne imovine, fase. 3, zapisniki se j , seja 17/8-1923. ' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 ™ 
so računali 31 dinarjev letno ocTenega hektarja obdelane zemlje.297 Na zagra-
škem omrežju so računali za razsvetljavo 5,50 dinarjev za porabljeno kWh, 
za motorni pogon 1,25 dinarja (za nočni pogon samo 0,60 dinarja).2 9 8 Iz na­
slednjih let imamo podatke o cenah električnega toka šele za leto 1956. Tega 
leta in tudi naslednja leta je stala kWh, porabljena za razsvetljavo, 3,25 di­
narjev, za javno razsvetljavo pa 1,63 dinarja. Pavšalne cene so.se. tako kot 
prejšnja leta ravnale po priključeni vrednosti. Pavšalni konsumenti — leta 
1940 jih je bilo približno 1500 —T so plačali mesečno od 10 W žarnice 3,75 di­
narjev, o d . l 5 W 4,5 dinarja, od 25W 6,50 dinarja, od 40W 7,75 dinarja, od 
60 W 10,75 dinarja, od 75 W žarnice pa 14 dinarjev. Pavšal za motorje v 
poljedelstvu so računali od vsakega obdelanega hektarja zemlje 31 dinarjev 
letno. Električni tok za pogon je stal 2 dinarja za kWh. Zanj so imeli stop -
njevalno tarifo. Električni tok, porabljen za pogon motorjev med 7. in 22. 
uro, so pri odvzemu najmanj 100 kWh mesečno računali prvi 30 kWh po 
2 dinarja, naslednje kWh pa po 1,75 dinarja, pri odvzemu nad 100 kWh 
mesečno pa so bile cene ugodnejše: prvih 100 kWh so zaračunali po 1,75, 
drugih sto po 1,40, vse naslednje pa po 1 dinar. Tok za pogon motorjev med 
22. in 7. uro je imel enako ceno ne glede na odvzem in to 0,60 dinarja. Cena 
kWh za kuhanje in gretje stanovanj je znašala 0,80^ dinarja.2 9 9 Za tok iz 
žirovske elektrarne so računali leta 1933 7 dinarjev za kWh.3 0 0 . 
Po razkosanju KDE so prodajne cene električnega toka na italijanskem 
okupacijskem območju ostale iste, čeprav so KDE večkrat zahtevale zvišanje 
cen. KDE so menile, da's'è morajo cene toka zvišati vsaj za 60%. Zvišanje cen 
je bilo potrebno predvsem zaradi povečanih nabavnih cen toka iz nemškega 
okupacijskega območja: Nemci.so zahtevali za tok iz Žirov 75%, za tok iz 
HE Češenj za 105% in celo 168% večje cene za tok iz.TE Velenje. Pogajanja 
z Nemci za ugodnejše nabavne cene niso bila uspešna. Koroške elektrarne 
so januarja 1942 zahtevale za dobavljeni tok 279.134,89 mark. 3 0 1 
Večjim konsumentom so KDE prodajale električni tok po cenah, ki so 
jih določili s posebnimi pogodbami. MEL je plačevala za. prejeto kWh 0,625 
dinarja, Celjska mestna elektrarna 0,58 dinarja, Cinkarna v Celju 0,52 dinar­
ja, tekstilne tovarne pa od 0,55 do 0,90 dinarja.3 0 2 Žalska elektrarna je kupo­
vala električni tok po 0,862 dinarja za kWh, Mayrjeva elektrarna, dokler je 
še bila smostojna, po 0,90 dinarja., Zabretova po 0,75 dinarja.3 0 3 Malo pred 
vojno so KDE skušale dvigniti ceno toka, a se je temu MEL krčevito uprla, 
vendar je morala nazadnje kloniti.304 , I, 
! Od elektrarn so KDE nakupovale električni tok po zelo različnih cenah. 
Za Črnomelj so ga plačevale HE Ozalj po 0,20, 0,50 in 0,70 dinarja za kWh. 
Za lendavski obrat so ga kupovale v TE Paklenica po 0,85 dinarja ,za kWh 
(in ga prodajale leta 1936 za razsvetljavo po 6,8 dinarja, leta 1939 pa po 5,5 
dinarja za kWh, za pogon 2—3 dinarja, leta 1939 po 2 dinarja za kWh). Od 
Zabretove tovarne so kupovale tòk po 0,25 dinarja, od Jakilove elektrarne v 
Krmelju po 0,35 dinarjev za kWh (in poleg še po 1 paro za vsako odvzeto 
, , < l.j ( j . • . . . L> . 1 , ' » I 
' И 7 Statistika električnih c e n t r a l a . . . str. 116, 117. , . ' ' . 
2 9 8 Najvplivnejši zastopniki . . . str. 155; Statistika električnih centrala . . . str. 16*, 165. 
1 •' •' 2" AS, BAN V/19, spisa 137/2 1941, 10/1 1943; Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . .'. str. 163. 
* *» AS, BAN I E, spis 288/1 1933. . ,, ; t т 3 0 1 AS, BAN V/19, spisi 9/1, 4, 5, 7 1942. 
302 AS, BAN V/19, spis 10/1 1943; Ing. F . S., Kranjske deželne . . - s t r . 44. , , . . 
3 M AS, BAN V/19, mapa Statistika električnih central (Pregled cen el. toka javnih in mešanih 
central v Dravski banovini po stanju iz leta 1936). 
3 0 4 AS, BAN V/19, mapa Razno (spis o pogajanjih za novo ceno toka za MEL). 
140 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
kWh kot odškodnino za uporabo omrežja). Od HE Fale so ga kupovale za 
.Vojnik po 1,25 dinarjev za kWh (prodajale pa so ga v letih 1938—1939 po 
5,85 dinarja za zasebno razsvetljavo in po 1,63 za javno razsvetljavo, 1,85 
do 3,5 dinarja za pogon).3 0 5 Iz TE Velenje so KDE dobivale tok po 0,35 di­
narja za kWh loco Velenje. Ceno toka so določili s pogodbo leta 1929. Z njo 
so tudi določili, da se bo cena spreminjala s kurzom dinarja na borzi v Baslu. 
Za čas med 1. septembrom 1932 in 30. septembrom 1936 so pri TE Velenje 
računali, da je vrednost dinarja padla in so zato zahtevali za kWh oddanega 
toka višjo ceno, ki pa je KDE in banovinska uprava nista hoteli priznati. Za­
vračali sta plačilo poviška. Da bi določili pravilnejšo ceno velenjskega töka, 
je ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo imenovalo meseca oktobra leta 1934 
komisijo ekspertov, ki naj bi stavila za obe strani. sprejemljive spremembe 
pogodbe iz leta 1929. Ta komisija ije delo končala leta 1936 z ugotovitvijo, 
da je cena 0,35 dinarja za odvzeto kWh neugodna za prodajalca in kupca in 
je zato predlagala naslednjo stopnjevalno tarifo: 
odvzem: cena za odvzeto kWh 
od 0" 
od 10 
do 10 
do 12,5 
od 12,5 do 15 
od 15 
od 20 
od 25 
od 30 
do 20 
do 25 
do 30 
do 35 
'milijonov kWh 
milijonov 
milijonov 
milijonov • 
milijonov ' 
milijonov 
milijonov in več 
0,35 , dinarja 
0,30 dinarja 
0,25 dinarja 
0,20 dinarja 
0,175 dinarja 
0,15 dinarja 
0,15 dinarja 
Komisija je za uveljavitev te tarife postavila štiri pogoje: KDE se mo­
rajo obvezati, da bodo letno odvzele iz TE Velenje najmanj 6 mili jonov JsWh 
(začenši s 1. junijem 1936), da bodo kar najbolj enakomerno obremenjevale 
TE Velenje ter da morajo zato, da bi mogle na zahtevo TE Velenje pokriti 
konice najmanj za 1000 kW iz HE Završnica, zgraditi do konca meseca julija 
daljnovod za 20 kV od Završnice do transformatorske postaje Polica, ter da 
morajo urediti pogon svojih elektrarn'tako, da se bo mogla kapaciteta TE 
Velenje' kar najracionalneje'izrabljati; 'tretji pogoj pa je bil ta, da morajo 
KDE zagotoviti v pogledu jalovih učinkov povprečni faktor učinka 0,70 ter 
da bodo od svojih konsumentov zahtevale faktor učinka, večji od 0,70. Prav 
tako bi se morale KDE obvezati, da ne bodo gradile novih elektrarn ne ve­
čale kapacitet obstoječih, dokler ne bi bil novi agregat v TE Velenje vsaj 
5 0 % izrabljen. KDE so vse stavljene pogoje izpolnile v določenih rokih, a 
so ji pri TE še vedno računali tok po starih cenah. Ministrstvo za gozdar­
stvo in rudarstvo je meseca januarja leta 1940 opozorilo bana, da morajo KDE 
poravnati dolg 3,843.563,96 dinarjev za odvzeti tok. Ban je priznal od tega 
samo 392.135,83 dinarjev kot dolg, za preostali del zahtevka pa je ministrstvu 
odgovoril, da so to neopravičene zahteve, hkrati pa ga je še opozoril na do­
govor, ki so ga sklenili ob koncu dela komisije ekspertov, a da še ni podpisan, 
ter da v prihodnje KDE ne bodo odvzele iz TE Velenje več kot samo'pred­
pisanih 6 milijonov kWh na leto, ker so s pogodbo s Trboveljsko premogo-
kopno družbo dosegle cene toka po stopnjevalni tarifi, ki jo je komisija eks­
pertov predvidela za prodajo velenjskega toka. Ban je obljubil ministrstvu 
dati prednost odvzemu toka iz TE Velenje samo tedaj, če bodo mogle KDE 
pri njej kupovati električni tok J po istih cenah kot pri Trboveljski premogo-
M S Glej opombo 303. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 141 
kopni družbi. Ministrstvo za finance, ki bi moralo dogovor o cenah velenj­
skega toka z dne 8. marca 1936 potrditi, tega kljub raznim intervencijam do 
marca leta 1941 ni napravilo. Očitno mu dogovor ni bil po volji. Zanimivo 
je, da so Nemci zgoraj navedeno razliko v ceni toka šteli za svoje dobro na­
sproti KDE. 3 0 6 
Dokaj visoke cene električnega toka so močno večale državna, banovinska 
in ponekod še občinska trošarina. Državna trošarina — uvedli so jo v zelo 
neugodnem času leta 1932 — je znašala za porabljeno kWh za razsvetljavo 
0,75 dinarja, za pogon pa 0,10 dinarja, s čimer je bil tok pri KDE za približ­
no 21 % dražji. Pri ceni 5 dinarjev, za kWh je banovina pobrala 0,20 dinarja 
trošarine za porabljeno kWh, pri ceni od 5 do 7 dinarjev za kWh pa 0,15 
dinarja trošarine. Pri toku,,ki je bil dražji od 7 dinarjev za kWh, banovina 
ni pobirala trošarine. Poleg trošarine za porabljene kWh so pobirali še tro­
šarino, od žarnic (za 10—32-svečno žarnico je bilo treba odšteti 5 dinarjev, za 
žarnice, ki so imele več kot 32 sveč, pa za' vsako svečo 0,20 dinarja, od ob-
ločhic so pobirali 10 dinarjev).307 
• Sama cena električnega toka ' in pa trošarine so bile dokaj visok jez za 
večjo porabo električnega toka. ' ( • • ' , 
....лт ' 
i 
306 Lojze Levstik, Razvoj elektrifikacije . . . str. 152; Milan Suklje, Državna trošarina in samo-
•". *" AS, BAN I E, Spisi 15/2 1936, 43/1, 2 1938; AS, BAN V/19, spis 31/1 1940. ' • • •' 
upravna trošarina na električno energijo. ETV, le tn ik 'V. , 1935, št. 8, str. 141—145; Resolucija 1 Zveze 
električnih podjetij Kraljevine Jugoslavije o odpravi t rošarine. ETV, letnik V.,<št. 6, str. 120; Makso 
Kostanjevec, Državne trošarine. Ljubljana 1924, str. 58. ' 
142 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
KRAINER LANDES-ELEKTRIZITÄTSWERKE 
(KRANJSKE DEŽELNE ELEKTRARNE — KDE) 
Die KDE waren ein im Jahre 1913 gegründetes Unternehmen zur Erzeugung, 
Übertragung und Distribution sowie Installierung des elektrischen Stroms im öffent­
lichen Besitz des Landes Krain, nach dem Jahre 1918 aber des Staates beziehungs­
weise des Drau-Banats^Das erste Elektrizitätswerk errichteten die KDE ih-Završ­
nica pr i Žirovnici. Es begann im Jahre 1915 mit der Stromerzeugung. Dieses Kraft­
werk war das erste Resultat der großzügigen Bestrebungen des Krainer Landes­
ausschusses, den entscheidenden Platz bei der Entwicklung der Elektrifizierung 
Krains zu bekommen. Die Kraftwerke Bohinj (1919), Zagradec (1927), Ziri (1933), 
Kranj (1937/38) und Kočevje (1932) sowie einige kleinere," die für die 'Energie­
produktion wenig Bedeutung hatten, wurden durch Ankauf erworben. Die KDE 
konnten sich zum Bau von neuen Kapazitäten (zum Bau der Wasserkraftwerke 
Moste und Medvode, die bereits der Landesausschufi geplant hatte) nicht ent­
scheiden, sie setzten jedoch ihre gesamte Energie .— vor allem noch nach dem 
Jahre 1929 — für eine möglichst breite Elektrifizierung Sloweniens ein., Deshalb 
mußten sie dringend Elektroenergiequellen in anderen Kraftwerken • suchen. So 
schlossen sie im Jahre 1929 einen Vertrag über den Ankauf des elektrischen Stroms 
vom Wärmekraftwerk des staatlichen Lignitbergwerk in Velenje ab. Als jedoch 
die Kapazitäten dieses Krafwerkes nicht mehr ausreichten, schlossen sie im Jahre 
1938 mit der Kohlenbergwerksgesellschaft von Trbovlje einen Vertrag über den 
Bezug des elektrischen Stroms aus den Wärmekraftwerken Trbovlje, Rajhenburg 
und Kočevje ab. Sie suchten eine möglichst enge Verbindung auch mit anderen 
Kraftwerken zu erreichen. 
Die Entwicklung der KDE ruhte nach dem Ausbau des Wasserkraftwerkes 
Završnica beinahe eineinhalb Jahrzehnte. Erst nach dem Jahre 1929, als der ehema­
lige Direktor der KDE Ing. Dušan Sernec das Amt eines Banus bekleidete, kam 
es trotz der Wirtschaftskrise, die bald auch in Slowenien Auswirkungen zeigte, 
zu einem unaufhörlichen Wachsen des Unternehmens. So hatten die Investitionen 
im Jahre 1928 einen Wert von 2,844.230 Dinar, im Jahre 1940 aber schon 102,369.680 
Dinar. Dreiviertel aller Investitionsmittel brachten die KDE durch Anleihen bei 
heimischen Geldinstituten (den Großteil zu einem ungünstigen Zinssatz) und aus 
eigener Gebarung auf, 8 % der Investitionsmittel steuerte das Banat bei, 17 % die 
Verbraucher des elektrischen Stroms. Der größte Teil der Mittel kam beim Ausbau 
des Netzes zum Einsatz. Zum Beispiel stellte im Jahre 1939 der Wert der Über­
tragungsleitung Velenje—Črnuče 31 % des gesamten Investitionswertes des Be­
triebes dar. 
Mit dem Jahre 1929, als der Plan für die Elektrifizierung Sloweniens ausge­
arbeitet war, bekamen die Elektrifizierungsbestrebungen der KDE neuen Auftrieb. 
Bis zu diesem Jahre war nur ein Teil von Gorenjsko elektrifizert. Im Jahre 1930 
wurde mit dem Bau der 60 kV Elektrizitätsleitung von Velenje nach Črnuče be­
gonnen, wo der Bau eines großen Umspannwerkes in Angriff genommen wurde. 
Über diese Leitung wurde der elektrische Strom aus dem Wärmekraftwerk Ve­
lenje zugeleitet. Über eine 60 kV Leitung kam die elektrische Energie aus dem 
Wärmekraftwerk Trbovlje in das Umspannwerk Črnuče. Von diesem führte eine 
20 kV Leitung bis zum Umspannwerk Grosuplje, von diesem bis Trbovlje, Radeče, 
Krško und Novo mesto und eine zweite über Velike Lašče nach Kočevje. Die zweite 
Leitung führte aus dem Umspannwerk Črnuče über Vrhnika (wo die Verbindung 
mit dem Wasserkraftwerk Ziri hergestellt wurde) nach Notranjsko, die dritte über 
Moravče nach Litija, nachdem schon vorher mit Hilfe des Umspannwerkes bei 
Polica pri Naklem eine Verbindung mit dem Wasserkraftwerk Završnica hergestellt 
wurde. Aus dem Umspannwerk Podlog führten Leitungen nach Celje und Braslovče 
sowie ins Obere Savinjatal, aus dem.Umspanwerk Velenje aber nach Mežica. Aus 
dem Umspannwerk des Wasserkraftwerkes Završnica führten 10 kV Leitungen nach 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 143 
Rateče, Bohinjska Bela und Kranj. Bis zum -Jahre 1939 übertraf - die Länge der 
Hochspannungsleitungen jene der Niederspannungsleitungen. Im Jahre 1940 hatten 
die KDE 84 km Leitungen mit einer Spannung von 60 kV, 686 km Verteilungsleitun­
gen mit einer Spannung von 20 kV, 152 km mit einer Spannung von 10 kV und 
108 km Leitungen mit einer Spannung von 3 bis 5 kV. Darüber hinaus hatten sie 
auch 26,5 km Kabelleitungen mit einer Spannung von 5 bis 20 kV, ferner 1285 km 
Niederspannungsleitungen, acht große Umspannwerke und 269 normale (mit ins­
gesamt 10865 kVA). Diese Anlagen stellten 45,6% aller Hochspannungsleitungen 
und 37,5 % aller Niederspannungsleitungen und die Hälfte aller Umspannwerke 
des Drau-Banats dar. Die Verbindungen der Elektrizitätswerke der KDE mit an­
deren Kraftwerken, das Übertragungs- und Verteilernetz mit acht großen Um­
spannwerken * stellte • das erste Konzept des gegenwärtigen elektroenergetischen 
Systems von Slowenien dar. • - ) - ' 
Mit dem angeführten Netz versorgten die KDE im Jahre 1938 632 Orte mit 
elektrischer Energie. Von diesen waren 584 Orte mit weniger als 500 Einwohnern. 
Die KDE versorgten direkt oder indirekt 58 % der Bevölkerung, die damals im 
Drau-Banat in den elektrifizierten Orten lebte, mit elektrischem Strom. Im Jahre 
1940 betrug die Zahl aller Verbraucher in ihrem Netz ungefähr 26000. Die KDE 
bemühten sich sehr, alle größeren Städte, Ljubljana, Celje, Kranj, Novo mesto, in 
ihr Netz einzubeziehen. Ebenso war ihr Bestreben, möglich viele Industriebetriebe 
einzubeziehen, weil auf diese die Elektrifizierung der passiven Landgebiete ge­
stützt war. 
Die Produktion des elektrischen Stroms in den Kraftwerken der KDE war 
in den ersten 18 Jahren gering. Im Jahre 1929 erreichte sie 4,050.000 kWh, doch 
ging sie in den folgenden Jahren wegen der Wirtschaftskrise zurück. Einen neuen 
Höhepunkt erreichte sie 1937, als sie etwas mehr als neun Millionen kWh betrug. 
Im Jahre 1940 stellte die Produktion des Wasserkraftwerkes Završnica ganze 54,6 % 
der Gesamtproduktion des elektrischen Stroms der KDE dar. Der Anteil der KDE 
an der Gesamtproduktion des elektrischen Stroms im Drau-Banat war jedoch 
außerordentlich gering, im Jahre 1937 betrug er nur 3 %. Aus diesem Grund wa­
ren sie genötigt, elektrischen Strom anzukaufen. Der Ankauf der elektrischen 
Energie wuchs sehr schnell. Im Jahre 1933 betrug er rund 1,000.000 kWh, im Jahre 
1940 aber bereits 29,000.000 kWh. Die meisten kWh kauften sie im Dampfkraftwerk 
Velenje, im Jahre 1938 betrug dieser Anteil zweimal soviel wie die eigene Er­
zeugung. Der zweite größere Lieferant des elektrischen Stroms war das Wärme­
kraftwerk Trbovlje, das im Jahre 1940 7,000.000 kWh lieferte. An der Energiepro­
duktion des Drau-Banats hatte im Jahre 1940 die in den KDE-Kraftwerken ge­
wonnene Energie einen Anteil von rund 9 %. Dementsprechend niederig war auch 
der Verbrauch des elektrischen Stroms im Netz der KDE; er lang unter dem Durch­
schnitt des Drau-Banats. Die Abgabe des Stroms an Großverbraucher hatte am 
gesamten Verkauf des Jahres 1934 einen Anteil von 10,1 %, im Jahre 1935 betrug 
er ungefähr die Hälfte, im Jahre 1940 aber schon 68 %. Die Abgabe der elektrischen 
Energie an Kleinverbraucher war in ihrem Wachstum ruhiger und war vor allem 
ein Resultat der höheren Zahl der Verbraucher. Der Großteil diesen Stroms wurde 
zum Antrieb von Elektromotoren benutzt (im Jahre 1940 fast 7,000.000 kWh). 
Der Preis des elektrischen Stroms bei den KDE bewegte sich im gesamten 
Zeitraum im Mittelfeld des Drau-Banats .Stark wurde er durch staatliche und 
andere Abgaben belastet, die ein ernstes Hindernis für einen größeren Konsum 
darstellten. 
Die Zahl der beschäftigten Arbeiter der KDE betrug im Jahre 1940 386. Die 
Arbeiterschaft nahm vor allem an den Lohnkämpfen teil. Bei der Anstellung mußte 
die Betriebsleitung die Anleitung der Banat-Verwaltung berücksichtigen, wonach 
der Arbeiter in jeder Hinsicht loyal und Anhänger der nationalen und staatlichen 
Einheit sowie des damaligen staatlichen Ordnungsprinzips sein mußte. 
Das Unternehmen hatte neun Betriebseinheiten. Der Sitz besand sich zuerst 
in Žirovnica, später in Ljubljana. 
Im Jahre 1941 wurde das Unternehmen aus die Okkupanten Sloweniens auf­
geteilt. Die Deutschen beschlagnahmten del Großteil der Anlagen, Reserven und 
144 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
64,6 % der möglichen Einkünfte und schlossen sie an ihr Unternehmen »Energier 
Versorgung Südsteiermark« in Maribor, das Gebiet von Gorenjsko an die »Elektri­
zitätswerke des Reichsgaues Kärnten« in Klagenfurt an. Des Betriebes von Lendava 
bemächtigten sich die Ungarn. Nur 35,6 % des Netzes, 85 Umspannwerke (von ins­
gesamt 287) und das Wasserkraftwerk Zagradec (wo lediglich 9 % der Produktions­
kapazitäten waren) aus dem von Italien okkupierten Territorium verblieben im 
Gefüge der KDE. Auch die bedeutendsten Lieferanten, die Wärmekraftwerke Ve­
lenje und Trbovlje, blieben aus dem von Deutschen okkupierten Territorium. 
Deutschland und Italien schlossen einen Vertrag über die Teilung der Schulden 
der KDE aus die Okkupationsgebiete ab, doch wurde er nie ausgeführt. 
Im Jahre 1945 kamen die KDE in das Gefüge der Državne elektrarne Slove­
nije (Staatliche Elektrizitätswerke Sloweniens). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976/1—2, s. 145--160 145 
T o n e Z o r n 
POSKUSI UREDITVE POLOŽAJA SLOVENSKE SKUPNOSTI 
NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V ČASU AVTORITARNEGA REŽIMA 
' O poskusih ureditve slovenskega' vprašanja na avstrijskem Koroškem je 
bilo že marsikaj napisano. Literatura se pri tem dotika predvsem vprašanja 
uveljavitve takoimenovàne kulturne avtonomije v dvajsetih letih,1 deloma 
pâ je zajeta tudi problematika v prihodnjem obdobju v knjigi dr.-Theodorja 
Veiterja, do danes najbolj izčrpnega avstrijskega dela o problematiki koro­
škega slovenstva v času prve avstrijske republike.2 
Zaključni delr Veitrovë knjige je namenjen orisu prizadevanj za ureditev,, 
slovenskega vprašanja v času avtoritativnega Dollfuss-Schuschniggovegar re-' 
žima, se pravi problematike, ki se je bomo v tem članku nadrobneje dotaknili. 
Poleg Veitrovih opozoril bomo za čas po izidu te knjige pritegnili predvsem 
intervencije slovenske skupnosti pri predstavnikih takratnih oblasti za uredi­
tev manjšinskega vprašanja.3 Veiter opozarja, da se je Kurt von Schuschnigg 
še poleti 1933 razgovarjal s slovenskim koroškim deželnozborskim poslancem 
Ivanom Starcem v Ribnici ob Vrbskem jezeru o šolskem vprašanju na jezi­
kovno mešanem območju Koroške, Vendar pa padajo neposredni pogovori, 
ali bolje poskusi pogajanj zia ureditev manjšinskega šolskega vprašanja v.i 
leto 1934, ko je prišel na čelo koroškega vodstva režimske Domovinske fronte 
(Vaterländische Front) dr. Sucher. Videti je,1 da je bilo v ospredju takratnih 
pogovorov predvsem šolsko, vprašanje, medtem ko o celoviti ureditvi manj­
šinskega vprašanja na vladni strani tudi v tem času očitno niso zavzete je raz­
mišljali. 2. oktobra 1934 je dunajsko učno ministrstvo sporočilo koroškemu' 
deželnemu šolskemu svetu, dà namerava postaviti za območje tamkajšnjega 
utrakvističnega šolstva enega do dva nadzornika, ki bi imela zaupanje sloven­
skega prebivalstva. Za koroške razmere pa je ob tem sporočilu posebej zna­
čilen negativen odgovor koroških šolskih oblasti. Te "so med drugim odgo­
varjale, da »ogromna« večina prebivalcev jezikovno mešanega območja Ko­
roške želi iz gospodarskih vzrokov šolo, v kateri bi se učenci mogli dobro in, 
temeljito naučiti nemškega jezika, opozorilo tore ji ki zgovorno kaže le na 
položaj slovenskega jezika, ampak tudi na gospodarsko zapostavljanje sloven­
skega življa. Še posebej značilna pa je trditev, da krajevni šolski sveti niso 
pripravljeni, pa tudi ne v stanju (!), da bi nakupovali potrebne šolske knjige 
za slovenski pouk. Zato da je »tudi nemogoče doseči nabavo slovenskih čitank 
za srednjo in višjo (šolsko) stopnjo«,4 opozorilo, ki kaže na način in metodo 
pouka slovenskega jezika na vrsti takratnih utfakvističnih šol. 
i - • . ' * * 
1 Prim. Tone Zorn, Kulturna avtonomija za koroške Slovence in nemška manjšina v Sloveniji 
med obema svetovnima vojnama. Zgodovinski časopis, 1974, 347—366. 
1 Theodor Veiter, Die slowenische Volksgruppe in Kärnten, Wien—Leipzig, 1936. 
3 Zadevno gradivo hrani v prepisu arhiv inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (A INV). 
4 Veiter, cit. d., 137—138. 
10 Zgodovinski časopis 
146 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Poskusi avtoritarnega režima, da bi na šolskem področju vsaj deloma 
prispeval k ureditvi slovenskega vprašanja, padajo v čas dokončne krize 
prve avstrijske republike. V tej krizi se je režim prizadeval doseči podporo 
nenemškega življa Avstrije, med drugim tudi koroških Slovencev, saj so bile 
krščansko socialne sestavine režima v marsičem blizu dotedanjim usmeritvam 
Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Tako je v 
osrednjem slovenskem društvu v začetku tridesetih let nastopila struja mlajših 
slovenskih politikov, ki je zagovarjala podporo manjšine avstrijski krščansko 
socialni stranki in njenim usmeritvam. Ta struja je v vodstvu Političnega^ in 
gospodarskega društva po letu 1930 sicer prevladala, vendar pa so pričeli 
demokratično in napredno misleči Slovenci, ki se jim je taka usmeritev upi­
rala, iskati nove usmeritve za slovensko koroško manjšino.5 
Dejstvo je* da je kljub temu bila slovenska manjšina določeno v oporo 
vladajočemu režimu. Vzrok za to ni bilo le prizadevanje režima, da bi,ga 
podprla tudi slovenska skupnost, ampak tudi naraščajoča moč nacizma, ki je 
bil še zlasti močan prav ha Koroškem. Vendar pa Slovenci (izjema so bili le 
posamezniki) niso brez pridržka sprejemali ponujene roke, ampak v zameno 
pričakovali izpolnitev vsaj minimalnih narodnostnih pravic. Na kritični odnos 
je silila koroške Slovence že sama narava režima, saj je moralo sredi tridesetih 
let prenehati, podobno kot vrsta organizacij večinskega naroda, tudi Politično 
in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, in le s težavo je manjšina 
uspela ohraniti svojo osrednjo kulturno organizacijo, ki sedaj prevzame pred­
stavništvo slovenske skupnosti. 
Dostopno gradivo kaže, da so (vsaj posamezni) predstavniki režima kri­
tično ocenjevali lojalnostne izjave predstavnikov slovenske manjšine in to 
celo tistih, ki so brez pridržka podprli avtoritarni režim. Za to vprašanje je 
poučen obsežen elaborat z dne 6. decembra 1934, sicer nepodpisane koroške 
osebnosti, ki Slovencem kljub vsemu ni bila nasprotna. Elaborat kaže, da so 
na območju južne Koroške zlasti Slovenci vstopali v režimsko Domovinsko 
fronto. V njem najdemo pripombo, da so v nasprotju z večinsko nacistično 
usmerjenim »nemškim prebivalstvom, slovenski Korošci pritisnili v Domo­
vinsko fronto, kjer hitro dosegajo važne položaje ter v splošnem nastopajo 
proti nemškemu prebivalstvu«.6 Narodnostni moment je tudi pogojil zahtevo 
po samostojnih slovenskih oboroženih oddelkih v okviru režimske milice 
(Sturmscharen); po tej zahtevi bi bil poveljevalni jezik v takih oddelkih 
slovenski.7 ' 
Zadržek do lojalnosti vidnih Slovencev do avstrijske države je, kot smo 
omenili, viden tudi iz citiranega elaborata. V njem beremo, da so »slovenski 
oziroma vindišarski krogi prebivalstva na strani Domovinske fronte ter se 
priznavajo k avstrijski državi«. Po elaboratu se celo Slovenci, znani »kot 
iredentisti«, pa tudi tisti znani Slovenci, ki »so prišli pod slovensko nacionalno 
ter panslovansko idejo,« danes »gibljejo« v okviru Domovinske fronte in v 
njej zavzemajo visoke položaje. Kot takega Slovenca elaborat omenja dr. Ru­
dolfa Bliimla. Pisec poroča, da je več vidnim predstavnikom Domovinske 
fronte naročil »nadrobno preiskavo« pred sprejemom tistih Slovencev v Domo­
vinsko fronto, ki so se v letih 1918—1920 »deloma pa tudi kasneje« »v slovenski 
5 Prim. Janko Pleterski, Progresivne težnje med Slovenci na Koroškem. Ivan Regent — dr. Janko 
Pleterski — Ivan Krelt, Progresivna Slovenija, Trst in Koroška, Murska Sobota 1964, 110. i 
« AINV, f. 192. 
' Podatek v AINV, f. 146. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 147 
stvari eksponirali proti Avstriji«. Po* njegovem je ob plebiscitu 10. oktobra 
1920 glasoval za Avstrijo »večji del tistih«, ki se poslužujejo vindišarskega 
občevalnega jezika in jih Nemci označujejo za'»nemško usmerjeno vindišar-
sko prebivalstvo«; ti »Koroški-zvesti vindišarji« se po njém tudi »zavestno 
priznavajo k nemškemu kulturnemu krogu«. Cenil je še, da so v medsebojnem 
razmerju »nacionalni Slovenci« in »vindišarji« približno enako močni, v ko­
likor niso »vindišarji« sploh v večini, tako da so »nacionalni Slovenci, kolikor 
govorimo o jezikovni manjšini, manjšina v manjšim«. Pisec tudi piše o pri­
zadevanjih koroških Slovencev, da bi si pridobili »vindišarje«. Odprtost koro­
škega manjšinskega varstva 'po letu 1920 elaborat pripisuje nemogočim slo­
venskim zahtevam še zlasti na šolskem področju, na področju utrakvističnega 
šolstva. Zlasti poučno je opozorilo, da se »usmeritev odgovornih uradov Koro­
ške do nacionalnih Slovencev po plebiscitu ni v ničemer spremenila«, čeprav 
skuša elaborat po drugi strani pokazati pripravljenost teh uradov za ureditev 
manjšinskega varstva v deželi. 
Elaborat poudarja, da so poskusi po sodelovanju in medsebojnem razume­
vanju koroškega nemštva in slovenstva bili le redko uspešni. Meni, da so 
Slovenci umeli »prav spretno izkoristiti politične razmere, ki vladajo v Av­
striji po letu 1933«. Očitno pada krivda za to dejstvo na nemški južnokoroški 
živelj, saj bi drugače pisec elaborata ne tožil, da »večini nemško usmerjenega 
prebivalstva ni bil pravočasno pojasnjen pomen Domovinske fronte, medtem 
ko so Slovenci bili spretno na mestu«. Tako se je zgodilo, da so pri prvih 
ustanovitvah krajevnih skupin te fronte ter njene milice nacionalni Slovenci 
dobili odločilen vpliv na vodstvo. Kot primer ' omenja elaborat St. Jakob v 
Rožu. Pripominja, »da stoje v teh občinah nemško usmerjeni prebivalci, še 
posebej pa bojevniki za enotnost Koroške v letih 1919—1920, z mešanimi ob­
čutki ob strani«. Slednje opredeljuje dejstvo, da nacionalni Slovenci sedaj 
izjavljajo, da so »zvesti domovini in Koroški«. Vendar pa po elaboratu nemško 
usmerjeno prebivalstvo ne zavrača sodelovanja »s tem nekdanjim nasprot­
nikom«, vendar pa zahteva zase vodstvo Domovinske fronte, »ker na podlagi 
izkušenj obstoji nezaupanje do odkritosti nacionalnih Slovencev«. Tisti Slo­
venci, ki se priznavajo k »narodnostni manjšini« bi po tej razlagi morali šele 
»izkazati odkrito sodelovanje«. Koroški zvesto prebivalstvo se tudi boji, da 
nacionalni Slovenci sodelujejo z Domovinsko fronto le zato, da bi dosegli 
»koncesije za nacionalne namene, ki jih zasledujejo«. Dosedanja opozorila 
tudi kažejo, nadaljuje elaborat, da Slovenci niso enotno usmerjeni, ampak, 
da so »kot se zdi« razdeljeni na dve skupini. Prvo sestavljajo slovenski kleri­
kalci, medtem ko' drugo liberalci. Prva skupina je po. elaboratu za skupno 
pot z Domovinsko fronto, medtem ko so liberalci' do nje hladni. K slednjim 
utegnejo pripadati tudi posamezni slovenski duhovniki in ne le »znana libe­
ralna slovenska skupina pod vodstvom dr. (Franca) Petka«, vendar pa je 
število njegovih pristašev gotovo majhno. 
V nadaljevanju se,elaborat ukvarja z vprašanjem-formiranja Domovinske 
fronte na območju južne Koroške. Tu da je treba najprej odgovoriti, ali se 
želi pr i ustanavljanju te organizacije naslanjati na nemško usmerjene ali pa 
na nacionalne Slovence, pri čemer so prvi v večini, L Vendar so po elaboratu 
tudi tu razlike, saj imajo nekatere občine nemško in druge slovensko večino. 
Elaborat poudarja, da se pr i »pritegnitvi občin z nemško večino more s "pra­
vilnim ravnanjem dobiti prav na koroškem stališču vpliv v močno nemških 
občinah«. Opozarja še, da si je nemško usmerjeno .prebivalstvo nedvomno 
10* 
148 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
»pridobilo pravico, da se ga tudi sedaj posluša ob nadalnji izgradnji. naše 
očetnjave in domovine«, poleg tega pa je morda sedaj nastopila možnost, da 
se »dobro misleči del nacionalno slovenskega prebivalstva tudi notranje, pri­
dobi za nedeljeno Koroško, čeprav se na to ne more polagati velikega upanja«. 
Elaborat tudi trdi, da žive na južnem Koroškem tri skupine prebivalcev: 
Nemci, nemško usmerjeni Windische (vindišarji) in nacionalni Slovenci, med 
temi pa naj bi bila najbolj »veljavna skupina nemško usmerjeni vindišarji«. 
Dileme, ki jib je avtoritarni režim postavljal pred slovensko koroško 
skupnost, v marsičem ilustrira takratna korespondenca dolgoletnega sloven­
skega deželnozborskega poslanca Ivana Starca. V pismu dr. Josipu Vilfanu, 
predsedniku mednarodnih kongresov narodnosti (manjšinskih kongresov) s 
sedežem v Ženevi, je 25. julija 1934 Stare pisal, da je slovenski »suprema lex« 
ohranitev narodnega življenja. Po njegovem bi .bilo treba zagotoviti obstoj 
in nadaljnje delovanje slovenskih organizacij. Pri tem pa ne bi smel pasti 
nanje »noben šum nekorektnosti . . . da ne dado povoda za protiukrepe«. Iz 
pisma je še videti, da je bil dr. Petek proti sodelovanju z avtoritarnim re­
žimom ter prilagajanju njegovim zahtevam. Čez mesec dni (24. avgusta) je 
Stare na Koroškem pisal, da je velika negotovost o tem, kaj bo s Slovenci. 
Opozoril je, da se bo manjšina skušala prilagoditi novi ustavi, ter nadaljeval: 
»da nadaljujemo svoje narodnokulturno delo, bomo morali ali predelati poli­
tično društvo (Politično društvo za Slovence na Koroškem op.) ali pa ustano­
viti novo institucijo: kulturni svet. . .«. 19. maja 1935 beremo, da so Slovenci 
v negotovosti. Zastopstvo manjšine iz demokratične.dobe, se pravi izpred leta 
1933 je izločeno, a nadomestila zanj še ni. O vlogi Slovencev v režimskih 
organizacijah pa je Stare pisal takole: »naši kmetje so v Bauernbundu, sta­
novski organizaciji kmetov, obrtniki v stanovski obrtni zbornici«. Vendar 
pa se kot »slovenski kmetje ali obrtniki zaenkrat ne morejo udejstvovati, 
zborovanja mora prirejati edino Domovinska fronta. Političnega šolanja potom 
zborovanj ne moremo nadaljevati, edino naša kulturna društva, morejo svo­
bodno delovati. Trudimo se, da bi dobili v posameznih stanovskih zastopstvih 
posebne stanovske sekcije, a dosedaj nemogoče«. Vendar pa je Starcu le uspelo 
ohraniti dotedanjo osrednjo slovensko kulturno organizacijo z razširitvijo 
pravil dotedanje Slovenske krščansko socialne zveze (ta se je sedaj preime­
novala v Slovensko prosvetno zvezo), tako »da lahko nadomešča politično 
društvo, ako to ne bo.moglo delovati«. Vilfanu je poročal, da so razširjena 
pravila potrjena, »a dosedaj se še ni posrečilo dobiti dovoljenje za večje 
zborovanje«. O šolskem vprašanju, ki se ga.bomo še dotaknili, je Stare po­
ročal, da »jedva so celovški krogi zapazili, da 'bi mogli mi dobiti nekaj drob­
tinic . . . so začeli strupeno kampanijo proti nain s starimi kanoni iredente in 
nevarnosti za nedeljeno Koroško. Ako se g. zvezni kancler — je nadaljeval 
— vda grmenju teh kanonov, potem so naši upi spet pokopani. Zato bi bila 
morda intervencija manjšinskega kongresa pri zveznem kanclerju umest­
na ...«. Iz pisma izvemo, da eden vodilnih Slovencev, »naš* posredovalec v 
Domovinski fronti« (pač dr. Joško Tischler), noče v tej organizaciji prevzeti 
nobene fukcije vse dotlej,- dokler ne bodo rešene minimalne slovenske zahteve, 
izročene deželnemu glavarju ter kanclerju Schuschniggu. Ko pa je varnostni 
ravnatelj za Koroško '19. novembra 1936 prepovedal v Koroškem Slovencu, 
glasilu manjšine, uporabljati tudi za južnokoroške kraje slovenska krajevna 
imena, je Stare pisal Vilfanu, da se nikoli ni moglo »tako biti po nas, kakor 
sedaj, ko se ne moremo braniti«. Poročal je še, da so oblasti zaplenile več 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 L 4 " 
številk lista.8 Kmalu za- tem je pričela med manjšino dozorevati misel, dà bi 
prišlo do ustanovitve slovenskega Narodnega sveta, ki bi ga sestavljalo trinajst 
članov.9 ' • „ 
Dokumentacija, ki nam je na voljo, opozarja, da sta tudi v, tem času 
imela Dunaj in Celovec na ureditev slovenskega vprašanja različne poglede. 
Tako vemo, da je skušal Dunaj vendarle (vsaj v določeni meri) prispevati 
k ureditvi slovenskega vprašanja, medtem ko je koroški nemški nacionalizem 
nastopal proti takim poskusom: Iz dokumentacije, objavljene v omenjeni 
knjigi Theodorja Veiterja, so vidna zadevna prizadevanja kanclerja Schusch-
nigga po zagotovitvi določene avtonomije za slovensko skupnost, zlasti pa še 
za ureditev koroškega šolskega vprašanja. V okviru teh prizadevanj je bil 
izdelan poseben zakonski osnutek namenjen pospeševanju kulturnih »zadev« 
slovenske manjšine; ki ga je v okviru koroške deželne vlade pripravil deželni 
svetnik dr. Ratzer.. Osnutek je predvideval ustanovitev posebnega sosveta 
za kulturne zadeve koroških Slovencev, njegov delokrog pa bi zajemal tako 
vprašanje slovenskega pouka kot tudi vzgojna in dobrodelna vprašanja. Po 
osnutku naj bi na utrakvističnih šolah poučevali učitelji izprašani iz sloven­
skega jezika (!). Da bi to dosegli, je osnutek predvideval sprejetje določenega 
števila slovenskih učencev na celovško učiteljišče. Vendar pa dalj od priprave 
načrta ter spremljevalnih predlogov manjšine ni prišlo. Sledila so nova po­
gajanja med predstavniki oblasti ter slovenske skupnosti, katerim osnovo je 
dajala posebna spomenica Slovenske prosvetne zveze, izročena 4 maja 1934 
koroškemu deželnemu glavarju. Spomenica je zahtevala zastopstvo manjšine 
v Domovinski fronti, kar so predstavniki režima tudi sprejeli, zastopstvo 
Slovencev kot »kulturne skupine« v deželnem zboru, do ureditve tega j p r a -
šahja pa postavitev posebnega manjšinskega referenta pri koroških deželnih 
oblasteh. Posebej bi omenili zahtevo spomenice, po kateri naj bi dobile 
upravne in šolske oblasti na južnem Koroškem navodilo namenjeno ureditvi 
mirnega sožitja obeh narodnosti v deželi. Z zakonom bi se dala določena 
možnost manjšini, da . nadzoru je pouk na slovensko-nemških (utrakvističnih) 
šolah; na teh šolah bi tudi poučevali učitelji, ki popolnoma obvladujejo oba 
deželna jezika. Dalje se je zahtevala uvedba slovenščine v glavnih šolah za 
vse učence, ki so pred tem obiskovali utrakvistični pouk ter preosnova kme­
tijske šole v Goldenbrunnhofu »v duhovnem in jezikovnem pogledu«. Prav 
tako bi morala biti manjšina zastopana v deželnem, okrajnih in v krajevnih 
šolskih svetih. Morala bi tudi sodelovati pr i vsebinski ureditvi šolskih načrtov 
ter pri določanju šolskih knjig. 
Spomenica je' dalje opredeljevala sodelovanje predstavnikov manjšine 
pri izbiri učiteljev za ustrezne šole. Od ostalih predlogov omenimo sugestijo, 
po kateri naj se pri okrajnih glavarstvih in davčnih uradih v Velikòvcu, 
Celovcu, Beljaku in Šmohorju nastavi.»najmanj eden uradnik zmožen sloven-
skega pismenega jezika in slovenskega koroškega narečja«.10 
Spomenica je imela posebno prilogo o vprašanjih utrakvističnega šolstva. 
Vloga je med drugim poudarjala, da bi moralo obstoječe utrakvistično šolstvo 
odsevati narodnostne razmere v deželi. Manjšina je opozarjala, da deželne 
in šolske oblasti to formalno sicer upoštevajo, vendar pa daje po prilogi pre-
— ; ' t . ! . . . ' • ' • • ' . * . ' . - ; ' . . • : 
» Korespondenco Ivana Starca z dr. Josipom Vilfanom hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond 
dr. Josipa Vilfana. , 
» Gl. op. 7. , . 
'» Veiter, cit. d., 139—143. . . . 
"O ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
gled koroškega utrakvističnega šolstva drugačno podobo. Manjšina je opozar­
jala, da nudi statistika obstoječega utrakvističnega šolstva odličen dokaz za 
vprašljivost na utrakvističnin šolah nameščenih učiteljev. V dokaz priloga 
podčrtuje, da nima na 78 izkazanih šolah 37 % učiteljev izpita iz slovenskega 
jezika; brez tega izpita je tudi 34 šolskih upraviteljev. Priloga poudarja, da 
je na skupaj 78 utrakvističnih šolah s 179 razredi poučevalo v šolskem letu 
1932/33 vsega 74 učiteljev z izpitom iz slovenskega jezika. Med utemeljitvami 
zahteve po spremembi šolskih razmer je priloga opozarjala tudi na »milijone 
nemških manjšin, ki se sklicujejo na naravno pravico«; ta pravica pa naj 
velja tudi za slovensko manjšino, zagotovitev narodnostnih pravic koroškim 
Slovencem bi tako imela pozitiven odmev tudi za te manjšine. Priloga tudi 
navaja izjavo kanclerja Schuschnigga, dano delegaciji Slovenske prosvetne 
zveze dne 3. februarja 1934: >Kot šef zvezne vlade in celotna zvezna vlada, 
odklanjamo vsako hoteno germanizacijo, ter bomo skrbeli, da bo tudi Sloven­
cem dana možnost, da ostanejo dobri in zanesljivi državljani zvezne države 
Avstrije«.11 . 
Ti predlogi so bili, kot smo omenili, podlaga za pogovor, ki sta se ga 
5. julija 1935 udeležila v imenu koroškega nemštva deželni glavar dr. Sucher 
ter predstavnik manjšine dr. Joško Tischler. Na Sucherjevo željo so k nadalj­
njim pogovorom pritegnili še predstavnika osrednje koroške protimanjšinske 
organizacije Kärntner Heimatbunda, Aloisa Maier Kaibitscha, ter priložnostno 
še pisatelja J. F. Perkoniga, prav tako člana protislovenske organizacije. Gre 
za pritegnitev, ki ima značilno vzporednico v današnjem času, ko je postal 
član med »vročo koroško jesenjo« leta 1972 ustanovljene »komisije za probleme 
slovenske manjšine« kanclerja Bruna Kreiskega tudi član sedanjega Kärntner 
Heimatdiensta dr. Valentin Einspieler (čeprav kot predstavnik meščanske 
ljudske stranke). Tako kot sedaj, je bila manjšina tudi leta 1935 proti pri­
tegnitvi predstavnika protimanjšinske organizacije, saj je želela za partnerja 
kvalificiranega zastopnika celotnega koroškega nemštva ( = deželno vlado) 
ali pa zastopnike »svetovnonazorsko sousmerjene organizacije«. (Veiter). In 
še ena vzporednica: kot je leta 1972 prevladalo v avstrijski manjšinski poli­
tiki do slovenske skupnosti stališče Kärntner Heimatdiensta, je tudi leta 1935 
prihajala vedno bolj v ospredje predhodnica današnje organizacije. Značilno 
je, da se je na teh pogajanjih problematika slovenske manjšine omejila 
končno le še na šolsko vprašanje. Tako kot koroški meščanski tabor v letih 
po drugi svetovni vojni, je tudi tedaj nemška stran, ali bolje Kärntner Heimat­
bund, na šolskem področju vedno bolj poudarjal tako imenovano »pravico 
staršev« po kateri starši odločajo katero šolo — nemško ali utrakvistično — 
bi obiskovali njihovi otroci. Nasprotno pa je slovenska stran poudarjala ma­
terinščino kot odločilen moment za vpis otroka v tako ali drugačno šolo. Tako 
kot pri znanih pogajanjih za uveljavitev kulturne avtonomije za slovensko 
koroško skupnost v drugi polovici dvajsetih let, je nemška stran tudi to pot 
postavljala izključno uporabo subjektivnega principa kot edinega pokazatelja 
pripadnosti posameznika k določeni narodnosti. Po tej zahtevi naj bi bila 
odločilna za narodnostno pripadnost edinole subjektivna zavest posameznika, 
medtem ko tako imenovani subjektivni znaki (poreklo, jezikovna pripadnost) 
ne bi igrali nobene vloge.12 Med pogajanji je Alois Maier Kaibitsch poslal 
11 Spomenico o šolskem vprašanju hrani AINV, f. Ié6. 
12 Prim. Veiter, cit. d., 144. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 J L 
14. septembra 1935 v imenu Kärntner Heimatbunda posebno pismo dr. Jošku 
Tischlerju. Z njim je opozarjal, da so »celotni predrazgovori«, ki j ih vodi o 
problematiki manjšinskega šolstva »težji« kot je menil. Predvsem pa je po­
udarjal »odpor med nemško mislečim prebivalstvom (Koroške) proti vsaki 
spremembi (sedanjega stanja na šolskem področju op.) zelo močan«, ali dru­
gače rečeno, koroški nemški nacionalizem ni pripravljen privoliti ureditev 
koroškega manjšinskega šolstva v korist manjšine. Kaibitsch je v pismu za­
vračal mnenje, da bi bilo mogoče obiti ta odpor »ter postaviti vse starše pred 
izvršeno dejstvo«. Stališče manjšine je imel za napačno »tudi v interesu manj­
šine« same. Ko se je dotikal problematike šolstva, namenjenega tudi manjšim, 
je zagovarjal dva tipa takih'šol. Pri tipu I bi bilo razmerje med nemškim 
m slovenskim poukom na nižji in srednji stopnji 1 : 1 , medtem ko bi bilo pri 
tipu II to razmerje na nižji stopnji 1 : 1, na srednji in višji stopnji pa le se 
dogovorjeno število slovenskih ur tedensko (enako tudi pri višji stopnji sol 
tipa I). Pisal je še, da bi bilo treba k razgovorom pritegniti »starše«, sicer 
pa' po njegovem »v večini primerov« sprememba obstoječe šolske ureditve ni 
zaželjena,13 kar pomeni, da bi tudi v prihodnje veljale obstoječe omejitve 
pouka slovenskega jezika. Theodor Veiter v citiranem delu opozarja, da bi 
šole tipa I veljale za čisto slovenske občine. Veiter tudi nakazuje, kako bi 
izgledal pouk na šolah obeh tipov. Tako bi bil na šolah tipa I pouk v prvem 
šolskem letu slovenski z dvema urama nemščine tedensko, medtem ko bi na 
ostalih šolskih stopnjah znašalo razmerje med obema jezikoma, nemškim in 
slovenskim 1 : 1 . Šole tipa II bi tudi bile prevladujoči šolski tip na območju 
južne Koroške. Pò Veitru bi veljalo na teh šolah razmerje med slovenščino 
in nemščino v celoti 1 : 2. Poleg tega bi delovale še čisto nemške šole (tip III). 1 4 
Očitno je pripisati pritisku Dunaja, da sta se še julija 1935 slovenska 
in nemška stran dogovorili o vrsti odprtih vprašanj manjšinskega šolstva. 
Značilno pa je, da je Kärntner Heimatbund pričel kmalu stavljati nove po­
goje, vsekakor z namenom, da bi preprečil vsakršno zadovoljivo ureditev 
manjšinskega šolstva v deželi. Eno teh intervencij smo že omenili. Heimat­
bund je dalje menil, da bi se bilo treba za vsako utrakvistično šolo posebej 
dogovoriti pod kateri tip predlagane ureditve bi šola spadala in to svoje 
stališče utemeljeval z »odporom nemško mislečega prebivalstva«.15 V celoti 
bi bilo po Heimatbundovem predlogu na celem južnem Koroškem 10 šol tipa I, 
69 šol t ipa II, ena šola bi bila mešanega tipa (v Št. Ilju), 18 šol pa bi bilo 
popolnoma nemških. 
Videti je, da je Heimatbund pripravil podani predlog v veri, da ga 
Slovenci ne bodo sprejeli. Dejstvo pa, da ga je manjšina v glavnem osvojila, 
je imelo enako usodo kot uvodoma omenjena pogajanja za uveljavitev kul­
turne avtonomije v dvajsetih letih, namreč prekinitev pogajanj. Šlo je za 
enostavno taktiko. Takoj, ko bi Slovenci sprejeli določen predlog, je Kärntner 
Heimatbund nastopil z novim ter tako onemogočal zadovoljivo ureditev slo­
venskega vprašanja. Upoštevati je še dejstvo, da so bila prav trideseta leta 
čas močnega vzpona nacizma tudi med koroškim nemštvom, dejstvo, ki je 
v marsičem pogojevalo poglede vsaj dela večinskega naroda j na slovenske 
sodeželane, pa tudi na nastopanje Kärntner Heimatbunda. 
a Dopis T AINV, f. 146. 
» Prim. Veiter, cit. d., 144—14«. 
" Isto, 147—151. 
1 5 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19?6 
Ni naključno, da pomeni leto 1935 pričetek poživljene dejavnosti proti-
manjšinske organizacije. Očitno je, da po izjalovljenem puču julija 1934 ile­
galna nacistična stranka sedaj nastopa tudi v okviru Heimatbunda in njego­
vih krajevnih skupin, katerih nastanek pada prav v ta čas. To dejstvo tudi 
opozarja, da je bila udeležba predstavnikov protimanjšinske organizacije na 
pogajanjih za izboljšanje položaja slovenske skupnosti le taktičnega značaja 
ter usmerjena k preprečitvi vsake pozitivnejše ureditve slovenskega vprašanja 
na šolskem področju. 
Do srede leta 1937 je bila organizacija krajevnih skupin Kärntner Heimat­
bunda, tako imenovanih domovinskih krožkov (Heimatkreisi) v glavnem kon­
čana. Njihov namen je bil povezovati južnokoroško nemštvo ter, nemško 
usmerjene južne Korošce. Načelo pr i njihovem ustanavljanju je bilo postavitev 
takega krožka povsod, kjer so delovala slovenska kulturna društva. Še posebej 
se je skušalo pritegniti v pevska društva, ki so delovala v okviru »domovinskih 
krožkov« tudi Slovence. Na razširjenost mreže »domovinskih krožkov« kaže 
dejstvo, da so samo v Borovljah delovala tri njihova pevska društva; podobno 
tudi v Bistrici v Rožu. Za Logo vas je znano, da so v tej občini ustanovili 
dva »domovinska krožka«, medtem ko so bili v občini Bekšfanj trije, maja 
1937 pa so'pripravljali ustanovitev še četrtega.!»Domovinski krožek« so usta­
novili celo v Selah; prva njegova skrb pa je bila ustanovitev plesne šole, 
vendar je kmalu prišlo do »razdora« ter je krožek razpadel.. 
Podobno kot v Heimatbundu, je imela koroška NSDAP močno zaslombo 
tudi v avstrijskem telovadnem društvu, v Turnvereinu. Kolikor je znano, so 
leta 1937 belo potekali razgovori o vstopu Turnvereina y režimsko Domovinsko 
fronto. Vendar so se iz razumljivih vzrokov razgovori razbili. Kot predstavnik 
koroških »turnerjev« se je razgovorov udeleževal še iz plebiscitnega časa znani 
Karl Fritz.1« ; 
Za oceno takratne vloge Kärntner Heimatbunda je značilno opozorilo 
Ivana Starca Josipu Vilfanu dne 2. decembra 1936. Tega dne mu je pisal, 
da so Slovenci na »milost in nemilost« izročeni tej organizaciji in »vsi dobri 
nameni zveznega kanclerja so pri celovški vladi bob ob steno«. Po njegovem 
deželna vlada »dela in tolerira to, kar hoče Heimatbund«.1 7 Značilno je, da 
so kot protiutež slovenskim predlogom predstavniki Heimatbunda še 1. marca 
1936 sporočili koroški deželni vladi, da »se večji del slovensko govorečih pre­
bivalcev (Koroške) čuti povezan z nemškim kulturnim krogom« ter »strastno« 
zavrača vsakršno povezavo ali vključitev v Slovensko prosvetno zvezo! ter se 
pri tem sklicujejo na »zvestobo domovini in državi v koroškem osvobodilnem 
boju«.18 ' ' 
V tem času so koroškim Slovencem pri intervencijah pri osrednjih avstrij­
skih oblasteh pomagali tudi gradiščanski Hrvati. Tako je konec februarja 1935 
izročil spomenico Slovenske prosvetne zveze vladi prihodnji deželni glavar 
Gradiščanske Lovro Krall. Značilno je opozorilo spomenice, da so na Koro­
škem »na delu sile, ki so proti ureditvi« slovenskega vprašanja. Te sile so 
1 6 Gradivo o delovanju Kärntner Heimatbunda in Deutscher Turnvereina v AINV, f. 146. Kari 
Fritz j e bil v letih druge svetovne vojne soudeležen pri poskusu nasilne izselitve koroških Slovencev. 
" Gl. op. 8. 
1 1 Veiter, c i t . d., 153. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 153 
tudi »dobile takšno premoč, da utegne dobra volja odgovornih uradov (za 
ureditev slovenskega vprašanja) postati neučinkovita«. Po tem opozorilu na 
Kärntner Heimatbund ter Deutscher Schulverein Südmark spomenica prehaja 
na odprta vprašanja manjšinskega varstva. Tu bi omenili utrakvistično šolo 
ter njene pomanjkljivosti; o značaju te šole beremo, da že desetletja »uničuje 
(slovensko) narodnost«. Posledica je dejstvo, da se od skoro 80.000 Slovencev 
priznava javno k svojemu narodu komaj polovica. Spomenica omenja dalje, 
da koroški »nacionalni učitelji« nasprotujejo »z zakonom« dovoljenim sloven­
skim privatnim jezikovnim, tečajem. Dalje opozarja, da Slovenci še vedno 
nimajo »kulturnega zastopstva« v koroških zakonodajnih telesih. Ob zaključ­
ku spomenica predlaga ureditev manjšinskega šolstva na podlagi materin­
ščine. Slovenci so še predlagali, da bi bila ta ureditev »pridržana« dunajskim 
prosvetnim oblastem »in ne morda koroškim faktorjem«. Poleg tega naj bi se 
s posebnim naročilom, poslanim koroški deželni vladi, omogočilo zastopstvo 
manjšine v deželnem zboru.19 
Še pred tem je 1. marca slovenska kmečka zveza izročila kanclerju 
Schuschniggu posebno spomenico o odprtih gospodarskih in še zlasti narod­
nostnih vprašanjih. Spomenica»je opozarjala, da so volitve v deželno kmetij­
sko zbornico leta 1932 pokazale moč slovenske stanovske organizacije. Slo je 
za volitve, ki so prinesle koroškim Slovencem dokajšen uspeh, saj je slovenska 
lista postala tretja najmočnejša skupina v koroški Kmetijski zbornici.20 Po 
opozorilu spomenice so „ Slovenci pr i teh volitvah dobili absolutno večino 
glasov južno od Drave, severno od te reke pa. so bili druga najmočnejša lista. 
Po uvedbi avtoritarnega režima — nadaljuje spomenica — se je Kmečka zveza 
priključila »poklicni stanovski organizaciji«, Koroški kmečki zvezi (Kärntner 
Bauernbund), vendar z zahtevo, da dobe slovenski kmetje posebno slovensko 
sekcijo ali pa skupino v okviru stanovske organizacije. Slednje je Kmečka 
zveza utemeljevala tudi z zadevnim določilom senžermenske mirovne po­
godbe, ki je zagotavljala manjšinam narodnostno enakopravnost. V nadalje­
vanju spomenica opozarja, da se ne upošteva narodnostnih posebnosti in še 
zlasti potreb slovenskih kmetov. Tako so zborovanja Kärntner Bauernbunda 
na območju južno od Drave večinoma le nemška a l i 'pa »največ« dvojezična, 
dejstvo, ki slovenskega kmeta vedno bolj odbija od stanovske organizacije. 
O Kmečki zvezi beremo, da »kot društvo sicer še obstoja,'je pa (zveza) radi 
monopolizacije stanovsko-političnih vprašanj odstranjena od sodelovanja«. 
Posebej še tu podčrtuje, da člen 66 senžermenske mirovne pogodbe zagotavlja 
manjšini v javnosti uporabo lastnega jezika, ker pa slovenski kmetje ne smejo 
»pripraviti nobenega javnega zborovanja«, tudi ne morejo uveljaviti tega dolo­
čila. Dalje se omenja, da deželno kmečko glasilo izhaja le v nemščini, dejstvo, 
ki pomeni zapostavljanje slovenskega kmeta. Spomenica poudarja, da »večji 
del'podeželskega prebivalstva (na južnem Koroškem) ne zna nemščine«. Ob 
koncu najdemo opozorilo, da »dosedanje izenačevanje (slovenskih kmetov z 
nemškimi op.) nasprotuje duhu manjšinskih zaščitnih določb«, zaradi česar 
spomenica poziva kanclerja, da se slovenskim kmetom omogoči ustanovitev 
»lastne skupine« v okviru »kmečkega* stanu«.2 1 
19 Prepis dokumenta v AINV, f. 146. 
2 0 Dušan Nećak, Volitve v kmetijske zbornice na Koroškem po drugi svetovni vojni. Zgodovin­
ski časopis, 1974, 95—96. 
2 1 Tekst spomenice z dne 1. marca 1956. AINV, f. 146. 
154 
J* ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19Г6 
Ob že omenjenem Ratzerjevem zakonskem osnutku namenjenemu ureje­
vanju problematike koroškega slovenstva, lahko na tem mestu omenimo še 
predlog očitno privatne narave, ki sta ga pripravila dr. Theodor Veiter in dr. 
Otto Ender. Po njunem osnutku bi ustanovili na Koroškem ljudsko šolo s 
slovenskim učnim jezikom povsod tam, kjer živi. v okolišu 5 km najmanj 40 
šoloobveznih otrok s slovensko materinščino. /Osnutek je predvideval pose­
ben slovenski oddelek na celovškem učiteljišču, če pa bi ne bilo dovolj kan­
didatov za tak oddelek, pa bi imeli taki slušatelji obvezen tečaj iz sloven­
ščine. Na ostalih srednjih šolah bi bili slovenski tečaji za nemške učence 
neobvezni, pač pa bi bili obvezni za slovenske učence. Veiter je predlagal, 
da bi bil najvišji organ na območju manjšinskega šolstva slovenski šolski od­
delek deželnega šolskega sveta, imenovan Slovenski deželni šolski svet. Manj­
šinsko šolstvo bi bilo avtonomno in pod nadzorstvom pristojnih zveznih ozi­
roma deželnih oblasti. V soglasju s slovenskim šolskim oddelkom bi tudi po­
stavili posebnega nadzornika za slovenske šole, v kolikor p a bi ne bili po­
stavljeni posebni slovenski okrajni nadzorniki, bi morali »okrajni šolski nad­
zorniki . . . dokazati popolno znanje slovenskega jezika«. Predlog je tudi pred­
videval nadaljnji obstoj »dvojezičnih (utrakvističnih) šok. O njihovi usodi, 
se pravi o njihovi (morebitni) spremembi v čisto slovenske oziroma nemške 
šole naj bi odločili novoformirani slovenski in nemški šolski sveti. Sloven­
skim šolskim občinam naj bi tudi ostala pravica, da se odločijo za slovensko 
ali za utrakvistično ljudsko šolo. 
Med novostmi predloga je dalje misel o enakopravnosti slovenskega jezi­
ka na območju jezikovno mešanih okrajev Koroške. Občine in avtonomne 
oblasti na tem prostoru bi imele pravico uporabljati slovenščino tudi v no­
tranjem poslovanju ter v poslovanju s tistimi občinami in oblastmi,'ki so že 
osvojile uporabo slovenskega jezika. Osnutek je predvideval za področje sod­
stva nemščino kot notranji jezik, v kolikor pa bi sodnik ne obvladal sloven­
ščine, je osnutek predvideval prevajalca. Prav tako naj bi imelo deželno so­
dišče v Celovcu enega ali več prevajalcev.1 
Po osnutku bi veljal za jezikovno mešani okraj tisti z najmanj 10% 
slovenskega prebivalstva. Pripadnost k manjšini bi opredeljevala subjektivna 
izjava posameznika, o spornih primerih pa bi odločevala posebna paritetna 
nemško-slovenska pritožbena komisija. Njena naloga bi bila na podlagi ob­
jektivnih znakov (predvsem občevalnega in materinega jezika) vrednotiti pri­
padnost posameznika k določeni narodnosti. V kolikor bi slovenske šolske 
oblasti prekoračile svoj delokrog, bi jih po predlogu moglo učno ministrstvo 
suspendirati. Iz ostalih določb osnutka naj omenimo predlog, po katerem bi 
deželna zakonodaja omogočala Slovencem »odgovarjajoče« zastopstvo v vseh 
tistih »poklicnih organizacijah«, ki zajemajo večje število pripadnikov slo­
venske manjšine. Za obdobje osem mesecev po uveljavitvi zakona bi-po osnut­
ku dunajska vlada postavila posebnega komisarja za slovensko narodno skup­
nost. Ta bi bil nemške narodnosti in ne nujno Korošec. Njegova naloga bi bila 
up ostava povezave med nemško večino, oziroma koroško deželno vlado in 
slovensko manjšino ter pripraviti vse za izvedbo zakona.2 2 
и Veiter, cit. d., 150—168. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 155 
III . 
Iz časa po letu 1935 je treba omeniti prizadevanje na mednarodnem pod­
ročju, namenjeno ureditvi slovenskega koroškega vprašanja. Zal so zadevni 
arhivi še nedostopni ali pa uničeni (to velja še zlasti za jugoslovanske diplo­
matske arhive) tako, da se moramo omejiti na nekajp bežnih opozoril. Z dne 
4. junija 1935 je na primer ohranjeno pismo ženevskih Kongresov narodnosti 
avstrijskemu kanclerju, namenjeno ureditvi manjšinske problematike v Av­
striji.23 Razmišljalo se je tudi o avstrijsko-jugoslovanskih pogajanjih o koro­
škem manjšinskem vprašanju. .V ta namen so bili na jugoslovanski strani 
pripravljeni predlogi za predvidene pogovore; ali je do njih prišlo, iz do­
stopne dokumentacije ni videti. Prav tako je še odprto vprašanje, ali so bili 
omenjeni predlogi posredovani avstrijski strani. Na šolskem področju najde­
mo v teh predlogih opozorilo, da obstoječe ljudske šole na slovenskem delu 
Koroške »niso ne po učnem načrtu, ne/po učnem osebju manjšinske šole«. 
Pristojna šolska oblast tudi sistematično preprečuje slovenskim kandidatom 
sprejem na učiteljišče, slovenska skupnost pa je tudi izključena iz krajevnih 
šolskih odborov. , 
, Jugoslavija je tudi nameravala opozoriti Avstrijo, da sodniki na ob­
močju južne Koroške občujejo s slovenskimi strankami izključno »v nemščini 
tudi v slučajih, ko stranka ni zmožna nemščine«. Mislilo se je dalje na reciproč­
nost glede položaja nemške manjšine v Jugoslaviji in slovenske na avstrij­
skem Koroškem: »V postopanju z nemiko manjšino v Jugoslaviji naj se uve­
de popolna in dosledna reprociteta s slovensko manjšino v vseh panogah po­
litičnega, kulturnega in gospodarskega življenja.« Načeto naj bi bilo tudi 
vprašanje avstrijskih državnih podpor namenjenih razvoju slovenske manj­
šine.24 Tem predlogom so se čez leto dni priključila opozorila na nastopanje 
koroškega nemškega nacionalizma ter na položaj, kakršnega je Slovencem 
ustvarila nova, avtoritarna državna ureditev. Dalje naj bi se preprečilo na­
seljevanje nemških rajhovskih priseljencev na slovensko območje Koroške.25 
Dalje bi bilo treba na območju južne Koroške razpustiti.vse skupine (»dru­
štva«) Deutscher Schulverein Südmark ter »brezpogojno« razpustiti Kärntner 
Heimatbund. Po jugoslovanskem predlogu naj bi se ustanovili »manjšinski 
oddelki« v državnih stanovskih organizacijah, kot v kmečki, obrtni ter trgov­
ski zvezi in v podobnih organizacijah.'Avstrija naj bi tudi dovolila manjšin­
skim'organizacijam »izključno pravico do vzgoje mladine slovenske manj­
šine«. Med ostalimi predlogi bi omenili še sugestijo po podelitvi kulturne 
avtonomije slovenski skupnosti.2 8 
V ta" okvir spada konec leta 1936 potovanje predstavnika kočevarskih 
Nemcev, župnika Josefa Eppicha iz Stare cerkve, na Dunaj in v Celovec. 
Potoval je na pobudo Dravske banovine in ljubljanske škofije ter s sporo­
čilom, da bi izboljšanje položaja koroških Slovencev bilo v korist tudi koče-
varskim Nemcem.27 Dalje vemo, da je banska uprava na zahtevo kočevarskih 
Nemcev' za izboljšanje njihovega položaja izjavila, da je mogoče njihove 
2 3 Prepis pisma hrani arhiv dr. Josipa Vilfana. 
2 4 Jugoslovanski predlog z dne 16. maja 1936 o odprtih vprašanjih manjšinskega varstva na Ko­
roškem. AINV, f. 146. 
2 5 Več o t^i problematiki: Tone Zorn, Iz germanizacijskih prizadevanj na Koroškem med obema 
svetovnima vojnama. Zgodovinski časopis, 1970, 98—99. 
» Gl. op. 24. . . 
17 Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1935—1941, Ljubljana 1966. r 
* * " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
želje obravnavati samo na osnovi sporazumne rešitve manjšinskih vprašanj 
med Jugoslavijo in Avstrijo, in to na podlagi recipročnosti. Sledili so daljši 
pogovori med predstavniki kočevarskih Nemcev in koroških Slovencev v 
Celovcu. Na njih so 27. avgusta 1937 ugotovili naslednje smernice s področja 
manjšinskega varstva: 
»1. Ukinejo se vsi organizirani in neorganizirani napadi na manjšino na 
kulturnem, gospodarskem in političnem polju. • '• 
2. Uredništvom, predvsem pa učiteljstvu se dajo brezpogojno smernice 
glede lojalnega zadržanja do manjšin. -i 
3. Vsi narodno-politični članki v deželnih listih se cenzurirajo, v smislu 
medsebojnega razumevanja. i i ' .., 
4. Kriterij narodne pripadnosti je družinski jezik. Zastopniki manjšin za­
stopajo stališče, da spadajo otroci, ki 'so bili do 6. leta ali nemško ali sloven­
sko vzgojeni, v vsakem slučaju v nemško oziroma slovensko šolo. Če obvlada 
otrok oba jezika, odloča volja staršev. Oblast ustvari možnost vzgoje narodno 
zavednega učiteljskega naraščaja v primernem številu.«28 
Po podpisu sporazuma o ugotovitvi osnovnih smernic manjšinske politike 
je predstavnike kočevarskih Nemcev in koroških Slovencev sprejel koroški 
deželni glavar in jim obljubil, da bodo zahteve koroških Slovencev izpolnjene 
na podlagi recipročnega načela.29 
Iz leta 1937 je tudi znana vloga, ki so jo izročili kočevarski Nemci raj-
hovskenm (!) poslaništvu v Beogradu s predlogom, da bi prišlo do recipročne 
ureditve položaja kočevarskih Nemcev ter koroških Slovencev na podlagi 
tako imenovane kulturne avtonomije. Kot kaže analiza-vloge, je šlo za do­
besedno ponovitev koroškega zakonskega osnutka o kulturni avtonomiji za 
koroške Slovence iz leta 1927, ki naj bi bil sedaj podlaga za recipročne ure­
ditve manjšinskega vprašanja tako na Kočevskem kot na Koroškem.80 
Misel o recipročni -ureditvi kočevarskega in koroškega vprašanja je slo­
venska manjšina pozdravila. Iz vloge, izročene oblastem 15. junija 1937, be­
remo, da koroški Slovenci »pozdravljajo zamisel recipročnosti med nemško 
manjšino v Dravski banovini in slovensko manjšino na Koroškem in želijo, 
da se ta recipročnost nanaša na vsa področja,'ki se tičejo narodnega življe­
nja«. Kot je videti, je bila spomenica povezana z Eppichovim obiskom Ce­
lovca ter s pripravami na že omenjeni sestanek kočevarskih Nemcev.in ko­
roških Slovencev avgusta 1937, na katerem pa o kulturni' avtonomiji očitno 
ni bilo več govora. Kot predpogoj za »razčiščenje narodno političnega,ozrač­
ja« na Koroškem je vloga omenjala prepoved delovanja »posameznih društev 
in skupin«, ki delujejo proti ohranitvi slovenske narodnosti,, zahtevo Догеј, 
ki jo vsebuje danes znani odstavek 5 člena 7 avstrijske državne pogodbe iz 
leta 1955. V spomenici je bilo posebej poudarjeno, da »ohranitev in nega ma-
ternega jezika, katerega se družine na Koroškem poslužujejo, mora postati 
vrhovna dolžnost manjšinske zaščite,od strani države in dežele. Protinaravna 
delitev koroških Slovencev v .narodno zavedne' in .nemško misleče' . . . mora 
prenehati«. Konkretno se bo — nadaljuje spomenica — »narodna politična 
atmosfera na Koroškem razčistila na ta način, da se kulturno delovanje nem­
ških organizacij in skupin omeji na oni del koroškega prebivalstva, ki se 
2» IstO. 
» Isto, 105. 
furt a ^ a v " ' ? h1975° r-tVf97 e r ' M i s s g l ü ? k t e r Versuch einer Kulturautonomie. Kleine Zeitung, Klagen-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 5 7 
v svojih družinah poslužuje nemškega jezika«. Na kulturnem področju je 
vloga zahtevala priznanje .Slovenske prosvetne zveze za predstavnika manj­
šine; ob tem je bila ponovljena zahteva, da se v koroški deželni zbor ime­
nuje »kulturni« predstavnik. manjšine, manjšina naj bo zastopana še v de­
želnem, okrajnih in krajevnih vodstvih Domovinske fronte ter v vseh sta­
novskih organizacijah. Kar se tiče manjšinskega šolstva je spomenica pred­
lagala, da se prizna značaj manjšinskega šolstva vsem tistim šolam, katerim 
je utrakvistični značaj priznala avstrijska'vlada še leta 1925. Spomenica je 
v nadaljevanju povzemala že omenjene predloge iz leta ' 1935. Med novimi 
sestavinami je bila zahteva, da se za odrasle pripadnike manjšine dovoli pri­
rejanje slovenskih jezikovnih tečajev. Zahtevala je tudi »popolno svobodo 
pri ustanavljanju kulturnih in gospodarskih društev«, tako kot je »to bilo 
do sedaj koroškim Slovencem mogoče«. Do popolne izvedbe šolske reforme 
pa naj se dovoli slovenskim društvom, da lahko prirejajo slovenske jezikovne 
tečaje tudi za šoloobvezno mladino nad deset let starosti. Poleg tega naj bi se 
deželnemu referentu za ljudsko izobrazbo za slovensko ozemlje dodelil za­
stopnik manjšine. 
. Posebno' mesto je imelo v spomenici vprašanje položaja Slovencev v sta­
novski državi. Po ponovljenem predlogu bi Slovenci tvorili v državnih sta­
novskih organizacijah »posebno skupino«, samostojno »v vseh narodno kul­
turnih pogledih«. Vodja slovenske skupine bi bil istočasno tudi član vodstva 
ustrezne stanovske organizacije. Se posebej je omeniti zahtevo, da bi morala 
koroška stanovska glasila imeti slovenske priloge; te bi.Slovenci urejali sami. 
Prav tako bi se moral na zborovanjih v slovenskem delu dežele načelno upo­
rabljati le slovenski jezik. Ker je koroška varnostna direkcija leta 1936 pre­
povedala uporabo slovenskega poznamenovanja koroških krajev v Koroškem 
Slovencu, glasilu manjšine, je spomenica zahtevala popolno svobodo pri upo­
rabljanju-slovenskega krajevnega označevanja. Dalje bi morali v vseh obči­
nah z manjšinskimi (utrakvističnimi) šolami razglašati vse odloke tudi v 
slovenskem jeziku; v teh občinah bi morala biti slovenščina tudi razprav-
1 jalni jezik. Poleg tega bi morali država oziroma dežela skrbeti, da se Slo­
venci pred ustreznimi oblastmi poslužujejo svojega jezika. 
V zaključnem delu "je spomenica zahtevala, da morajo imeti slovenski 
zdravniki ter Slovenci, zaposleni v ostalih svobodnih poklicih, »iste gospo­
darske ugodnosti« .kot nemški kolegi. Dalje je treba vrniti državljanske 
pravice vsem tistim, ki so jih bili izgubili ob plebiscitu 10. oktobra 1920. Kot 
jamstvo za ureditev položaja slovenske skupnosti, je spomenica predlagala 
ustanovitev posebnega manjšinskega oddelka pri koroški deželni vladi (»z 
vsemi pravicami«); oddelek bi bil neposredno podrejen avstrijskemu kanc­
lerju.3* Kolikor je znano, je tekst spomenice dobil tudi predstavnik kočevar-
skih Nemcev župnik.Eppich. , 
•-' Od.ostalih slovenskih predlogov tega,leta bi veljalo omeniti željo, da bi 
(očitno na celovški) gimnaziji oblasti namest i le^— 5 slovenskih profesorjev; 
predlog je utemeljevalo opozorilo, da obiskuje ta šolski zavod 10 % učencev 
slovenske narodnosti. Prav tako naj bi se ustanovila »ali'pa-odstopila« za 
potrebe .manjšine posebna kmetijska, šola. Zagotoviti pa bi bilo treba tudi 
3 1 Spomenica >Zahteve slovenske manjšine na kulturnem, gospodarskem in političnem polju« (v 
slovenskem jeziku), AINV, f. 146. , • . .". 
158 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
svoboden »kulturni stik (manjšine) z maternim narodom« ter »ukiniti plebi­
scitne proslave ter plebiscitne praznike, ker se s tem goji sovraštvo do Slo­
vencev«.82 v 
' I V . - .., i . . 
>i 
16. novembra 1937 je končno prišlo dò razgovora o manjšinskem vpra-
šanju, ki so se ga udeležili predstavnika Slovenske prosvetne zveze Ivan 
Stare in dr. Joško Tischler, zastopnika Kärntner Heimatbunda J. F. Perkonig 
in Alois Maier Kaibitsch, zastopnika deželne vlade pa sta bila deželni glavar 
dr. Sucher ter deželni svetnik dr. Hurdes. Vse kaže, da je na sestanku prišlo 
do dogovora o ureditvi slovenskega vprašanja predvsem na pritisk Dunaja; 
temu se je v tem trenutku uklonil tudi Kärntner Heimatbund, vsekakor v 
prepričanju, da sprejeti dogovor ne bo uresničen. 
Na jezikovnem področju je bila na sestanku dogovorjena svobodna upo­
raba materinščine (slovenskega jezika) v »besedi in pismu«. Za uresničenje 
tega načela naj bi po dogovoru oblasti nastavile odgovarjajoče število dvo­
jezičnih uradnikov. Dogovorjeno je dalje bilo, da sme slovenski koroški tisk 
znova uporabljati slovensko krajevno poznamovanje koroških krajev. Dogo­
vorjeno je še bilo, da se ne bo »spremenila pravica manjšine, da se zbira v 
gospodarskih in kulturnih društvih«. Značilen je tudi dogovor, da se bosta 
obe-strani, nemška in slovenska, prizadevali, »da bodo prenehali medsebojni 
napadi v deželi«, medtem ko naj bi avstrijska vlada skušala po diplomatski 
poti doseči, da bi prenehali napadi jugoslovanskega tiska na Koroško. Ohra­
njena bi bila dalje pravica manjšine do lastnih manjšinskih šol, vendar ob 
obvezi, da se Slovenska prosvetna zveza »v doglednem času ne bo poslužila 
te pravice« (!). Po dogovoru bi na šolskem področju uveljavili vse tri že leta 
1936 omenjene šolske tipe L, II. in III . Za uresničitev šolskega dogovora naj 
bi ustanovili poseben odbor, ki bi ga sestavljali velikovški, celovški, beljaški 
in šmohorski nadzornik, slovenski učitelj Franc Legat iz Vajškre, dr. Joško 
Tischler ter prof. J. F. Perkonig. Po dogovoru naj bi razporedili ljudske šole 
po omenjenih treh tipih ter pripravili učne načrte za vsako vrsto šol posebej. 
Ko bi bil uresničen dogovor na šolskem področju, bi se nadaljevali pogovori 
o »praktični izpolnitvi in o vprašanju nadzora« nad izpolnjevanjem dogo­
vora.83 ' •' 
S tem pa stvar ni bila končana, saj so se v javnosti pojavile trditve, da 
je bil pr i razgovoru 16. novembra' edini predstavnik večinskega naroda 
Kärntner Heimatbund. Trditve te vrste je manjšina odločno zavračala. V 
pismu, poslanem 18. decembra 1937 kanclerju Schuschniggu je Slovenska pro­
svetna zveza znova poudarila, da je lahko edini koroški sogovornik manjšine 
edinole deželna vlada, kot garant pa lahko nastopa tudi avstrijska zvezna 
vlada. Iz pisma še izvemo, da je bilo izhodišče razgovora 16. novembra med­
vojni nemško-poljski manjšinski dogovor, ob katerem so »od točke do točke 
obravnavali vzporedni položaj n a ; Koroškem«. Pismo opozarja, da je iž citi­
ranega zapisnika izpadlo več bistvenih pogledov" na manjšinsko vprašanje. 
Tako sta zastopnika Kärntner Heimatdiensta''»zamolčala bistven del nemško-
poljskega dogovora«, zaradi česar je t a tudi izpadel iz zapisnika. Po nemško-
32 Predlog iz aprila 19Î7, AINV, f. isti. 
33 Zapisnik razgovora z dne 16. novembra 1937. AINV, f. isti. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 1 5 9 
poljski pogodbi je bil namreč prepovedan vsak poskus »nasilno asimilirati 
manjšino, postaviti vprašanje ( pripadnosti k njej, ali pa preprečiti priznanje 
k manjšini«. Posebej pa povzetek pogodbe v ' pismu Slovenske prosvetne 
zveze kanclerju Schuschniggu opozarja, da ne sme izvajati na manjšino nobe­
nega pritiska. Izvemo tudi, da so se pogajanja o šolskem vprašanju šele priče­
la, »toda do sedaj n i bilo (opaziti) nobenega bistvenega napredka«.'Predvsem 
pa je pismo poudarjalo, da dokler ne bo nič »predvidenega glede jamstev pri 
izvedbi (manjšinskega varstva op.) in dokler ne bo razjasnjeno raznarodo­
vanje manjšine, ne more biti govora o rešitvi manjšinskega vprašanja na Ko­
roškem«. Ob zaključku je pismo pripominjalo, da pomeni razgovor dne 16. 
novembra »uvodni poskus« za ureditev manjšinskega vprašanja ter da bo pri 
reševanju manjšinskega vprašanja potrebna »bistvena pomoč zvezne vlade«.34, 
Kot kaže dostopna dokumentacija, je bila intervencija manjšine upravičena, 
saj sta tako Dunaj kot koroški deželni glavar priznala njeno upravičenost.3 5 
Meseca decembra je Slovenska prosvetna zveza tudi pripravila obsežen 
elaborat, namenjen ureditvi koroškega manjšinskega, vprašanja. Na tem me­
stu bi poudarili predvsem stališča, ki jih dotedanje vloge niso dovolj pod­
črtale. Tako je manjšina predlagala, da bi bili Slovenci sorazmerno zastopani 
v državnih in deželnih službah na območju južne Koroške. Izhodišče bi tu 
bil občevalni jezik, pripadnost določenemu kulturnemu krogu in podobno. 
V šolah bi bil materni jezik »v prvih štirih letih ljudske šole edini učni jezik 
za vse otroke« slovenskih družin, v zadnjih štirih letih pa bi bila nemščina 
(»državni jezik«) učni jezik z obveznim poukom materinščine. Onemogočen 
bi moral biti vsak vpliv nemških »obmejno-političnih« društev, kot so 
Kärntner Schulverein, Deutscher Schulverein Südmark in Turnverein »na 
ljudsko šolo in na šolsko mladino«, delovanje teh društev pa »omejeno na 
nemško govoreče družine«. Prenehati bi moral tudi vsak gospodarski, politični 
in moralni pritisk v tisku in v javnem življenju na slovensko prebivalstvo. 
Elaborat poudarja, da se na jezikovno slovenskem področju mora zagotoviti 
svobodna uporaba maternega jezika »v govoru in pisavi v zasebnem in jav­
nem življenju, posebno pri oblasteh ter v državnih in deželnih ustanovah ...«. 
Elaborat je opozarjal na potrebo sprejema določil, ki bi onemogočale vsako 
agitacijo proti izvedbi podanih predlogov. Kar se tiče koroškega učiteljstva, 
je elaboratu dodano opozorilo, da učitelji na šolah »z manjšinskimi otroki« 
ne smejo biti včlanjeni v »nemško narodno-obrambna društva in tudi ne smejo 
z njimi sodelovati«. Prireditve teh društev bi ne smele biti v okviru šol ter 
v šolskih poslopjih; prav tako bi bilo treba razveljaviti obstoječe pogodbe 
med šolami in društvom Deutscher Schulverein Südmark ter prepovedati 
sklepanje novih.36 
To pa so očitno bili zadnji predlogi manjšine, saj je bila Avstrija z 
znanim anšlusom že čez tri mesece vključena v tretji rajh. S tem trenutkom 
niso le prenehala prizadevanja za ureditev slovenskega vprašanja, še več, na 
strani nemškega koroškega nacionalizma se sedaj odpre perspektiva »do­
končne« ureditve slovenskega vprašanja s fizičnim uničenjem koroškega slo­
venstva. 
3 4 Pis-mo Slovenske prosvetne zveze kanclerju dr. Schuschniggu z dne 18. decembra 1937. AINV, 
l. isti. 
3 5 Pismo Slovenske prosvetne zveze poslano 14. januar ja 1938 koroškemu deželnemu glavarju. 
AINV, f. isti. 
3 6 »Predlogi predstavnikov slovenskega naroda na Koroškem o rešitvi slovenskega manjšinskega 
vprašanja od strani avstrijskih oblastic iz decembra 1937. AINV, f. isti. 
160 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
,'• Z u s a m m e n f a s s u n g ' 
VERSUCHE DER REGELUNG DER LAGE DER SLOWENISCHEN VOLKSGRUPPE 
IM ÖSTERREICHISCHEN KÄRNTEN IN DER ZEIT DES AUTORITÄREN 
= ' - REGIMES 
i ' <-• 
Der Aufsatz behandelt das Verhältnis des österreichischen autoritären Regimes 
der Jahre 1933—1938 der slowenischen Volksgruppe in Kärnten gegenüber. Es geht 
dabei um das Verhältnis, das sich noch besonders auf dem Gebiet des Schulwesens 
und in den damaligen Bestrebungen des Regimes, eine gewisse Regelung dès 
Minderheitenschutzes zu erreichen, zeigt. In diesem Rahmen werden in der Ab-
handlung die Gespräche der Vertreter der slowenischen Volksgruppe mit den Ver-
tretern der Behörde umrissen. Bekanntlich gerieten die Gespräche nicht über das 
Niveau von Verhandlungen hinaus und. die Frage des Minderheitenschutzes blieb 
für die Kärntner Slowenen noch weiterhin offen. 
Der Aufsatz berührt auch die Problematik des Wirkens der slowenischen 
Zentralorganisation in Kärnten, des ( »Politischen und wirtschaftlichen Vereins für 
die Slowenen in Kärnten« (Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Ko­
roškem), die aber gerade während dieses Zeitraumes ihre Tätigkeit einstellen musste, 
sowie das Verhältnis der Minderheit der »Vaterländischen Front« gegenüber. Frag­
mentarisch berührt der Verfasser auch die Bestrebungen, eine reziproke Regelung 
der Lage der slowenischen Minderheit in Kärnten und der deutschen in Kern­
slowenien (Jugoslawien) zu erreichen. ' ' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 Ì61 
KONGRESI IN SIMPOZIJI 
XI. MEDNARODNA KONFERENCA ZGODOVINARJEV DELAVSKEGA GIBANJA 
V LINZU OD 9. DO 13. SEPTEMBRA 1975 
Glavna tema XI. mednarodnega srečanja zgodovinarjev delavskega gibanja v 
Linzu (od 9. do 13. septembra 1975) je bil problem »enotne« in »ljudske fronte« v 
boju proti fašizmu v drugi polovici tridesetih let našega stoletja. Čeprav je bilo 
pričakovati, da bo tema vzpodbudila živo razpravo, je ostrina razhajanj posebno ob 
sodelovanju zgodovinarjev Nemške demokratične republike nekajkrat presegla 
meje, ki še omogočajo ploden razgovor, linški podij, ki naj bi bil namenjen strp­
nemu soočanju spoznanj ideološko in politično različno usmerjenih raziskovalcev 
pa se je na t renutke spremenil v prizorišče ideološko-političnih obračunavanj, v 
katerih so dejstva igrala drugotno vlogo. Smer in ton razhajanjem je določilo pred­
vsem nasprotje med socialisti in komunisti, ki je usodno zaznamovalo že odnose 
v delavskem gibanju prav v času med obema vojnama. Tako se je razprava na eni 
strani izčrpavala v dokazovanju kapitulantstva zahodnih meščanskih demokracij in 
oportunizma dela socialističnih in socialdemokratskih v socialistični delavski inter-
nacionali združenih strank, na drugi pa je do kraja srečanja razburjalo kr i vpra­
šanje o soodvisnosti sistema in politične prakse stalinizma (v vzhodno-ëvropski 
terminologiji »obdobja kulta osebnosti«) ter sovjetske zunanje politike tridesetih 
let, s tem pa seveda tudi posledic, ki j ih je imel tedanji razvoj v sovjetski komu­
nistični partiji s čistkami in likvidacijami za politiko Kominterne, evropske komu­
nistične partije in odnose v evropskem delavskem gibanju. Opozorila, da bi bila 
po padcu ljudske fronte v Čilu in dogodkih na Portugalskem kritična in poglob­
ljena analiza vzrokov, ki so onemogočili trdnejše in uspešnejše povezovanje v 
delavskem gibanju med obema vojnama, posebej aktualna, so bila dovolj neuspešna 
in praktično brez odmeva. Linško srečanje je s svojo razpravo o ljudsko-frontov-
skem gibanju pred štirimi desetletji ostalo daleč od takih iskanj, nasprotno: raz­
krilo je, da ploden razgovor raziskovalcev tako različnih ideološko-političnih nazi-
ranj kot so bili tokrat udeleženci konference, o temah, ki s svojimi dolgoročnimi 
posledicami segajo prav v sodobni čas, skoraj ni mogoč. 
O problemu samem v bistvu ni bilo povedano nič novega in so referati kot 
razprava ostajali v okvirih razhajanj, ki so znana iz sodobne zgodovinske litera­
ture. Glavna referata sta bila dva in v znaku že omenjenega komunistično-socia-
lističnega nasprotja: prvega (»Enotna in ljudskofrontovska politika v antifašistič-
nem boju do leta 1939«) sta pripravila K. K. Širinja (Moskva, SZ) in H. Schuhmacher 
(Berlin, NDR), drugega (»Stališča komunistične internacionale (KI) in socialistične 
delavske internacionale (SAI) do enotne fronte«) pa Erich Matthias in Hermann 
Weber (oba iz Manheima v ZRN). 
Sirinja in Schuhmacher sta v skladu z znanimi sovjetskimi in vzhodnoevropski­
mi stališči naglasila odločilno vlogo Kominterne (KI), komunističnih parti j in Sov­
jetske zveze v združevanju evropske levice v boju proti fašizmu in ugotovila, da je 
ljudsko-frontovsko povezovanje politično in teoretično utemeljil VIL kongres KI, ki 
je bila sploh edino družbenopolitično gibanje časa s teoretično in praktično iz­
oblikovanim konceptom protifašističnega boja. Za oba avtorja je imela ljudsko­
frontovska politika nesporno razredno-proletarski značaj in je tako v mednarod­
nih razmerah (sindikati) kot v posameznih državah, k jer so se socialisti š komu­
nisti tesneje povezali, dosegla pomembne socialne in politične uspehe. Posebno v 
Španiji (!) in Franciji, kjer je ljudsko-frontovsko gibanje doseglo največji obseg, 
naj bi spodbudili to gibanje komunisti in vse do njegovega poraza v njem obdržali 
glavno pobudo. Širši razmah enotnega protifašističnega in protivojnega boja evrop­
skega delavskega razreda naj bi oviral zlasti »oportunizem, antisovjetizem in ànti-
komunizem« desnega kri la socialdemokracije, medtem ko je našel tà boj močno in 
11 Zgodovinski časopis 
162 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Eraktično edino oporo v Sovjetski zvezi, ki je usmerila vsa svoja prizadevanja v >ruštvu narodov, Kominterni in s konkretno vojaško, gospodarsko in politično 
pomočjo v Španiji, v odpor proti fašizmu in k ohranitvi miru v svetu. S kapitula­
cijo zahodnih meščanskih demokracij v Miinchnu nato avtorja nista razložila le 
konca ljudsko-frontovskega sodelovanja, temveč je po njunem mnenju le v luči 
miinchenskega dogovora in poizkusov zahodnih demokracij, da bi se same pogodile 
s Hitlerjem, razumeti ves kasnejši razvoj kominternske in sovjetske politike do leta 
1941. Ob kraju sta Širinja in Schuhmacher omenila še negativne posledice »kulta 
osebnosti«, ki naj bi neposredno prizadele tudi delo Kominterne, njen kader (!) 
in nekatere komunistične partije (npr. KP Poljske). S Stalinovim »kultom oseb­
nosti« povezani pojavi pa za sovjetskega in vzhodnonemškega referenta še nikakor 
ne morejo biti opravičilo »za sabotažo najpomembnejše naloge časa«, t j . enotnega 
boja protifašističnih sil proti fašizmu, boja, v katerem je prav Sovjetska zveza 
ostala odločilna trdnjava. 
V močno nasprotnem smislu sta na problem ljudsko-frontovskega združevanja 
in zlasti odnosa med socialisti in komunisti pokazala zahodnonemška referenta 
Matthias in Weber. Uvodoma sta se ustavila pr i odnosih med SAI in KI v obdobju 
do leta 1934 in ugotovila, da so komunisti pobude za sodelovanje, ki jih je SAI 
vse od dvajsetih let naslavljala na vodstvo KI, ostro in dogmatično odklanjali in 
širili gesla o socialfašizmu in SAI kot agenturi imperializma, ki so poglobila na­
sprotje med socialisti in komunisti prav v času gospodarske krize in kritičnih po­
litičnih razmer v Nemčiji. V ocenjevanju politike KI sta avtorja ostala pri trditvi 
dela zahodnega zgodovinopisja, da je od kra ja dvajsetih let (1928) mogoče razu­
meti njeno politiko le iz njenega odnosa s Sovjetsko zvezo in, da je ta politika 
nato vsa trideseta leta podrejena sovjetskim zunanjepolitičnim in varnostnim in­
teresom. Z istim argumentom sta razložila tudi preokret v politiki KI v letih 1934/35 
in omenila, da ta preobrat dela vodstva SAI ni prepričal, kar je naslednja tri leta 
v njem povzročalo ostra razhajanja. V obdobju med 1935/38 naj bi tako v bistvu ne 
prišlo- do tesnejšega zbližanja med obema internacionalama, sodelovanje naj bi se 
omejevalo na nacionalne sredine, medtem ko naj bi bil rezultat ljudsko-frontovske 
politike v odnosu med vodstvi obeh mednarodnih delavskih organizacij le prikri­
vanje nasprotij. Pod vtisom praktičnega dela komunistov v posameznih državah 
(Matthias in Weber sta poudarila zaprtost in ekskluzivnost partijskih organizacij, 
obračunavanja s protisovjetskimi oziroma protistalinskimi delavskimi skupinami 
itd.), nato moskovskih procesov in čistk, ki so prerast le sovjetske meje, prizadele 
Kominterno in posebej protisovjetske delavske organizacije v Španiji, naj bi ob 
vprašanju sodelovanja s komunisti v vodstvu SAI stalno grozil razkol. Ponovni pre­
obrat sovjetske in KI politike po letu 1938 s sovjetsko-nemškim nenapadalnim pak­
tom in novimi ocenami protifašističnega boja je po mnenju obeh zahodnonemških 
referentov dokončno razbil protifašistične vrste in v sklepu sta ugotovila, da se je 
obdobje končalo s krizo obeh organizacij, ob tem pa razkrilo, da je bilo upanje, 
da bi delavsko gibanje lahko zagotovilo mir, ponovno iluzija, saj med obema voj­
nama v resnici ni uspelo izoblikovati mednarodne politike socializma. 
Obema referentoma, ki naj bi tako vsak s svojega vidika osvetlila splošne 
evropske razmere, so nato sledili referati o razvoju ljudsko-frontovskega gibanja 
v posameznih državah, razvila pa se j e tudi burna razprava, v kateri je sodelovalo 
nekaj deset udeležencev konference, med njimi nekateri z zelo zanimivimi in iz­
virnimi osvetlitvami. (O razmerah v Jugoslaviji j e najprej govoril Uroš Nedimović 
iz Sarajeva, v prosti razpravi pa France Klopčič.) Vseeno pa so tudi ti referati kot 
posegi v razpravo z redkimi izjemami sledili usmeritev obeh glavnih referentov, 
ostajali v okvirih nakazanega socialistično-komunističnega konflikta in tako obeh 
v sodobnem zgodovinopisju prevladujočih pogledov na razdobje. Le posamezniki 
so poizkušali opozoriti na širše razsežnosti problema in nekatere v razpravi manj 
ali sploh ne omenjane vidike. V teh svojih poizkusih razširitve razprave so se pri­
bližali prizadevanjem, ki j ih je že nekaj časa slediti v zgodovinski l iteraturi — 
zlasti ob proučevanju španske državljanske vojne — in, ki se poizkušajo kom-
pleksneje soočiti z odnosi v mednarodnem delavskem gibanju tridesetih let, pre­
veriti s tradicionalnim konfliktom določene ocene in v tem smislu preseči prvi dve 
interpretaciji obdobja. Raziskovalci, ki so krenili v tej smeri, si prizadevajo ob 
upoštevanju značaja politike meščanskih demokracij raziskati tudi posledice sta­
linizma za zunanjo politiko Sovjetske zveze, Kominterne in odnose v delavskem oz. 
ljudsko-frontovškem gibanju, zajeti to gibanje v vsem obsegu njegove razceplje-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19?6 1 6 3 
nosti in obenem tudi sam koncept ljudsko-frontovske politike širše problematizirati. 
Poziv k ljudsko-frontovskemu sodelovanju naj bi imel namreč dvojni učinek: na 
eni strani naj bi uspel del evropskega delavstva opozoriti na potrebo po skupnem 
nastopu proti rasti fašizma in spodbuditi široko povezovanje protifašističnih sil od 
komunistov prek socialistov in anarhistov do levih meščanskih skupin, toda obenem 
naj bi s podrejanjem zahtev po revoluciji skupnemu odporu proti fašizmu povzro­
čil tudi razhajanja in v Španiji celo oborožen konflikt. (Za Španijo gl.: Pierre 
Broué, Émile Témime: Revolution und Krieg in Spanien, Suhrkamp-Verlag 1975; 
delo je prvič izšlo v francoščini 1961. leta in je še danes najobširnejše in temeljno 
delo o španski državljanski vojni.) Na linški konferenci je ostal med udeleženci, 
ki so razpravljali v tej smeri morda premalo zapažen diskusijski prispevek Ursule 
Langkau-Alex iz Amsterdama, ki je opozorila na nihanja in razhajanja v več ko­
munističnih parti jah ob vprašanju začasnega opuščanja revolucionarnih ciljev v 
korist enotnega boja proti fašizmu, ob primeru Španije pa je nato v kratkih in 
zanimivih tezah pokazal na konflikt ljudsko-frontovskega gibanja in revolucije v 
Španiji Macie j Techniczek (Tel-Aviv), ki pa j e bil za svoj prispevek zaradi ostre 
krit ike Kominterne, Sovjetske zveze in španske komunistične partije, deležen pred­
vsem zelo splošnih očitkov antisovjetizma. 
Očitki pro- in antisovjetizma so bili v Linzu sploh na dnevnem redu, v iskanju 
antisovjetskih stališč pa je ostajalo dejstvo, da so trideseta leta čas najhujšega sta-
linskega pritiska, k i je usodno odmeval tudi v Kominterni in mednarodnem delav­
skem gibanju, v glavnem ob strani. V tem pa je linško srečanje tudi v največji 
meri razočaralo. Ob številnih, posebno po XX. in XXII. kongresu KP SZ razkritih 
razsežnostih stalinske politike, pričevanjih komunistov, k i so v času sami, aktivno 
in na odgovornih, izpostavljenih mestih posegali v dogajanje, zlasti pa ob vrstah 
monografij, ki obravnavajo posamezne vidike prakse in posledic stalinizma, se zdi 
skoraj neodgovorno vztrajati pri poenostavljajoči trditvi, da so »pač bile napake«, 
k i so zmanjševale učinke pozitivnih prizadevanj Sovjetske zveze, Kominterne in 
evropskih komunističnih parti j , da pa je bila glavna usmeritev pravilna in ves čas 
v skladu z interesi in možnostmi delavskega in protifašističnega boja. Na »anti-
sovjetizem« zgodovinarjev, ki se lotevajo obdobja s socialističnih in socialdemo­
kratskih stališč je mogoče odgovoriti le s kritično in podrobno analizo stali­
nizma v vseh njegovih razsežnostih, opozoriti na posledice, ki j ih j e imelo stalin-
sko razdobje ne le v notranjepolitičnem življenju Sovjetske zveze, temveč tudi v 
mednarodnih razmerah, nihanjih sovjetske in kominternske politike in razkriti 
učinke teh nihanj na odnose v evropskem delavskem gibanju ter uspehe proti­
fašističnega, ne nazadnje ljudsko-frontovskega boia. Dve desetletji po XX. kon­
gresu KP SZ postaja odsotnost take analize v vzhodnoevropskem, sovjetskem in za­
hodnem prokomunističnem usmerjenem zgodovinopisju že tragična vrzel, k i vedno 
znova spominja na Malrauxovo misel, zapisano ob naslovu »Španskega testamenta« 
Arthur ja Koestlerja: »Une vie ne vaut rien, mais rien ne vaut une vie.« (A. Koestler, 
»Španski testament«, Cankarjeva založba, Ljubljana 1938.) 
P e t e r V o d o p i v e c 
Ob drugi točki dnevnega reda Razredni boj in nacionalno vprašanje v času 
druge internationale se ni razvila tako razvneta debata kot ob prvi. Nivo diskusije 
pa je bil znatno višji in politične strasti se niso razvnemale. Med diskusanti bi 
omenil prispevek F. Klopčiča (Ljubljana), ki j e posegel v debato s prispevkom o 
stališčih Rennerja do tako imenovanih nehistoričnih narodov. Pokazal je na nje­
govo nerazumevanje za probleme malih narodov in za odnos zatirani—zatirajoči t e r 
s tem vzbudil precejšnje zanimanje. Podrobneje pa bi se ustavil ob treh glavnih 
referatih, ki j im ni mogoče odrekati suverenega obvladanja snovi kot tudi iskrivih 
misli. F. Tych (Varšava) j e v referatu govoril o nacionalnem vprašanju s posebnim 
ozirom na socialnodemokratske stranke srednje in vzhodne Evrope. Poudaril je, 
da so bila stališča voditeljev in strank v drugi internacionali do strategije in tak­
tike razrednega boja ter nacionalnega vprašanja različna, neenotna tudi pri revo­
lucionarnih marksistih. Tu je važno dejstvo, da je med 25 članicami druge inter­
nationale igralo vodilno vlogo pet ali šest držav in od teh je le v Avstroogrski 
bilo nacionalno vprašanje zelo akutno. Zato so tudi ideje avstrijskih teoretikov 
(Rennerja, Bauerja) prevladovale med članicami druge internaciohale, teoretična 
razglabljanja socialne demokracije manjših strank pa niso bila poznana. Odraz 
164 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
takšne konstelacije sil v drugi internacionali se kaže tudi v tem, da je od devetih 
kongresov druge internacionale le kongres v Londonu 1896 imel na dnevnem redu 
nacionalno vprašanje, pa še ta bolj epizodno in resolucija, ki je zahtevala pod­
poro težnji po neodvisni Poljski, ni bila sprejeta. Cezuro v stopnji interesa de­
lavskega gibanja do nacionalnega vprašanja pomeni ruska revolucija 1905, ki po­
meni prvo ljudsko revolucijo v dobi imperializma in prvo povezavo nacionalnega 
gibanja z novodobnim socialnim gibanjem delavskega razreda proti ancien régimu. 
Na prelomu stoletja se je namreč marksistična ideologija v velikem obsegu raz­
širila in v znatni meri zajela tudi kmečke množice. Tako je na prelomu stoletja 
bila v socialni demokraciji cela pahljača stališč do nacionalnega vprašanja: pri 
že omenjenih velikih socialnodemokratskih strankah srednje in zahodne Evrope 
je prevladovalo stališče, da je politično karto Evrope treba obdržati kakršna je 
in zato naj se zatiranim narodom in manjšinam da čim večje demokratične pra­
vice, ne da bi se jim dovolila odcepitev ali samostojna državna tvorba. Ta tendenca 
ni videla pozitivne povezave med nacionalnim vprašanjem in razrednim bojem, 
ali le njegove negativne aspekte kot slabljenje razrednih nasprotij, razbijanje 
enotnosti proletarskega boja, pospeševanje organizacijskega separatizma. Prva, ki 
sta dejansko pretrgala s to defenzivno usmeritvijo, sta bila Kautsky in Bauer, 
vsak na svoj način, vendar se nobeden ni postavil na stališče, da je nacionalno 
vprašanje del velikega družbenopolitičnega osvobodilnega gibanja v tej fazi im­
perializma. Naslednje je bilo stališče tistih socialnodemokratskih strank zatiranih 
narodov, ki so podpirale nacionalno gibanje tudi z uresničevanjem organizacijskega 
separatizma in so bolj poudarjale nacionalno skupnost kot razredno situacijo. Sem 
spadajo desno krilo poljske socialnodemokratske stranke v ruski Poljski, deloma 
češke in" člani židovskega bunda. Tretje je bilo stališče predleninistične revolucio­
narne levice v Rusiji, ki je bila za najširšo nacionalno kulturno avtonomijo za­
tiranih narodov, ne pa za razbitje mnogonacionalnih držav. Takšno je bilo tudi 
stališče Rože Luksemburg. Predstavniki revolucionarnega sindikalizma v Franciji 
kot Lagardelle, Alleman in Hervé z listom Leur patrie so bili pod vplivom Proud-
hona in so bili na stališču nacionalnega nihilizma, zanje je bila nacija fikcija. 
Ta skupina je bila zelo neenotna in je bil diapazon njihovih idej raztegnjen od 
anarhističnih do smeri socialistične levice. Mnogi med njimi so ob izbruhu prve 
svetovne vojne postali skrajni šovinisti. Od njih so se razlikovali francoski socia­
listi, katerih gledanje na nacionalno vprašanje je temeljilo na jakobinskih tradi­
cijah in so bili prepričani o demokratičnem in republikanskem poslanstvu Fran­
cije. Njihov glavni predstavnik je bil Jean Jaurès. Leninovo stališče je temeljilo 
na razumevanju za rastoči pomen nacionalnega vprašanja, na razlikovanju med 
nacionalizmom zatiranih in zatirajočih narodov, na pravici narodov do samoodloč­
be, na analizi nacionalnega gibanja s stališča interesov proletarskega razrednega 
boja in neobhodni prednosti temu boju. Zanj je proletarski internacionalizem stra­
tegija razrednega boja, nacionalno osvobodilno gibanje pa je potencialni zaveznik 
socialistične revolucije. Lenin je bil tudi prvi, ki je videl ozko povezavo med na­
cionalnim vprašanjem in socialnim bojem proletariata, kot tudi negativne (nevar­
nost nacionalizma za proletarski razredni boj) in pozitivne (osvobodilni boj, slab­
ljenje imperialističnih sil) posledice te povezave. Leninovo stališče se je v tem 
vprašanju razlikovalo od stališča Rože Luksemburg, ki je videla družbene ten­
dence kapitalizma v ustvarjanju velikih, ne pa majhnih držav in je menila, da bo 
šel zgodovinski razvoj v smeri splošne človeške skupnosti, torej naj bi bila eksi­
stenca malih narodov iluzija. Roža Luksemburg se je tudi bala, da bi nevarnosti 
nacionalizma imele za delavsko gibanje težje posledice kot pa koristi. Bila je 
mnenja, da je proces oblikovanja narodov v kapitalizmu že zaključen in v dobi 
imperializma ni pričakovala nacionalnih vojn. Kot zadnje je omeniti še šovinistično 
stališče desnice v drugi internacionali, k i je temeljilo na civilizatorski vlogi in 
obrambni vlogi napredne demokracije tako na primer republikanske Francije proti 
cesarski Nemčiji ali pa cesarske Nemčije proti skrajno konservativni caristični 
Rusiji. Poudariti je, da je revolucionarna levica (tako ruska, nemška, poljska; ho-
landska in druge) bila na skupni platformi glede kategorije naroda, skupna v 
stremljenju po nacionalni enakopravnosti in demokratizaciji, v proklamiranju pro­
letarskega internacionalizma kot osnovnega principa proletarske strategije, prvo 
mesto pa je dajala socialni osvoboditvi delavskega razreda. 
Hans Mommsen (ZRN) ima socializem za eno od treh dominantnih zgodovinsko-
političhih struj od francoske revolucije dalje. Socialistično gibanje jfe po njego-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 165 
vem mnenju doseglo pravi razvoj, ko je meščanski liberalizem že izčrpal svoje 
progresivne sile. V srednji in vzhodni Evropi pa je še obdržal funkcije meščanr 
skega gibanja kot prodor demokratične emancipacije ali kot odstranitev nacio­
nalnega podjarmljenja tam, kjer so ga neuspele meščanske revolucije okrepile, 
namesto da bi ga omilile. Enako kot zgodnji liberalizem je tudi socializem smatral 
nacionalizem za prehodni fenomen, ki bo v razvoju civilizacije izgubil svojo poli­
tično virulenco. Pričakovanje, da je nacionalizem fenomen, ki je povezan s tipom 
zahodne kapitalistične industrijske družbe, se ni izpolnilo, k a r velja še za današnji 
čas. Gledanju, da je nacionalizem prehodni pojav, je deloma pripisati teoretični 
nedostatek socialistične teorije o nacionalnem vprašanju, glavne korenine pa je 
iskati po eni strani v idealističnih vplivih, po drugi strani pa v marksističnemu zgo­
dovinopisju, ki je nagibalo k temu, da je zapostavljalo nacionalizem^ kot zgolj 
fenomen družbene nadgradnje. Marx in Engels se nista nikoli sistematično ukvar­
jala z nacionalnim vprašanjem, njuna prvotna analiza je bila pod močnim vpli­
vom idealističnih tradicij Rousseauja, Herderja in Hegla. Njuna predstava, da bo 
revolucionarno gibanje proletariate napravilo konec vseh razredov in tudi nacio­
nalnosti, je transcendirala meščanski kozmopolitizem in odmaknila odstranitev na­
cionalnosti kot političnega in moralnega faktorja. Tudi po letu 1848 je Marx se 
ostal na idealističnih tradicijah. Internacionalistična koncepcija Marxa m Engelsa 
je postavila problem nacionalne emancipacije za socialno, ker je v razvoju kapita­
lizma in njegovem premagovanju z diktaturo proletariata imel nacionalizem v 
bistvu samo akcedentalni karakter . Ta program bi moral preprečiti ustvaritev ve^ 
likih državnih enot kot predpogoja zrele kapitalistične produkcije. Zato sta Marx 
in Engels kategorično zavrnila princip samoodločbe narodov, ki je v prvi inter-
nacionali imel žive simpatije. Za narodnoosvobodilna gibanja Marx razen za Irsko 
ni imel razumevanja. Se 1848/49 je smatral, da so nacionalna prizadevanja naro­
dov vzhodne in jugovzhodne Evrope z izjemo poljskega le ovira evropske revolu­
cije. To nepriznavanje pravice do življenja tem narodom ima vsaj pri Engelsu 
nemško nacionalne momente. Marx in Engels slovanskih nacionalnih gibanj nista 
sovražila le zaradi ruskega carizma, ampak zato, ker bi lahko zavrla ali preložila 
na kasnejši čas evropsko revolucijo. To njuno napako je v revolucionarni teoriji 
popravil šele Lenin, ki je priznal narodom pravico do samoodločbe. Izkušnje re­
volucije 1848 so njuna kozmopolitska gledanja spremenila na račun bolj realne 
ocene in sta priznala razvoj delavskih strank pri posameznih narodih. Na podlagi 
teoretičnih pomanjkljivosti o nacionalnem vprašanju je čas druge internacionale 
prežet z negotovostjo najti ustrezno strategijo proti meščanskemu nacionalizmu. 
Primer tega so skrajno nasprotujoča teoretična stremljenja Kautskega, ki je iz­
hajajoč iz mehanicistične predstave modernega naroda zastopal stališče nacionalne 
države, ki naj bo za določen čas bojišče proletariata. Moči integralnega naciona­
lizma imperialistične epohe, ki j e bila indirektna posledica industrijskih in obrt­
niških mas, ki j ih socialistične stranke kljub velikemu organizacijskemu porastu 
niso integrirale in ki so izgubile svojo socialno okolje in s tem socialno identiteto, 
ne bi mogel zavreti niti konsekventni levi aritiimperialistični in antimilitaristični 
kurz. Zato je metodično napačen izgovor, da je pripisati katastrofo druge inter­
nacionale oportunizmu socialističnih voditeljskih elit. Nikjer se pa pomanjkanje 
teoretične jasnosti v nacionalnem vprašanju ni pokazalo tako jasno kot v Avstro-
ogrski. Pred hainfeldskim kongresom se je smatralo, da hoče buržoazija z razpi­
hovanjem nacionalnih nasprotij proletariat razcepiti. Kako težavno je bilo najti 
skupni jezik med različnimi nacionalnostmi kaže kompromisni brnski program, ki 
je izločil vsa sporna vprašanja. Posebej je Mommsen poudaril prispevek Otta 
Bauerja v zakladnico teoretične marksistične misli, saj je bil prvi, k i je smatral, 
da nacionalna nasprotja niso zgolj čisti fenomen družbene nadgradnje, ki bodo 
v socializmu sama po sebi odmrla, ampak je menil, da bodo nacionalne posebnosti 
šele v socializmu prav prišle do izraza. 
Zelo zanimiv je bil tudi referat levega socialista iz Izraela Peretza Merchava, 
ki je zelo jasno in pregledno podal definicijo naroda pri različnih marksističnh teo­
retikih. Posebej je poudaril razliko med ruskimi socialnimi demokrati in židovskim 
socialističnim bundom o nacionalnem vprašanju. Prvi so bili konsekventno na stali­
šču, teritorialne avtonomije, k i se lahko pokriva z nacionalno, ni pa to nujno, med­
tem ko so bili drugi za personalni eksteritorialni princip kulturne nacionalne avto­
nomije. Po njegovem mnenju ni bila Ahilova peta avstrijske socialne demokracije 
pred prvo svetovno vojno nacionalni federalizem v strankinih organizacijah, aro; 
166 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Êak je bil to čedalje večji odklon od revolucionarnega marksizma, reformižem. »ejal je, da definicije o nacionalnem vprašanju Jaurèsa, Kautskyja, Bauerja in 
Rennerja preveč podcenjujejo teritorialne in ekonomske aspekte, medtem ko Sta­
lin upošteva sicer vse elemente, vendar j ih formulira preveč dogmatsko alterna­
tivno. Dogajanje in izkušnje zadnjih sto let nam kažejo, da j e človeštvo dualistično 
razčlenjeno: po socialnoekonomskih organizmih v narode in po produkcijskih raz­
merah v razrede. Zato pa moramo smatrati nacionalno vprašanje za zgodovinsko-
sociološki aksiom in je utopično prognozirati kdaj nacionalnega vprašanja ne bo 
več. 
Za konec naj dodam še nekaj tehničnih podatkov. Enajste linške konference 
se je udeležilo okrog 120 zgodovinarjev iz večine evropskih držav, Japonske, ZDA 
m Izraela. Neposredno pred konferenco pa je izšel tudi sedmi zvezek konferenčnih 
materialov, ki priobčajo referate in diskusijo devete linške konference 1973. Na 
dnevnem redu naslednje konference pa bo obravnavanje sindikalnega gibanja v 
času druge internacionale. 
F r a n c R o z m a n 
MEDNARODNI KONGRES O GOSPODARSKIH IN KULTURNIH ZVEZAH 
MED MARKAMI IN VZHODNO JADRANSKO OBALO OD 13. D O 19. STOLETJA 
(Convegno internazionale di storia sulle relazioni economiche e culturali 
t ra le Marche e la sponda orientale adriatica nei secoli XIII—ХГХ) 
Senigallia, januar 1976 
Kongres je bil v okviru dejavnosti društva za zgodovino Mark v Anconi (La 
Deputazione di Storia Patr ia per la Marche), idejo zanj pa j e dal Sergio Anselmi, 
Erofesor zgodovine na univerzi v Urbinu, ki je kongres tudi organizacijsko in vse-msko pripravil. Aktivni udeleženci kongresa so bili profesorji, arhivarji in mu­
zealci iz Ancone, Urbina, Macerate in Padove, iz Lillea ter iz Ljubljane, Splita in 
Dubrovnika, ki se v svojem znanstvenem delu ukvarjajo tudi z zgoraj omenjeno 
problematiko. Zanimanje za kongres je bilo med občinstvom nenavadno živo in je 
bil obisk pr i vseh zasedanjih kongresa zelo velik. Tudi oblastni forumi, od pokra­
jinskih do občinskih, so dali kongresu poseben poudarek; toda na kongres so po­
slale svoje zastopnike tudi državne ustanove, med drugim zunanje ministrstvo. 
/ a l se kongresa kljub vabilu ni udeležil predstavnik jugoslovanske ambasade v 
Rimu; telegrafsko poslane želje za uspešno delo kongresa neugodnega vtisa niso 
mogle popraviti. 
Tematika kongresa, gledano v celoti, ni bila nova; podobni kongres i so že bili, 
tako npr. v Brindisiju, Lecce in Tarantu leta 1971 (glej ZC 26, 1972, str. 143 si.). 
Poudarit i pa je treba, da ga je organizirala nova sredina in da so na njem nasto­
pali z italijanske strani predvsem zgodovinarji iz univerzitetnih središč v Anconi, 
Macerati in Urbinu. Ni pretirano reči, da se je tod poleg kroga znanega profesorja 
P. F. Palumba, vodje Centro di Studi Salentini, ustvarilo še drugo središče, ki se 
načrtno posveča proučevanju problematike povezav med deželami na obeh straneh 
Jadrana. To stanje raziskovalne dejavnosti v Italiji še v povečani meri obvezuje 
tudi vse zgodovinarje, ki proučujejo ta vprašanja pri nas, da se na nek način or­
ganizirajo in tesneje povežejo za na dolgi rok planirane skupinske ali individualne 
raziskave. V veliki meri bi se to moglo storiti v okviru komisije za jugoslovansko-
italijanske povezave pri Nacionalnem komiteju za zgodovinske vede, katere delo 
j e v zadnjem času zelo poživelo. Vsekakor pa bi bilo treba že enkrat resno raz­
misliti, k a r sem predlagal že pred dobrim desetletjem, o ustanovitvi jugoslovanskega 
raziskovalnega centra (akademije) za te študije nekje v Italiji. 
Referati so zajeli razen 13. stoletja celotno programirano obdobje, vsebinsko 
p a so zajeli v veliki večini gospodarsko problematiko. Posebej je poudariti, da je 
nenavadno velik del italijanskih referentov izbral kot snov svojih referatov prikaz 
migracije Slovanov v Italijo ter njihovo življenje in vlogo v njej (M. Natalucci, 
Insediamenti di gruppi dalmato-schiavoni e di Albanesi nell'Anconitano; M. Sensi, 
Fraterni té di Slavi nelle Marche, secolo XV; S. Lussu, Immigrazione albanese e 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 167 
slava nelle Marche; S. Anselmi, Schiavoni e Albanesi nell'economia agricola delle 
Marche nel basso medioevo). Najgloblje je segel v to problematiko s svojim re­
feratom S. Anselmi, ki j e poudaril, da je medsebojno povezovanje dežel na obeh 
straneh Jadranskega morja postalo živahnejše že od konca zgodnjega srednjega 
veka dalje in da o tem dogajanju priča cela vrsta zgodovinskih pojavov, med njimi 
tudi migracije Slovanov v Italijo. Posebej se je omejil na aktivnost doseljenih 
Slovanov v kmetijstvu v 15. stoletju. Postajali so lastniki kmetij ali večjih in 
manjših delov plodne zemlje, koloni (coloni, socii), spolovinarji, pastirji in tudi 
hlapci najrazličnejših vrst ter s tem prispevali močan delež tej gospodarski de­
javnosti v Italiji. Med drugimi referenti (G. G. Gatella, R. Paci, ki je obravnaval 
trgovska nasprotja med Ancono in Splitom v 16. in 17. stoletju, C. Verducci, G. 
Piccinini, D. Cecchi, W. Angelini, A. Ventura idr.) naj posebej omenim specialista 
za zgodovino solarstva v Sredozemlju in dobrega poznavalca solarstva na Pagu 
J. C. Hocqueta, profesorja iz Lillea, ki je imel zelo zanimivo predavanje o vlogi 
ankonskega pristanišča, soli iz Paga in dubrovniške mornarice v jadranski trgo­
vini in plovbi. Ker so številni prijavljenci iz Jugoslavije odpovedali udeležbo, je 
na kongresu nastopilo samo pet jugoslovanskih predavateljev. Njihov nastop je 
bil v nasprotju z nastopom domačinov v celoti mnogo manj celovit; drugačen za­
voljo nepovezanosti in neorganiziranosti ni mogel biti. Splitski profesor pravne 
fakultete A. Cvitanić je govoril o prispevku markižanskih pravnikov pri nastanku 
splitskega statuta, direktor dubrovniškega pomorskega muzeja J. Luetic pa o zapo­
slitvi mornarjev iz ozemlja Mark na dubrovniških ladjah v 18. in 19. stoletju. Pre­
ostali trije referati so obravnavali trgovske zveze jugoslovanskih dežel z Markami. 
I. Voje je prikazal trgovino med Dubrovnikom in Markami ter obratno v 14. in 
15. stoletju, F. Gestrin trgovino s kožami iz Podonavja in širšega balkanskega pro­
stora ter Levante prek slovenskih dežel in Dubrovnika v Ancono in dalje v 15. in 
v prvi polovici 16. stoletja. D. Bozić-Buzancić, višja arhivarka v Splitu, pa je orisala 
trgovino med Splitom in Markami v 18. stoletju ter z njim nekako nadaljevala 
referat R. Pacija, profesorja v Macerati. 
V razliko od podobnih kongresov v Italiji je na tem kongresu po zaslugi or­
ganizatorjev prevladalo načelo: ne samogovor predavateljev, marveč znanstvena 
razprava. In resnično je po vsakem zasedanju sledila dolga in živahna znanstvena 
diskusija, ki je posegala v vrsto problemov v zvezi z referati pa tudi izven njihove 
vsebine. Morda je prav v tem iskati enega izmed vzrokov za velik obisk poslušal­
cev na kongresu. 
Kongres je organizacijsko in vsebinsko povsem uspel in organizatorji so ob 
zaključku izrazili željo in namero, da bi se s to obliko dela na obeh straneh inten­
zivneje nadaljevalo. Spodbuda v tej smeri naj bi bil kongres tudi za nas. 
F e r d o G e s t r i n 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 169 
OCENE IN POROČILA 
P a v l e B l a z n i k , Škof j a Loka in loško gospostvo (973—1805), Škof ja Loka 
(Muzejsko društvo) 1973, 563 strani. 
Pisec, najboljši poznavalec zgodovine freisinške posesti na Slovenskem, je v 
knjigi, ki jo je sam, označil za svoje življenjsko delo, strnil del predvsem v arhivih 
pridobljenega znanja v pregledno podobo razvoja loškega gospostva in Škofje Loke 
skozi dobo, dolgo več kakor 800 let. V slovenskem zgodovinopisju tako zastavlje­
nega dela, ki bi tesno povezovalo širše področje podeželja z njegovim mestnim 
središčem, doslej pravzaprav še nismo imeli. Loško gospostvo s svojim sklenjenim 
ozemljem v dveh rečnih dolinah s tedaj važnimi prometnimi potmi in s širšim rav­
ninskim svetom na Sorskem polju pred njima ter s Škofjo Loko kot njegovim 
upravnim središčem ni dajalo za tako zasnovo samo možnosti, marveč je vanjo 
takorekoč sililo. Rezultat skupne obravnave dveh področij življenja, vaškega in 
mestnega, pa je vsekakor ta, da so se vsa medsebojna povezovanja, vplivanja in 
tudi nasprotja teh dveh svetov mogla prikazati v vsej kompleksnosti tedanjega ne 
zgolj enostavnega razvoja, kakor je to storil pisec knjige. Prav to bi moralo biti 
vzpodbuda za podobna proučevanja drugih regij in mest. 
Opisu življenja na loškem ozemlju do njegove podelitve freisinški cerkvi 
(str. 1—7) sledi poglavje o loškem gospostvu in Škofji Loki do srede 15. stoletja 
(str. 9—108). V njem je pisec podal razvoj fevdalizma na loškem gospostvu, njegovo 
gospodarsko in upravno organizacijo v prvih stoletjih obstoja, kolonizacijo in po­
ložaj kmeta, preraščanje v zemljiško gospostvo in spremenjeni odnos do pod-
ložnikov, cerkveno organizacijo ter versko življenje. Vzporedno teče prikazovanje 
življenja neagrarne sredine od začetkov Škofje Loke dalje, razvoj obrti in trgovine 
na loškem ozemlju in razvoj fužinarstva v Železnikih. To je bil čas, ko je bila 
• Škof ja Loka že od srede 14. stoletja med drugim tudi v tesnejših povezavah s Pira­
nom. V dopolnilo že znanim podatkom, naj j ih tu še nekaj navedem. Leta 1371 
je Ivan iz Škofje Loke (Iuanus Scabonus de Scufiglaloca), ki je bil prebivalec Pirana 
in je stanoval v Porta Domo, napravil testament in v njem zapustil nekaj denarja 
župnijski cerkvi, ukazal izplačati več dolgov, zapustil dva svoja vinograda v 
Kaštinjoli in Parecagu nekemu Gregoriju, vino, ki ga je imel v hiši in vse drugo 
premoženje pa je zapustil revežem. O medsebojnih trgovskih zvezah verjetno go­
vori podatek, da je bil leta 1410 ser Anton, sin Ivana iz Ogrske, tedaj prebivalec 
Pirana, dolžan Janžu iz Škofje Loke (Ançelus Sclauus de Scufialocha) 18 liber, 
a Mihaelu, sinu Primoža iz istega mesta (Michael de Scufialocha) 11 liber malih 
denarjev. Slednji se navaja kot upnik zopet leta 1417. Blaž, sin Almerika iz Korčule, 
tedaj prebivalec Pirana, mu namreč v testamentu določa 16 liber, ki mu jih je bil 
dolžan (PA — Test. VI — 1371 avg. 1, Test. IX — 1410 dec. 17 in 1417 nov. 26). Na 
podoben način je v naslednjem poglavju (str. 109—353) pisec obravnaval čas od 
srede 15. stoletja do velikih reform v 18. stoletju. V njem gospostvo in mesto do­
življata višek razvoja v fevdalnem obdobju obenem pa velike pretrese v zvezi 
s kmečkimi vojnami, dogajanji zaradi razvoja patrimonialnih gospostev znotraj 
deželskosodnih mej gospostva in nasprotij z deželnimi knezi, pojavov reformacije 
in protireformacije itd. Temu sledi prikaz obdobja od terezijansko-jožefinskih 
reform do sekularizacije loškega gospostva in konca freisinške posesti na loškem 
ozemlju (1803, str. 355—402 in 439—446). V posebnem poglavju (str. 403—438) pa je 
dal pisec sliko populacijskega razvoja na tem delu slovenskega ozemlja od konca 
13. stoletja dalje, pr i čemer se je večji del obravnavanega obdobja opiral na urbarje 
(od urbarja iz leta 1291 do urbarja iz leta 1754) in analizo njihovih podatkov, 
pozneje pa na seznam štetja (leta 1780) in urbarialne zapise (leta 1817). V dodatku 
se zato, >da bi dobili posamezni podatki stvarnejšo podobo« zbrani podatki o merah, 
denarju in cenah na loškem gospostvu v obravnavanem obdobju, dopolnjujejo pa 
ga seznam freisinških škofov, njihovih oskrbnikov oziroma glavarjev ter drugih 
uradnikov na gospostvu in seznam mestnih sodnikov. Knjiga je bogato ilustrirana, 
1^0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
opremljena z zemljevidi in skicami, s tabelami in grafikoni, znanstveno uporabo 
pa olajšujeta krajevno in osebno ter stvarno kazalo. 
Knjiga, ki je zanjo pisec dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča, zavoljo tega 
skromnega poročila ne bi smela ostati brez podrobne znanstvene ocene v Zgodo­
vinskem časopisu. To bi moral vsekakor napraviti tisti, ki mu je proučevanje tega 
obdobja slovenske zgodovine znanstveno področje in službena dolžnost. 
F e r d o G e s t r i n 
V e s e l i n K o s t i ć , Dubrovnik i Engleska 1300—1650. Posebna izdanja SANU, 
knj . 488, Odeljenje jezika i književnosti, knj . 26, Beograd 1975, 660 strani. 
Le pred nekaj leti je avtor, profesor na oddelku za anglistiko v Beogradu, 
napisal obsežno knjigo z naslovom Kulturne veze između jugoslovenskih zemalja 
i Engleske do 1700 godine (Posebna izdanja SANU, knj . 458, Odeljenje l iterature 
} .J^f.lk.a> k n J - 22> Beograd 1972). Sedaj je pred nami nova knjiga istega avtorja, 
ki bi jo mogli označiti za nekako nadaljevanje prve. Toda za zgodovinarje je 
mnogo pomembnejša od nje, ker nam daje podroben vpogled v razvoj pomorskih, 
trgovskih in diplomatskih povezav med Dubrovnikom in Anglijo; drugih jugo­
slovanskih dežel se ob tem le bežno dotika. 
V prvem in najobsežnejšem delu knjige (str. 5—317) je avtor zajel zgoraj 
omenjene zveze Dubrovčanov z Anglijo. V srednjem veku neposrednih povezav 
med Dubrovnikom in Anglijo sicer oai bilo, pač pa so v 15. stoletju posamezni 
dubrovniški trgovci uporabili za pot v Anglijo beneške galeje (galee di Fiandra), 
ki so vsako leto opravljale konvojsko plovbo med Benetkami in Londonom. Taka 
trgovca sta bila npr. John Noble de Ragusa, ki je že sredi 14. stoletja živel v Lon­
donu na Lombard Street, in John Manewych okoli leta 1430, verjetno član rodbine 
Miomanović, ki je v tistem času kot edina dubrovniška trgovska hiša trgovala tudi 
z angleškim blagom (karasje). S temi ladjami so prihajali verjetno na grob Tomaža 
Becketa v Canterbury poleg Dubrovčanov tudi prebivalci drugih krajev iz Dalma­
cije. Vsekakor pa so s temi ladjami ves pozni srednji vek prihajali kot mornarji 
in veslači y angleška pristanišča številni prebivalci iz vzhodne jadranske obale, 
Dubrovčani in drugi, a tudi iz globokega zaledja. Na podlagi popisa mornarjev 
in veslačev na eni izmed beneških galej iz leta 1484, ko je na njej služilo 171 ljudi, 
večinoma Slovanov iz Zete, Crne gore (Paštrovičev), ustja Bojane, Ulcinja, Bara, 
Kotora, Budve, Dubrovnika, Hercegnovega, Zadra, Trogira, Hvara, a tudi iz Bosne, 
Zagreba, Ljubljane in Kranja oziroma Kranjske (Zorzi de Lubiana, Jacomo de 
Lubiana, Stefano de Craina), avtor sodi, da je vsako leto s konvojem, ki so ga 
praviloma sestavljale štiri galeje, prišlo v Anglijo 500—1.000 mož posadke, ki so 
preživeli tod več mesecev. V času ko so prebivali v Angliji, so ti mornarji in veslači 
v mnogih krajih okoli Londona, Southamptona, Sulisburyja in Winchestra, a prišli 
so vse do Plymoutha, Exetra in Bristola, trgovali z blagom, ki so ga pripeljali s 
seboj, a mnogi so romali tudi v Canterbury. Ker je bilo med njimi mnogo ljudi, 
veščih rokodelstva, so opravljali le-ti tudi svojo obrt v raznih krajih Anglije, zlasti 
okoli Londona in Southamptona. 
Po letu 1500 so postajali beneški konvoji v Anglijo vse bolj redki. To pa je 
bil čas, ko so se ustvarile neposredne zveze med Dubrovnikom in Anglijo in so 
se začeli dubrovniški trgovci naseljevati v Londonu, kjer so ustvarjali svoje firme. 
V prvi polovici 16. stoletja so bili med njimi Nikola Sorkočevič, ki je bil v Angliji 
v letih 1512—1529, dalje Luka Lukarevič in njegov sin Peter, Evangelist Brailović 
in njegovi bratje, Mihael Bonić in Jerko Đurđević. Ta razvoj doseže višek v drugi 
Eolovici 16. stoletja. Tedaj sta bili največji in najuspešnejši dubrovniški firmi v ondonu firma bratov Nikolaja in za njim Augustina Nalješkovića (1537—1576) ter 
firma Gučetić, ki sta jo vodila brata Rafael in z njim Nikolaj (1540—1595), ki je 
bila po moči takoj za firmo Nalješković in je imela agente v Lyonsu, Rouenu, 
Antwerpnu, Hamburgu, Kölnu, Firencah, Lucci, Neaplju, Bresciji, Veroni, Anconi, 
Benetkah in drugod. Toda v tem času so bili v Londonu še mnogi drugi dubrovniški 
trgovci, ki so bili povezani s tema dvema firmama: Frano Gradić, Marin Cri j evie, 
Benedikt Gundulić, Stijepo Gradić, Bernard in Dominik Pučić, Ivan Monaldović, 
Ivan^ Rastić, Pavle Gundulić, Marin Gučetić, Mato Bobaljević, Nikola in Jerko 
Menčetić in drugi. Trgovali so v Evropi in Dubrovniku zlasti z angleškim suknom 
(kerasje), ukvarjali so se s finančnimi posli in pomorstvom. Po letu 1595 so začele 
neposredne zveze Dubrovnika z Anglijo slabeti in število dubrovniških trgovcev 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 j - r j 
v Londonu se hitro zmanjšuje in po letu 1620 ni več stalne dubrovniške firme v 
Londonu. V tem času se omenjajo še trgovci Ivan Vuković, Lovro Milutinivić in 
Stijepo Gradić. 
V drugem delu knjige (str. 318—378) je dal avtor sliko zvez in povezav Angležev 
z Dubrovnikom, ki so seveda mnogo manj živahne, kakor so bile zgoraj prikazane 
zveze v obratni smeri. Prvi Angleži se v Dubrovniku na prehodu omenjajo že konec 
14. stoletja, toda prvi trgovci iz Anglije se v mestu pojavljajo šele okoli srede 
15. stoletja, njihovo število pa se je nekoliko povečalo v naslednjem stoletju, a do 
okoli leta 1650 je že opaziti v Dubrovniku tudi vpliv Levantske kompanije. Poleg 
trgovcev srečujemo v Dubrovniku po avtorjevem prikazu vojake-najemnike, ki 
so se tu občasno in priložnostno ustavljali, prav tako pa tudi popotnike in razne 
pustolovce. 
V tretjem delu knjige (str. 379—463) so zajete diplomatske zveze in uradno 
dopisovanje med Dubrovniško republiko in Anglijo oziroma njunimi poslaniki in 
uradnimi predstavniki, bodisi da je šlo za urejanje trgovskih in drugih gospodar-
, , . z a d e v > bodisi da so obravnavali prave diplomatske zadeve. V delu pa je avtor 
vključil z vso upravičenostjo in v veliko korist poznejšemu raziskovanju obširen 
dodatek, kjer je objavil 42 dokumentov iz dubrovniškega in angleških arhivov 
(str. 465—564). Opremil ga je dalje s podrobnim prikazom neobjavljenih in objav­
ljenih uporabljenih virov in l iterature (str. 600—618) ter s splošnim registrom 
(str. 623—660), kar olajšuje znanstveno uporabo knjige. Povzetek v angleščini, ki 
je pravzaprav zaključek in sinteza besedila, pa delo približa tudi tujemu bralcu. 
Knjiga je pomemben prispevek k proučevanju dubrovniške (in splošno jugo­
slovanske) zgodovine v obravnavanem obdobju, z njo je avtor odprl nova obzorja 
v zgodovinskem razvoju naših ljudstev. 
F e r d o G e s t r i n 
M. M. P o s t a n , The Medieval Economy and Society — An Economic History 
of Britain in the Middle Ages, Middlesex, Anglija, Pelican Books, 296 strani. 
Pregled angleške srednjeveške gospodarske zgodovine, ki ga je napisal znani 
strokovnjak z univerze v Cambridgeu, zasluži pozornost zaradi kritičnih pogledov 
na nekatere v preteklem stoletju sprejete teze o značilnostih srednjeveškega ob­
dobja. 
T a k o l e že v prvem poglavju z naslovom »Rimska dediščina« avtor spoprime 
z romantično tezo, po kateri naj bi onstran Alp Germani, oziroma v Angliji Anglo-
saksonci postavili osnovo srednjeveškemu gospodarskemu in družbenemu sistemu 
neodvisno od rimske tradicije. Po Postanu tako ostra cezura ni v skladu s konti­
nuiteto naselij in prebivalstva. Anglosaški zavojevalci so namreč izkoristili ceste, 
nasipe m ostala zemeljska dela, ki so nastala pod Rimljani; to pa je seveda vplivalo 
na razporeditev prebivalstva v prostoru. Poleg tega so novoselci prvotno prebi­
valstvo izkoristili kot delovno silo. Tako so se na mejah s keltskimi predeli ohranila 
celotna naselja avtohtonega prebivalstva, drugje pa so prvotno prebivalstvo pred­
stavljali sužnji, o katerih poročajo viri iz petega, šestega in celo enajstega stoletja. 
V anglosaškem obdobju, ki je trajalo do normanske zasedbe v drugi polovici 
enajstega stoletja, so se s krčenjem ravninskega grmičevja uporabna zemljišča 
razširila tja do prvotnih angleških meja. Tako je bila Anglija ob prvem kadastru 
iz leta 1086 (»Domesday Book« — tako imenovan, ker naj bi obravnaval slehernega 
enako in pravično kot zadnja sodba) že »stara dežela«. V naslednjih dveh stoletjih 
so namreč obdelovalne površine naraščale predvsem po poti notranje kolonizacije; 
prvič z melioracijo obširnih močvirnatih površin in drugič s krčenjem kronskih 
gozdov, ki so bili prvotno pridržani lovu, a so to omejitev v trinajstem stoletju 
omilili. Le deloma se je še tudi v dvanajstem stoletju angleška kolonizacija širila 
na periferiji, torej^onstran prvotnih meja s Škotsko in Valižansko (Wales). 
Širitev izkoriščanih površin in hkratno manjšanje poprečne velikosti kmeti j 
nakazujeta znatno rast prebivalstva vsaj tja do začetka štirinajstega stoletja. Za 
gospodarstvo doline Taunton je uspelo iz davčnih zapiskov letni naravni prirast 
tudi natančneje določiti, in sicer na 0,85 odstotka. Vendar je že pred »črno smrtjo« 
(kuga leta 1348) prebivalstvo doseglo mejo, ki jo je dovoljevala prehrambena 
osnova, saj je ob vsaki slabši letini smrtnost občutno narasla. 
Uporaba zemljišč in obdelovalna tehnologija sta bili v srednjem veku manj 
ustaljeni kot pa menijo zgodovinski sociologi Weber-Sombartove šole. Struktura 
1У2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
posevkov ni bila tako toga kot bi pričakovali na podlagi sistemov nadvoletnega 
oziroma natriletnega kolobarjenja s praho. Od srede trinajstega stoletja dalje je 
zapazno pri ozimini nadomeščanje rži s pšenico, domnevoma zaradi večje priljublje­
nosti pšeničnega kruha, pa tudi zaradi uvoza rži iz baltiških dežel. Nadalje so že 
sredi trinajstega stoletja na nekaterih posestvih na površinah v prahi gojili stroč­
nice. Torej sega vsaj ponekod tehnika popolne izrabe zemljišč, oziroma kolobarjenja 
brez prahe časovno mnogo dalj kot pa si to navadno predstavljamo. Zanimivo je 
tudi, da je obseg površin, na katerih so gojili oves, nihal, in sicer vzporedno z 
ritmom notranje kolonizacije. Ta posevek je bil namreč posebno primeren za vlaž-
nejša in hladnejša področja. 
K anglosaškim inovacijam na področju obdelovalnega orodja šteje predvsem 
težki plug (carruca), ki je nadomestil lažji rimski plug (aratra). Z njegovo uvedbo 
so postala uporabna poleg peščenih tudi bolj ilovnata zemljišča. Težki plug je 
vleklo po osem, pa tudi več volov, ki so bili pripeti na drog. Ta način vprege je bil 
učinkovitejši kot pa rimski, pri katerem sta vlekli plug dve živinčeti, ki ju je dušil 
ovratni jarem. Ker je bilo težki plug nerodno obračati, so v anglosaškem obdobju 
kvadratična zemljišča iz rimsko-keltske dobe nadomestili z dolgimi njivami. Hkrat­
na uporaba večjega števila vprežne živine pa je imela tudi svoje družbene po­
sledice. Zahtevala je namreč sodelovanje več družin, k a r naj bi po Postanu po­
vzročilo strnjeno naselitev v vaseh. 
Družbena diferenciacija in obstoj graščinske posesti sta razvidna že iz pravnih 
institucij šestega in sedmega stoletja. Dodeljevanje fevdov v zameno za vojaške 
storitve med danskimi vojnami je proces diferenciacije sicer pospešilo, nikakor 
pa ne začelo. Podobno kot Marc Bloch, avtor torej ne sprejema t. i. viteške teorije 
začetkov fevdalizma, ki jo najdemo v Angliji pri Paulu Vinogradoffu in Stentonu 
(1943), na celini pa pri Alfonsu Dopschu. V kolikor je pri Anglosaksoncih oziroma 
Germanih obstajal primitivni komunizem, je moralo biti to pač v prazgodovinskem 
obdobju. Že v tretjem in četrtem stoletju so bili namreč Goti, Langobardi in zlasti 
Franki dokaj oddaljeni od tistega preprostega stanja, ki ga opisuje Cezar in ki 
je bilo mladim nemškim svobodomislecem v oporo, ko so zagovarjali kmečko od­
vezo. Odtod tudi zgodovinska premaknitev nastankov fevdalizma v mlajše obdobje. 
Glede srednjeveške posesti poudarja Postan odstopanje od klasičnega graščin­
skega tipa. Zlasti razmerje med pridvorno in podložniško posestjo je bilo krajevno 
in časovno dokaj različno. Eno skrajnost predstavljajo samostanska posestva, ki 
so bila skoraj izključno v lastni obdelavi, drugo skrajnost pa posestva viteških 
redov, npr. templarjev, pri katerih je bila vsa obdelovalna površina podložniška. 
Na splošno je zgodovinski proces potekal od graščinske k podložniški uporabi 
zemljišč, torej od tlake k dajatvam, oziroma indirektni renti. Ta proces je bil 
dokaj nagel v dvanajstem stoletju; v trinajstem stoletju se je ustavil oziroma je 
celo nazadoval; od štirinajstega stoletja dalje pa je zopet naraslo oddajanje zem­
ljišč, k a r je končno privedlo do razsula graščinskega gospodarstva. 
V vsem srednjem veku je bila vaška samouprava dokaj pomemben družben 
dejavnik, zlasti v vaseh, ki so bile razdeljene na več gospostev. Seveda pa je de­
javnost vaških upravnih in sodnih organov zgodovinsko manj izkazana kot delo­
vanje plemiške oblasti, pač zaradi nižje izobrazbe oziroma nepismenosti osebja 
na vaški ravni. 
Podobno kot je to za razmere na Slovenskem pokazal Sergij Vilfan, tudi na 
Angleškem ekonomske razlike niso strogo sledile ločnici med plemstvom in pod-
ložniki oziroma svobodnjaki. Še zlasti občutne pa so bile razlike znotraj teh ka­
tegorij. 
Čeprav je bil prehod iz neplemiških slojev v plemiški razred sicer dokaj 
omejen, so vanj prodirali nekateri posamezniki neplemiškega rodu, zlasti pravniki. 
Trgovskim možem meščanskega stanu je to uspelo manj pogostoma kot pa navadno 
menijo zgodovinarji, ki ne upoštevajo dejstva, da je bil marsikateri trgovec po 
rojstvu plemič; mlajšim sinovom iz plemiških vrst uk v višjih trgovskih poklicih 
namreč ni bil pod častjo. 
Glede pojava urbanizacije Postan sicer ne zanika upravičenosti Henri Piren-
neove teze, po kateri naj bi bila mesta nastala zaradi potrebe po varnosti. Piren-
neovo tezo so nemški avtorji razvili v vojaško teorijo nastanka mest, po njihovem 
vzoru pa je Maitland pokazal, da so se nekatera mesta v Angliji razvila v trdnjavah, 
ki so j ih postavili v obrambo pred danskimi vdori. Postan trdi, da ta teorija, po­
dobno kot tudi teorije, ki se naslanjajo na geografske okoliščine (božja pota,' kri-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 • 173 
žišča, rečni prehodi) sicer pojasnijo specifično lokacijo mest, ne pà vzrokov njiho-
vega nastanka. Po Postanu naj bi bila v fevdalnem okolju ostra pravna in poklicna 
ločnica med plemstvom in kmeti preprečevala, da bi se trgovske dejavnosti razvile 
v podeželskem okolju. Nastanek mest med desetim in trinajstim stoletjem pripisuje 
torej avtor potrebi trgovcev in obrtnikov po svoboščinah glede osebnega položaja 
oziroma kretanja, imovinskih razmerij in sklepanja pogodb. Take svoboščine so 
bile možne le v krajih, ki so j ih upravljali možje, ki niso bili ne plemiči in ne 
kmetje. Mesta naj bi torej predstavljala nefevdalne otoke sredi fevdalnega morja. 
Tukaj velja pripomniti, da bi poleg vzrokov družbenopolitičnega oziroma statutar­
nega značaja lahko iskali odgovor na vprašanje nastanka mest tudi po ekonomski 
logiki. Koncentracijo določenih dejavnosti v centralnih krajih je npr. teoretično 
utemeljil August Lösch. Mikavno bi bilo njegov koncept preizkusiti na srednje­
veških razmerah v Angliji ob upoštevanju razvoja prebivalstva in poklicne speciali­
zacije, podobno kot je to za južno Bavarsko storil Christaller. 
Zvest angleški tradiciji pripisuje Postan tržnim silam oziroma cenam več vpliva 
kot pa je to pri srednjeveških zgodovinarjih v navadi. Sicer prizna, da je bilo 
oskrbovanje na trgu v srednjem veku omejeno na razmeroma ozek krog prebival­
stva in na majhno število dobrin. Ravno zaradi take omejenosti in dokajšnje 
zaprtosti trgov pa je prišlo do znatnih kratkoročnih skokov cen, ko so se npr. za­
radi slabe letine pojavili na žitnem trgu kupci, ki so sicer živeli od lastnega pri­
delka. Da so pa bile z dolgoročnega vidika cene razmeroma ustaljene, velja pri­
pisati počasnim spremembam v razmerju med celotno ponudbo in povpraševanjem, 
kot tudi v načinu življenja in strukturi porabe. Načelo »pravične cene«, k i je bila 
več ali manj istovetna z običajno ceno, je sicer preprečevalo, da bi se cene prila­
gajale manjšim neravnotežjem med ponudbo in povpraševanjem, vendar pa se je 
led prelomil ob večjih oziroma dolgotrajnih neravnotežjih. 
Raven realnih mezd se je spreminjala, predvsem zaradi demografskih vplivt>v 
na ponudbo delovne sile, pa tudi zaradi sprememb v povpraševanju, ko je npr. 
v poznem srednjem veku naraslo povpraševanje v suknarski manufakturi. Sicer 
pa je tudi obseg suknarske produkcije odseval tržne razmere, ko se je v trinajstem 
stoletju skrčil zaradi cenejše ponudbe flamskega sukna, v štirinajstem stoletju pa 
razširil, ker je bila volna v Angliji cenejša kot drugje. 
Poglavje o cenah vsebuje grafikone, ki prikazujejo kratkoročna nihanja kot 
tudi trende žitnih cen od srede trinajstega do srede štirinajstega stoletja; cene 
volom, pšenici in siru od 1208 do 1325; ter sedemletno gibljivo poprečje stroškov 
mlatenja in vejanja na nekaterih posestvih od 1250 do 1450. Avtor skuša prikazane 
spremembe tudi analizirati. Tako npr. pokaže, da se je cena volom dvigala ob 
vsakokratnem širjenju poljedelskih površin, ker je pač živina za oranje predstav­
ljala glavni del poljedelskega kapitala. 
Na splošno lahko trdimo, da je Postanovo delo uspela sinteza, ki prehaja v 
podrobnosti le tedaj, kadar so potrebne za pojasnitev nekega splošnega pojava 
oziroma razvoja. Posamezna poglavja vsebujejo opombe, ki bodo koristne pri po­
globljenem študiju. Na koncu knjige najdemo izbrano bibliografijo ter imenski 
in predmetni register, kot bi ga želeli zaslediti bolj pogostoma tudi v podobnih 
slovenskih delih. 
T o u s s a i n t H o č e v a r 
F r i t z B l a i c h , Die Epoche des Merkantilismus. Wiesbaden 1973. Izdajatelj 
Hans Pohl, založnik Franz Steiner, 203 strani. 
Želimo opozoriti na to, da se je leta 1973 pojavila na knjižnem trgu poleg že 
znanih založb še nova, — Steiner v Wiesbadnu —, ki je pričela izdajati serijo 
publikacij s skupnim naslovom Wissenschaftliche Paperbacks, Sozial- und Wirt­
schaftsgeschichte. Do sedaj je izšlo v tej seriji šest knjig; tri se tičejo nemške 
gospodarske in socialne zgodovine, tri pa so zasnovane zelo široko. Zvezek številka 2 
na primer obravnava zgodovino ameriškega gospodarstva v 20. stoletju, o drugih 
dveh pa bomo več spregovorili nekaj vrstic niže. Kolikor imamo pregleda nad 
takšnimi in podobnimi serijami, moramo priznati, da je tudi ta zbirka dobro ali 
morda celo zelo dobro zasnovana; vse knjige so koncipirane po naslednjem načelu: 
ne preveč razvlečeno se najprej obravnava historiat razprav o določenem zgodo­
vinskem problemu, sledi pregledno razporejen glavni tekst, ki ga spremlja citiranje 
l iterature ,na koncu najdeš izdatno bibliografijo. Gre torej za kompendije, ki bralca 
1^4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
dobro informirajo o zadevni tematiki. Brošure niso tiskane v klasičnem tisku, 
ampak so razmnožene v moderni tehniki, vendar je ta »tisk« zelo čist in optično 
prijeten. 
jZvezek št. 3 je Blaichova Epoha merkantilizma. Pisec se najprej posveti razlagi 
splošno znanega pojma .merkantilizem' in citira tudi izvlečke iz del tistih gospo­
darskih zgodovinarjev in podobnih strokovnjakov, ki so »za merkantilizem«, in 
pomisleke oziroma kritiko ter odpor izvedencev, ki so iz takšnih ali drugačnih 
razlogov proti temu konkretnemu »-izmu« v zgodovini, v zgodovinskem dogajanju. 
S tem je Blaich na desetih straneh svoje knjige jedrnato in pregledno podal debato, 
ki še danes teče o omenjenem starejšem obdobju evropske gospodarske zgodovine. 
Blaich je »za« in zato na naslednjih desetih straneh opiše predhodnike merkantiliz­
ma (monetarizem, kameralizem, colbertizem, bullionizem), potem pa časovno raz­
meji merkantilizem v raznih evropskih državah. Ostali del knjige je posvečen 
donesku merkantilističnega gospodarskega nauka k razvoju gospodarske teorije 
v splošnem in k teoriji gospodarske politike še posebej. V prvem primeru obdela 
merkantiliste po posameznih državah (Anglija, Francija, Sveto rimsko cesarstvo 
nemške nacije, Italija, Španija, Švedska), v drugem primeru nauk o denarju in 
kreditu, teorem o aktivni trgovinski bilanci, o mezdi in delu. Ko takoj nato obrav­
nava merkantilistična načela v praktični gospodarski politiki, se še bolj razširi in 
obdela poleg že naštetih držav še Holandijo, Švico in Rusijo. 
Knjiga se zaključi z dodatkom o tako imenovanem neomerkantilizmu, ki naj 
bijse v letih po prvi svetovni vojni pojavljal v zunanjetrgovinski politiki mnogih 
držav po svetu; nekateri prištevajo celo kolonializem na prelomu stoletij k neo-
merkantilističmm pojavom. Res pa je, da je intervencionizem (značilnost merkan­
tilizma) v dobi med obema svetovnima vojnama bil zlasti občuten v času velike 
gospodarske krize. T v 5 
W i n f r i e d B a u m g a r t , Der Imperialismus. Idee und Wirklichkeit der 
englischen und französischen Kolonialexpansion 1880—1914. Wiesbaden 1975. 178 
strani, diagrami + 1 karta Afrike (1914) v prilogi. 
Kot zvezek št. 7 je v isti seriji izšel Baumgartov Imperializem. Zasnova te 
knjige je podobna Blaichovemu sistemu dela. 
V predgovoru pravi pisec, da sta v novejšem zahodnonemškem zgodovinopisju 
o predzgodovini prve svetovne vojne v središču raziskav prav nemški imperializem 
in nemška nacionalna zgodovina. Zato meni, da je izhodišče preozko in da to lahko 
vodi k enostranskim sodbam, saj je imperializem 19. in 20. stoletja bil tipično inter­
nacionalni fenomen in so zanj nacionalni okviri nezadostno obeležje. Evropska 
kolonialistična politika je enoten historični pojav in ga je treba zato kot takega 
tudi študirati. 
Avtor se dotakne vloge misionarskih postaj, gradnje sueškega prekopa, parni-
ških zvez, gradnje železnic v kolonijah, piše o pomenu časopisja za širjenje ko-
lonialističnih zamisli, o eksportu kapitala itd. Ko citira teorije o imperializmu, 
podaja tudi Leninovo teorijo in jo vloži v dogajanje te dobe, enako karakterizira 
tudi odnose raznih socialističnih organizacij do imperializma. Balkana se dotakne 
prav na kratko: zaradi pomanjkanja kapitala se je Nemčija »izognila« Srbiji in jo 
prepustila francoskemu kapitalu; sama se je raje posvetila Romuniji in Turčiji. 
Na koncu teksta dodaja Baumgart petnajst strani obsegajoč seznam tiskanih 
virov in l iterature o imperializmu; citira dela, objavljena v glavnih svetovnih 
jezikih, torej v angleščini, francoščini, španščini, ruščini, nemščini in nekaj tudi 
v italijanščini. T „ S „ a „,. „ 
' J o z e S o r n 
W o l f g a n g Z o r n und S y b i l l e S c h n e i d e r , Zur frühen Industriali­
sierung in Jugoslawien. Karten für die Jahre 1800, 1850 und 1900. München 1974 
(»WGI«-Berichte zur Regionalforschung, Heft 14). 
Obravnavana knjiga je plod sodelovanja dveh znanstvenoraziskovalnih enot 
na münchenski univerzi (se. katedre za socialno in gospodarsko zgodovino ter fakul­
tete za državno gospodarstvo), kot izdajatelj je fungiral znani Gospodarskogeograf-
ski institut ( = WGI) münchenske univerze, avtorja teksta pa sta univ. profesor 
dr. W. Zorn in znanstvena sodelavka dr. S. Schneider. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 175 
Delo je sestavljeno iz dveh poglavij besedila v ožjem pomenu te besede, dalje 
iz poglavja Bibliografija k industrijski zgodovini Jugoslavije v 19. stoletju, končno 
iz štirih kar t v prilogi (štiri kar te so odtisnjene v besedilu). Prvo poglavje je 
napisal Zorn in ga naslovil Industrijske karte 1800—1900 kot donesek h gospodarski 
zgodovini Jugoslavije. Omenja tudi težave, ki j ih je moral prebroditi: pomanjkanje 
statističnih del ali sploh nobenih takšnih del (na primer za Osmansko državo), 
različni pojmi in kriteriji za ugotavljanje števila delavcev (npr. problematični 
»industrializirani kmetje«, dalje sezonski delavci, in podobno), različni pojmi in 
kriteri j i za to, кај^ je industrijski obrat in kaj ni, — in tako dalje. Na 24 straneh 
svojega teksta opiše avtor glavne značilnosti industrializacije v Jugoslaviji v ome­
njenem stoletju; besedilo je seveda koncipirano kot sinteza. — Drugo poglavje je 
napisala dr. Schneider jeva; v njem podaja konkretno delo pr i izdelavi kart in na­
vaja vrsto jugoslovanskih raziskovalcev, ki sta j ih obiskala oba pisca in se z njimi 
posvetovala. — Tudi tretje poglavje je sestavila ista avtorica. To j e že omenjena 
bibliografija. Obsega 69 strani tiska ali precej več kot pol knjige. Navedenih je 
prek 600 bibliografskih enot, ki se, tičejo gospodarske zgodovine jugoslovanskega 
ozemlja. 
Ni dvoma, da s ta . avtorja opravila veliko delo. Mislim, da ne bomo smeli 
prezreti niti njunega teksta niti njunih kart. Verjetno bomo imeli pomisleke glede 
"uvrstitve nekaterih obratov med tovarne, morda bomo pokritizirali pomanjkljivo 
izrisane komercialne ceste, vendar gre v celoti za delo, ki ga ne bo smel prezreti 
noben tuji ali domači strokovnjak. Bibliografija je dokaj izčrpna in bo tujino dobro 
informirala o tem, kaj je bilo do sedaj storjeno za boljše poznavanje gospodarske 
zgodovine. Kot nas je knjiga prijetno presenetila, tako nas je po drugi strani 
opozorila, naj pri nas doma še več ukrenemo v smeri lastne afirmacije v svetu. 
J o ž e Š o r n 
J a n k o P l e t e r s k i — B r a n k o B o ž i č : Politična in socialna zgodovina 
Jugoslavije. Izdala Politična šola pr i CK ZKS v Ljubljani 1975, 182 strani. 
Politična šola pri CK ZKS v Ljubljani se je odločila, da bo za potrebe svojih 
slušateljev začela izdajati »Marksistično knjižnico«. Leta 1974 je izšla prva knjiga 
iz programa »Marksistične knjižnice« in sicer delo Aleksandra Kutoša: ZKJ — 
ustanovitev in razvoj. V letu 1975 je izdala naslednja tr i dela: dr. Predrag Vranicki: 
Dialektični in zgodovinski materializem, dr. Janez Škerjanec: Ekonomika SFRJ 
in dr. Janko Pleterski — Darko Božič: Politična in socialna zgodovina Jugoslavije. 
V svojem programu ima še dve deli — dr. Boris Majer: Kultura in delavski razred 
in dr. Ostoj D u r j ava: Politična ekonomija. 
Pisca knjige Politična in socialna zgodovina Jugoslavije sta v uvodni besedi 
poudarila, da je to delo nastalo kot učbenik za srednjo politično šolo. Delo pri 
pisanju učbenika sta si pisca razdelila tako, da je besedilo za snov do 27. marca 
1941 napisal Janko Pleterski, za snov od tega datuma naprej pa Branko Božič. 
V uvodnem poglavju sta avtorja opredelila zgodovino in marksistični pogled 
proučevanja zgodovinskega dogajanja. Dr. Janko Pleterski nas v svojem delu 
knjige (str. 17—106) najprej seznani z nekaterimi elementi zgodovine narodov 
Jugoslavije pred letom 1918 (državni položaj jugoslovanskih dežel pred prvo sve­
tovno vojno, pomen gibanj narodov Jugoslavije za družbeno zgodovino, politične 
zamisli nacionalnih gibanj do začetka 20. stoletja, delavsko gibanje pri narodih 
Jugoslavije pred letom 1914 in narodi Jugoslavije v prvi svetovni vojni). Ta oris 
j e potreben, sicer bi težko razumeli zgodovinske dogodke po nastanku jugoslovan­
ske države. Avtor nadalje pravilno trdi, da lahko govorimo o zgodovini Jugoslavije 
šele od dne njenega nastanka — 1. decembra leta 1918, pred tem časom pa govorimo 
o zgodovini narodov Jugoslavije. Nato pisec obravnava obdobje zgodovine Jugo­
slavije od leta 1918 do leta 1941 po periodizaciji, ki jo je navedel že na začetku 
ÊnjTge. 
Prvo obdobje zgodovine Jugoslavije zajema čas od ustanovitve jugoslovanske 
države do vidovdanske ustave. Pisec nam predstavi to obdobje kot čas revolucio­
narnega vrenja v naših deželah, kot čas oblikovanja revolucionarne delavske stran-
176 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
ke in kot dobo, ko velikosrbsko meščanstvo s pomočjo meščanstva drugih jugo­
slovanskih narodov utrjuje svojo razredno oblast, preprečuje revolucionarni razvoj, 
hkrati pa uveljavlja centralistično ureditev države. 
Drugo obdobje obsega dobo od vidovdanske ustave pa do šestojanuarske dikta­
ture. Avtor imenuje to dobo — obdobje tako imenovanega navideznega oziroma 
lažnega parlamentarizma. Revolucionarno delavsko gibanje in njegova stranka — 
KPJ sta že ob začetku tega obdobja prepovedana. To je tudi doba stalnih kriz 
zaradi nerešenih socialnih vprašanj, predvsem pa v tem obdobju prihaja v ospredje 
nerešeno nacionalno vprašanje in nedosledna oziroma včasih, k a r težko razumljiva 
politika meščanskih strank (npr. SLS vodi najprej proti-centralistično politiko, od 
leta 1927 pa podpira centralistični režim — »blejski pakt«). 
Tretje obdobje obsega dobo od šestojanuarske diktature do atentata na kral ja 
Aleksandra — oktobra 1934. To je obdobje kraljeve diktature, k i pa doživi popoln 
neuspeh in mora postopoma popuščati meščanski opoziciji, s tem da obnavlja na­
videzne oblike parlamentarnega življenja (oktroirana ustava, volilni zakon, zakon 
o strankah itd.). 
Zadnje — četrto obdobje je pisec imenoval čas vladavine kraljevega namest-
ništva, ki tra ja do napada fašističnih sil na Jugoslavijo — 6. aprila 1941. Značilnost 
tega obdobja je dokončna obnova in utrditev KPJ pod Titovim vodstvom ter boj 
za protifašistično ljudsko fronto. Pisec nam tudi oriše poskus utrjevanja meščanske. 
oblasti z novimi strankarskimi političnimi zvezami — JRZ, ki imajo fašistične po­
teze in se v zunanji politiki naslanjajo na fašistične države. Režim je v tem ob­
dobju še poskušal na zunaj rešiti tako imenovano »hrvaško vprašanje« s sporazu­
mom Cvetković—Maček, vendar je nagli razpad Jugoslavije v aprilski vojni leta 
1941 pokazal, da ta režim ni rešil nobenega bistvenega vprašanja jugoslovanske 
družbe. 
Drugi del knjige zajema narodnoosvobodilni boj in socialistični razvoj Jugo­
slavije (str. 107—182), ki ga je obdelal Branko Božič. Pisec je svoj del knjige 
razdelil v šest obdobij. 
Prvo obdobje zajema čas od pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu do drugega 
zasedanja AVNOJ. Drugo obdobje je čas od drugega zasedanja AVNOJ do raz­
glasitve FLRJ — 29. novembra 1945. Tretje obdobje zajema čas od leta 1946 do 1948, 
četrto obdobje pa čas spora z Informbirojem od leta 1948 do 1953. Peto obdobje 
je čas od ustavnega zakona 1953 do sprejetja druge ustave leta 1963. Zadnje — 
šesto obdobje zajema dobo od ustave iz leta 1963 pa do sprejetja zadnje ustave 
leta 1974. 
Avtor je razdelil čas NOB jugoslovanskih narodov v dve obdobji; mejnik je 
drugo zasedanje AVNOJ. Tu je prikazal napad fašističnih sil na Jugoslavijo in 
njegove posledice; priprave KPJ na vstajo in oborožen boj jugoslovanskih narodov; 
razvoj in posebnosti NOB v posameznih jugoslovanskih deželah (Sloveniji, Srbiji, 
Bosni in Hercegovini, Hrvatski, Crni gori in Makedoniji) ; pomen NOO kot nosilcev 
nove ljudske oblasti ter značilnosti NOB; pomen prvega in drugega zasedanja 
AVNOJ; boj za mednarodno priznanje nove Jugoslavije in svoj pregled NOB strnil 
z razglasitvijo FLRJ — 29. novembra 1945. 
Pregled povojnega obdobja Jugoslavije je pisec razdelil v štiri obdobja, kot 
sem že omenil. Tukaj je avtor prikazal napore za obnovitev porušene dežele, kre­
pitev nove ljudske oblasti in začetek načrtnega gospodarstva ter sovražno politiko 
zahodnih sil in Stalinov oziroma informbirojevski napad na Jugoslavijo. Nadalje 
j e pisec precej podrobno prikazal napore Jugoslavije za pozitivno rešitev tako 
imenovanega »tržaškega vprašanja« ter razvoj delavskega samoupravljanja kot 
posledico spora z Informbirojem oziroma iskanjem naše originalne poti v socializem. 
Svoj pregled je Branko Božič zaključil s prikazom politike neuvrščenih in veliko 
vlogo, ki jo je pri tem odigrala Jugoslavija. 
Lahko rečemo, da knjiga presega okvire učbenika in istočasno nudi dober 
pregled politične in socialne zgodovine Jugoslavije. S to knjigo sta avtorja prav, 
gotovo uspešno opravila nalogo, ki sta si jo zadala pr i pisanju in sicer, da naj ' 
delo »zapolni vrzel in pripomore k uspešnejšemu študiju novejše nacionalne zgor 
dovine«. 
A v g u s t L e š n i k ' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 177 
W i t z i g , D a n i e l : Die Vorarlberger Frage. Basler Beiträge zur Geschichts­
wissenschaft, zv. 1932, Basel u. Stuttgart 1974 (drugi nepopravljen ponatis), 527 strani. 
Obsežno delo švicarskega avtorja zajema problematiko avstrijske pokrajine 
Vorarlberg/Predarlsko takoj po prvi svetovni vojni. Gre za oris in analizo vseh 
tistih dejavnikov, ki so v tem času vplivali na prihodnjo usodo vorarlberškega 
prostora. Predvsem pa "Wïtzigova knjiga pomeni tehten prispevek k vprašanjem 
razpada avstroogrske monarhije ter nastajanju prve avstrijske republike. Kot je 
znano, se je večina Vorarlberžanov leta 1919 izrekla za priključitev te dežele, ki 
se je v tem času rešila podrejenosti Tirolski, Svici. Witzig analizira vzroke, ki so 
vodili k taki usmeritvi vorarlberškega prebivalstva; med njimi navaja tako histo­
rično povezanost tega prostora s področjem onkraj švicarske meje pa tudi gospo­
darske in prometne momente, med njimi švicarsko gospodarsko pomoč konec leta 
1918. Nadalje je v knjigi nadrobno analizirana narava omenjenega vorarlberškega 
plebiscita za priključitev k Švici. Značilno je, da danes Vorarlberžanom tega koraka 
v Avstriji nihče ne očita, torej nasprotno ravnanje kot na Koroškem, ko se takratna 
prizadevanja Slovencev za združitev ž matičnim narodom še danes večkrat označuje 
kot Koroški in Avstriji sovražno dejanje. 
V knjigi so dalje orisane tiste silnice, ki so se prizadevale po ohranitvi Vor-
arlberga v mejah Nemške Avstrije, pa tudi za priključitev k nemški državi. Zani­
miva pa so v tem orisu tudi švicarska razmišljanja o upravičenosti priključitve 
ozemlja tja do Arlberškega prelaza svoji državi: ta so bila tako narodnostne, pro-
metno-politične kot vojaške narave; zadnje še posebej v luči morebitne priključitve 
ostale Avstrije nemškemu rajhu, dejstvo, ki bi moglo pomeniti nevarnost za švicar­
sko državo. Poleg tega je bil del politične pa tudi siceršnje švicarske javnosti na­
klonjen teritorialni razširitvi države. Po drugi strani pa je bilo tudi čuti vrsto ugo­
vorov, od verskih pa tja do gospodarskih, pri čemer je igralo določeno vlogo vpra­
šanje vojne škode, ko bi jo v primeru priključitve Vorarlberga morala nositi celotna 
Švica, ki pa je bila prav v tistem trenutku gospodarsko oslabljena. Ob tem se je 
pojavila še misel, da bi postal Vorarlberg samostojen in se kot tak tesneje povezal 
s Švico. 
Posebno mesto je v knjigi namenjeno analizi stališč takratnih velesil do vpra­
šanja priključitve Vorarlberga Švici. Med neposredno zainteresiranimi najdemo 
Francijo, ki pa ni,bila naklonjena taki rešitvi; enako ne tudi Italija, ki je po drugi 
strani skušala ob južni Tirolski zasesti še Vorarlberg. Med vzroke, ki so j ih Italijani 
navajali, najdemo tako prometne kot historične, vse tja do obstoja nekdanje rimske 
Recije. Ne glede na to je dejstvo, da na senžermenski mirovni konferenci vorarl-
berško vprašanje ni prišlo na dnevni red. Poleg tega se je v prihodnjem obdobju 
Švica v okviru Društva narodov praktično odrekla težnji po teritorialni razširitvi 
na račun Avstrije. 
Dalje je zanimivo Witzigovo opozorilo na politiko avstrijskega kanclerja 
dr. Rennerja do vorarlberškega vprašanja. V njen okvir je spadalo širjenje govoric 
(Witzig označuje takratne Renner j eve postopke kot provokacije), da bo Italija 
zasedla italijansko govoreči del Švice (Ticino, kjer je dejansko obstajalo malo­
številno italijansko iredentistično gibanje) v zameno pa bo Švica dobila Vorarl­
berg; pri tem je šlo za lansirane vesti tiska, ki niso ostale brez odmeva. 
Pač pa je ob vsem tem švicarska diplomacija beležila uspeh s povezavo z 
lihtenštanjsko kneževino; tako kot vorarlberškega vprašanja, se Witzig nadrobneje 
dotika, tudi lihtenštanjskega. Poleg tega skuša analizirati morebitne posledice pri­
ključitve Vorarlberga Svici 'ter t tu med drugim meni, da bi mogla ta priključitev 
vreči Švico v drugo svetovno vojno, saj bi Hitler nedvomno zahteval vrnitev te 
dežele velikonemški državi. т> r, 
T o n e Z o r n 
F r a n k G o l c z e w s k i , Das Deutschlandsbild der Polen 1918—1939. Pod­
naslov: Eine Untersuchung der Historiographie und der Publizistik, Düsseldorf 1974, 
316 strani. • •-. . ' 
Knjiga Golczewskega pomeni poskus prikaza pogledov poljskega zgodovino­
pisja in publicistike v letih med obema svetovnima vojnama na poljsko-nemške 
odnose v preteklosti in v'sočasnosti. Medtem ko imamo na poljski strani vrsto 
publikacij o navedeni problematiki, je na nemški bera slednjih. skromnejša. Tako 
pomeni delo Golczewskega v marsičem nov, kritični pogled na zadevno poljsko 
12 Zgodovinski časopis 
178 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
l iteraturo. Med avtorjevimi izhodišči pa je še posebej treba podčrtati ugotovitev, 
da tudi ekstremni poljski nemški nasprotniki niso mogli predvideti vsega tistega, 
k a r je nad poljskim narodom zagrešil nemški nacionalsocializem. Naj bodo po 
Golczewskem ekstremne tipizacije Nemcev ter njihove politike in zgodovine na 
Eoljski strani še tako neupravičene, je resničnost za nacizma zdaleč presegla naj-ujša pričakovanja medvojnih poljskih piscev. Za stališča do današnje stvarnosti 
pa je podčrtati, da avtor zagovarja obstoj današnjih meja ter ohranitev zdajšnje 
zahodne poljske meje. 
Za lažje razumevanje Golczewski uvodoma podaja določen pogled na položaj 
Poljske med obema svetovnima vojnama, se pravi na položaj, ki je v mnogočem 
pogojeval takratne teze poljskega zgodovinopisja in publicistike o poljsko-nemških 
odnosih tako v zgodovini kot po letu 1918. Tu je pač igralo eno glavnih vlog šlezij-
sko vprašanje; to se je kazalo ne le v medsebojnih poljsko-nemških polemikah, 
ampak tudi v obojestranskih ozemeljskih zahtevah. Odmev tega antagonizma ni le 
obsežna zadevna literatura, ampak tudi ustanovitev več znanstvenih ustanov, ki 
so na poljski strani proučevale vrsto aktualnih vprašanj odnosov z Nemci in Nem­
čijo. Poleg šlezijskega vprašanja bi tu omenili še vprašanje dostopa in navzočnosti 
Poljske in Poljakov na Baltiku. 
Knjiga o kateri poročamo, je razdeljena na dva dela. V prvem avtor podaja 
opisno sliko Nemcev v poljski zgodovinski literaturi in publicistiki v obravnavanem 
času. Ta del se dotika zgodovinskih argumentov, ki so se j ih Poljaki posluževali 
med obema svetovnima vojnama pri prikazovanju značilnosti Nemcev in nemštva. 
Pri tem je upoštevati, da se je ta slika nanašala predvsem na Pruse, s katerimi 
so bili Poljaki ves čas v neposrednem stiku in soseščini. Še posebej velja omeniti 
stališča, ki so se v poljski l iteraturi pojavljala o vprašanjih vzhodne Prusije. Med 
njimi so bile tudi špekulacije po katerih naj bi ta del Nemčije pripadel Poljski, 
medtem ko je poljska zunanja politika zagovarjala status quo. V analizi poljske 
historične literature in publicistike zavzema posebno mesto oris negativnih značaj­
skih potez nemštva na podlagi izkušenj preteklosti. O tako imenovanih Kašubih, 
katere je koroška in štajerska nemška publicistika pred letom 1941 izenačevala 
z »vindišarji« oziroma »vendi«, je poljska l i teratura v letih med obema svetovnima 
vojnama opozarjala, da so Nemci, ko je šlo za privilegij nemško govorečih, ravnali 
pred prvo svetovno vojno s Kašubi kot da so Poljaki, nasprotno pa so jih označevali 
za Nemce, če je šlo za nemške interese. Po letu 1918 pa je poljska l iteratura očitala 
Nemcem dvojno merilo v manjšinskem vprašanju: medtem ko se je Nemčija po 
eni strani izjavila za zaščitnika nemških manjšin v tujini, je po drugi strani zatirala 
slovanske manjšine (Poljake, Lužiške Srbe) v lastni državi. 
V drugem delu knjige Golczewski povzema stališča poljske historiografije in 
publicistike do posameznih obdobij poljske zgodovine. Medtem ko je nemško zgodo­
vinopisje često pisalo o večjem ali manjšem kulturnem in političnem nemškem 
vplivu na poljsko-nemške odnose v preteklosti, se je poljska stran prizadevala 
to vplivnost čimbolj zmanjšati ter jo nadomestiti z domačimi in tujimi, izvennem-
škimi vplivi iz južne in zahodne Evrope. Zanimivo je opažanje da poljski zgodo­
vinarji niso pogojevali interpretacijo svoje prazgodovine kot prispevek k »agre­
sivnim aneksionističnim zahtevam«, kot je bilo to primer na nemški strani. Po 
Golczewskem je bil namen poljskih raziskovalcev na tem področju primerno 
odgovarjati nemškim trditvam, medtem ko so bile zahteve o morebitni reslavizaciji 
nemških področij pridržane ekstremni poljski publicistiki. 
Posebno mesto je bilo v času med obema svetovnima vojnama v poljskem 
zgodovinopisju namenjeno nemški srednjeveški kolonizaciji na Vzhodu. Poudariti 
velja, da j e v tem času poljska zgodovinarska l i teratura pripisovala germanizacijsko 
vlogo na poljskih etničnih tleh predvsem mestom. Še posebej pa je ta l iteratura 
obdelovala vprašanje nemškega viteškega reda, prihodnjo Vzhodno Prusijo ter 
njeno vlogo v prihodnji poljski zgodovini, tudi pod vidikom znanega Dranga nach 
Osten. Iz razumljivih vzrokov je bilo tu še posebej poudarjeno vprašanje srednje­
veškega Gdanska in njegov prehod v nemške (pruske) roke; podoben poudarek 
je veljal zmagi Poljakov nad nemškim viteškim redom pri Tannenbergu (leta 1410), 
interpretirani kot zmagi slovanstva nad »nemškim svetom«. 
Po Golczewskem je dajalo medvojno poljsko zgodovinopisje močan poudarek 
znanim delitvam Poljske in kot posledici teh delitev odnos Prusije do Poljske in 
poljskega vprašanja. Izkušnje z ravnanjem pruske države s Poljaki je po Golczew­
skem v marsičem tudi opredeljevalo poljski pogled na nemško-poljske odnose. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 179 
Slednje je pogòjilo še dejstvo, da so tisti, ki so se v času med obema svetovnima 
vojnama ukvarjali s proučevanjem teh odnosov, v mladosti sami doživljali prusko 
germanizacijsko politiko. Po prvi svetovni vojni je iz razumljivih vzrokov stopila 
v ospredje tudi aktualizirana problematika, pogojena s šlezijskim vprašanjem in 
vprašanjem poljskega koridorja do Baltika. Za nas je zanimivo avtorjevo mnenje, 
da samo plebiscit ne more biti »splošno zdravilno sredstvo« za urejanje narodnostnih 
konfliktov v mešanih naselitvenih območjih. Kot dokaz za to Golczewski med 
drugim omenja južno Koroško. Kar pa se tiče koridorja, je po njem poleg emocio­
nalnih in gospodarskih problemov tega prostora, igral določeno vlogo tudi obstoj 
že omenjenih Kašubov. Zanimivo je opažanje, da so ne čisto po krivici Poljaki 
med obema svetovnima vojnama omenjali, da bi pri enakih merilih kot za Kašube 
(šlo je za razločke med poljskim jezikom in kašubskim govorom) mogli na nemški 
strani najti kakih sto različnih narodov in jezikov. — V nadaljnjih razdelkih 
Golczewski zajema med drugim vprašanje odnosa Poljakov do nacizma ter židov­
skega vprašanja. 
T o n e Z o r n 
G i l l e s P e r r a u l t : Veliki dan, Založba Borec, Ljubljana 1975, 305 strani. 
Z »Velikim dnem« smo dobili v slovenskem prevodu drugo delo francoskega 
pisatelja Gillesa Perraulta (pred časom je izšel njegov »Rdeči orkester«), ki govori 
— kot pove že naslov sam — o zavezniški invaziji v Normandijo 6. junija 1944. 
Perrault je po podatkih spremne besede na ovitku zbiral gradivo za knjigo več let, 
poizvedoval za očividci, se pogovarjal s pričami in pregledoval dokumente, nato 
pa gradivo oblikoval v besedilo, napisano deloma v književni obliki in deloma v 
obliki kronike, v katerem se kritično zbrana zgodovinska dejstva prepletajo s 
prikazi posameznih človeških usod kot j ih je videl avtor v iskanju ne le vojaško 
in politično zgodovinske podobe ene največjih bitk druge svetovne vojne, temveč 
predvsem v svojem prizadevanju po opozarjanju na posameznikovo pot v vojnem 
spopadu. Perrault sicer v resnici plastično in slikovito razkriva vojaške priprave 
obeh strani na ta spopad, politične razmere v obeh taborih in nato podrobno pokaže 
na razvoj bitke, toda v svoji l iterarni ambiciji sledi še njegovo drugo, v delu po­
sebej poudarjeno razsežnost; v velikem in nasilnem soočenju ga zanimajo v prvi 
vrsti posamezniki, njihov odnos do vojne, njihovo mesto v tehničnem in človeškem 
potencialu, ki je danes v suhoparnem zgodovinarskem jeziku lahko določljiv s 
statističnimi podatki, ki pa je obenem zgodovinsko dejanje posameznih človeških 
žrtev in usod. Bralec lahko iz poglavja v poglavje potuje iz tabora v tabor, spoznava 
poveljnike obeh na atlantski obali soočenih strani, se srečuje z zgodbami zavezni­
ških vojakov, francoskimi družinami, ki čakajo na osvoboditelje, francoskimi parti­
zani, ki z aktivnim posegom v boj prispevajo svoj delež k naporom za osvoboditev 
in nato mladimi nemškimi navdušenci, ki j ih je do kraja prevzela nacional-sociali-
stična demagogija. Knjiga je pisana brez strasti, poveličevanj ali podcenjevanj 
predvsem v odporu proti vojni in spoznanju o nesmiselnosti in nenaravnosti 
sovraštva, ki ga vzpodbuja vojna črta. Zgodovinarju ne sporoča novih dejstev in 
ne posreduje bistveno novih pogledov, toda obenem je prijetno, poljudno branje, 
ki utegne zaradi svoje zgodovinske dokumentiranosti kot pacifističnega in obče-
človeškega sporočila pomeniti tudi zanimivo dopolnilo v šolskem prikazu druge 
svetovne vojne. 
P e t e r V o d o p i v e c 
Acta historico-oeconomica Iugoslaviae. Vol. II. Zagreb 1975. Založba in soizdaja 
»Školske knjige«, Zagreb. 
Čeprav je pred nami šele drugi zvezek te revije za gospodarsko zgodovino 
Jugoslavije oziroma njenih bodisi teritorialnih bodisi etničnih enot, že moremo — 
tako se nam zdi — razločiti obrise njene vsebinske strukture. Še več, tudi že obrise 
glede kvalitete določenih razprav. Ce nam je izhodišče za oceno člankov v tem 
zvezku revije z a h t e v a p o k v a l i t e t i , po originalnosti vseh tekstov, potem 
moramo reči, da ni važno, če kdo obdela manjšo teritorialno enoto, nek specialni 
problem ali zaokroženo dogajanje, da pa je zelo pomembno, da j e razprava napisana 
res v duhu znanstvene akribije. 
12* 
180 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Priznati je treba, da so skoraj vsi prispevki napisani v tem duhu. Ivan Erceg 
je obdelal prebivalstvo Dalmacije na prehodu iz 18. v 19. stoletje in s tem posegel 
v področje demografske statistike. — Igor Karaman je tokrat prispeval razpravo, 
ki temelji na obrtno-industrijski statistiki, nanašajoči se na severno Hrvatsko; 
gradivo je leta 1883 objavil Milovan Zoričić. — Enako se naslanja na statistične 
podatke še Vinko Ivančevićev donesek k poznavanju gospodarskih razmer na Kor­
čuli od 1797 do 1815. — Zelo instruktivno je tudi delo, ki ga je prispevala Smiljana 
Đurović in obravnava krizo premoga na ozemlju kraljevine SHS leta 1919. —• Kot 
donesek k industrializacijski zgodovini Hrvaške med leti 1873 in 1880 velja Miro­
slave Despotove članek Industrija civilne Hrvaške za banovanja Ivana Mažura-
nića. — Kot specialni temi veljata Ivana Kovačevića Socialistični tisk Hrvaške o 
carinski vojni med Srbijo in Avstro-Ogrsko (1906—1911) in Iva Perica Začetna de­
javnost kemično-gospodarske poskusne postaje v Splitu konec 19. stoletja. 
Ostane nam samo še, da spregovorimo nekaj besed o članku Razvoj črne me­
talurgije in industrije za predelavo žice na ozemlju jugoslovanskih narodov do 
leta 1918; pisec je Đerđ Gal. Članek je zanimiv zato, ker je avtor poskušal v njem 
zajeti vso železarsko Jugoslavijo, in zato, ker je razpravo pisal v kraju, ki ne 
hrani glavnih arhivskih fondov za zgodovino železarstva v Sloveniji. Historiat 
slovenskega železarstva je tako zapletena zadeva, da jo bo treba za Acta historico-
oeconomica kdaj v bodočnosti napisati oziroma orisati še prav posebej, ker bi s 
korigiranjem Galovih izvajanj ne prišli nikamor. Moti že to, da pisec na strani 34 
piše »U Kranjskoj i Gorenjsko j«, na strani 35 »gorenjski i kranjski ,žebljari'«; torej 
še danes ni splošno znano, da je Gorenjska del dežele Kranjske oziroma danes del 
Slovenije. Moti tudi to, da mu ni znana vrsta železarn, kjer so izdelovali žico ali 
žeblje, oziroma sploh železarn, ki bi jih moral v poglavju na strani 40 vsaj bežno 
omeniti. Na strani 33 citira Alpino Montan kot železarski center, čeprav je bila 
Österreichisch-Alpine Montangesellschaft le firma, ki je posedovala lepo število 
železarn v raznih krajih. In tako dalje. Résumé citira »Krainer Industriegesell­
schaft«; pravilni naslov se glasi >Krainische Industriegesellschaft«. Nekaj vrstic 
niže piše »... in drei Eisenhüttenwerken in Slowenien (Kranj, Gustanj Ravne) und 
in . . . « . Torej zmeda, ki bi nikakor ne smela biti objavljena. Vedeti je namreč 
treba, da gre revija po svetu in da bodo tuji interesenti brali pač samo povzetke; 
zato ni vseeno, ka j v njih piše. 
Avtor je sicer res pokazal dobro voljo in interes za študij železarstva, toda 
uredništvo je vsaj v tem primeru zanemarilo znani princip, da je treba recenzirafi 
v s e rokopise. Že pred natisom mora vedeti, kaj bo pod njegovim ščitom izšlo 
po natisu. 
Sodba na račun avtorja in uredništva je morda ostra, je pa dobronamerna, 
ker ni niti raziskovalcem gospodarske zgodovine niti bralcem revije vseeno, kaj 
dobijo v roke in kakšen ugled bodo Acta uživala doma in v tujini. Tistega ali tiste, 
ki bodo pisali sintezo jugoslovanske gospodarske zgodovine, pa je treba pravočasno 
opozoriti na šibka mesta v reviji. 
J o ž e Š o r n 
Goriški letnik 2, 1975, zbornik goriškega muzeja, Nova Gorica, 182 strani. 
Izšla je druga knjiga »Goriškega letnika«, ki se po vsebinski zasnovi ne raz­
likuje od prve, ki je doživela lep sprejem. Ravnatelj Goriškega muzeja Branko 
Marušič v uvodu ugotavlja, da kl jub bogatemu letu 1975, kar se tiče zbornikov na 
Primorskem, ne moremo govoriti o dvotirnosti, ker ohranja »Goriški letnik« svoj 
program. Dalje navaja, da v drugi knjigi niso uspeli enakomerno zaobjeti druž­
boslovnih in prirodoslovnih panog, ker je prirodoslovni del z zemljepisnim delom 
zanemarjen. Vabilo Goriškega muzeja k sodelovanju je naletelo na ugoden od­
mev pri domačih in tujih avtorjih. Sodelovanje italijanskih avtorjev potrjuje ob­
mejni značaj »Goriškega letnika«, prav tako pa dobiva ta publikacija znanstvenega 
sogovornika v ponovno oživeli reviji »Studi Goriziani«. 
Branko Marušič naglasa, da sodelavcev za tretjo številko ne nameravajo več 
vabiti posebej, ampak jih vabi na tem mestu: »Koristili nam bodo vsi izvirni pri­
spevki, povezani z zemljo in človekom, v preteklosti in danes, na področju, iz ka­
terega in za katero, publikacija črpa pravico svojega obstoja (Posočje v najšir­
šem pomenu besede).« 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 18i 
Ce pregledamo vsebino novega »Goriškega letnika«, je kot prvi objavljen pri­
spevek višjega kustosa Goriškega muzeja Draga Svoljšaka »O novih najdbah gro­
bov na Mostu na Soči«. Gre za natančen prikaz izkopavanj leta 1957 (14 grobov) 
in 1972 (7 grobov). Opisani so vsi grobovi vsak posebej kot tudi seznam predmetov, 
ki so j ih našli v posameznih grobovih. Nova izkopavanja ne prinašajo nobenih 
bistvenih novosti, kar se tiče načina pokopavanja, razširjajo pa poznavanje o po­
grebnih običajih takratnih prebivalcev Posočja. Prispevku so dodane risbe polo­
žaja sond in izkopanin, kot tudi prerezi grobnih jam. 
Sledi krajši pregled posameznih arheoloških najdb iz okolice Gorice, ki ga je 
prispeval kustos Posavskega muzeja v Brežicah Mitja Guštin. Prikaže predmete iz 
okolice Gorice, ki j ih hrani British Museum v Londonu, kot tudi predmete, ki so 
j ih našli v vasi Bilje pri Novi Gorici in Rubije v občini Sovodnje. Te predmete 
hranijo v Institutu für Vor- und Frühgeschichte na dunajski univerzi. 
Dr. Milan Dolenc, višji univerzitetni predavatelj v pokoju, obravnava roko­
pisne ljudsko medicinske bukve iz Primorske. Avtor je objavil že več podobnih 
razprav o tem pojavu, ki je bil precej razširjen med našim ljudstvom, ki se je 
zatekalo k uporabi zdravilnih zelišč in vraž, ker mil revščina ni omogočala, da bi 
se obračalo na zdravnike in uporabljalo draga zdravila. V pričujočem prispevku 
prikaže zbirko ljudskih receptov iz Primorske iz konca 17. ali začetka 18. sto­
letja. Te recepte so prevajali iz tujih jezikov, predvsem iz nemščine. Avtor navaja 
še neke druge podobne knjige, objavlja pa tudi primere receptov in zagovorov v 
originalnem jeziku. 
Naško Križnar, kustos Goriškega muzeja, piše o »stanovanjski kulturi na Gori 
v luči spreminjanja hišnih oblik«. Pod Goro razume strmi rob Vipavske doline od 
Cavna preko Sinjega vrha do Kovka z naselji in zaselki Predmeje, Otlice, Kovka, 
Križne gore in Gozda. Avtor prikazuje prvotno zasnovo bivališč na tem področju, 
nakazuje pa tudi počasen a stalen proces dviga stanovanjske kulture, ki se kaže v 
opuščanju »črne kuhinje«, nabavi novih gospodinjskih pripomočkov in pohištva ter 
predelavi hiš. Ta proces avtor ilustrira s primeri, prispevek pa je tudi bogato 
opremljen s tlorisi in prerezi hiš, kot tudi s fotografijami zunanjosti in notranjosti 
bivališč. 
Sledita prispevka italijanskih avtorjev v slovenskem prevodu. Mario Brozzi, 
učitelj iz Čedada, obravnava furlanske Langobarde po padcu langobardskega kra­
ljestva od 8. do 13. stoletja. Avtor navaja listine, v katerih je govora o Langobardih 
v obdobju od poraza v bojih proti Karlu Velikemu pa do 13. ali 14 stoletja, ko 
ne izjavljajo več svoje pripadnosti Landgobardom. 
Arduino Cremonesi, didaktični ravnatelj v pokoju iz Vidma pa objavlja natan­
čen pregled zgodovine opatije v Rožacu. Prikazuje dejavnost redovnikov avguštin-
cev, benediktincev, ki so ga prevzeli od njih ter dominikancev, kot tudi vse po­
membne dogodke v tem obdobju. Po ukinitvi samostana je Rožac postal poletna 
rezidenca videmskih nadškofov. Avtor označi opatijo za enega najvažnejših žarišč 
kulturnega in gospodarskega razvoja Furlanije za časa patriarhov, naglasa pa tudi 
njen vpliv na Slovence in njen pomen kot vezi med njimi in Furlani. 
Ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič je prispeval kritično izdajo ne­
katerih še neobjavljenih dopisov zgodovinarja, arheologa in zemljepisca Simona 
Rutarja uredniku »Ljubljanskega zvona« Franu Levcu. Gre za 39 pisem in do­
pisnic v obdobju od 1875 do 1888. Originale le-teh hranijo v NUK v Ljubljani. 
Objavljenim tekstom sledijo zelo obširne avtorjeve opombe, ki še bolj pojasnju­
jejo znanstveni in kulturni okvir Rutarjevih pisem. 
Dr. Ivo Juvančič, znanstveni sodelavec INV v pokoju, je objavil razpravo: 
»Fašistična ofenziva proti dr. A. Fogerju, škofu v Trstu.« Prispevek pomeni nada­
ljevanje problematike, ki jo je avtor obravnaval v prvi knjigi »Goriškega letnika«, 
ko je pisal o dr. F. B. Sedeju. Avtor, ki je bil sam neposredna priča dogajanjem, 
prikazuje lik škofa Fogarja, pri čemer zlasti naglasa njegovo odprtost do vseh in 
naklonjenost do novih tokov zlasti iz srednjeevropskega kulturnega prostora. Dalje 
prikazuje fašistični nastop proti uporabi slovenščine v Beneški Sloveniji s tihim 
pristankom Vatikana, polemiko, ki se je ob tem vprašanju vnela med ljubljanskim 
tednikom »Ponedeljskim Slovencem« in tržaškim »II Piccolom«, v kateri je slednji 
napadel brez navedbe imena škofa Fogarja. Avtor razvija svojo misel, da je po­
velje za začetek ofenzive proti Fogarju prišlo iz Rima in da je fašizem izrabil 
mednarodni položaj v letu 1934, ki ga prav tako razčleni v prispevku. Dalje pri­
kaže zatišje v gonji, udarec po goriškem semenišču ter odstranitev Fogarja in nje-
182 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
govega ter Sedejevega glavnega nasprotnika prefekta v Gorici in Trstu Tiengi. 
leta 1936. 
Sledi pet umetnostno zgodovinskih krajših prispevkov. Dva sta delo dr. Kse­
nije Rozman, znanstvenega sodelavca ljubljanske Narodne galerije. Gre za »Stro­
jev portret Jurija Grabrijana« in »Goriškega slikarja Karla Kebarja«. Kustos Go­
riškega muzeja Marko Vuk piše o kipu Janeza Nepomuka v Goriškem muzeju, 
dva prispevka pa sta delo avtorjev onstran meje. Verena Koršič piše o pročelju 
stolnice v Gradišču ob Soči, Fulvio Monai pa o umetnosti v Gorici v dvajsetih letih 
našega stoletja. 
Slavica Plahuta, kustos Goriškega muzeja je objavila prispevek o bojih v 
Baski grapi junija in juli ja 1944 Kot vir pri prikazu bojev uporablja Zbornik 
dokumentov in podatkov o NOV jugoslovanskih narodov, poleg ostalih virov pa 
navaja tudi glasilo 1. bataljona bersaljerov prostovoljcev »B. Mussolini«, ki je 
ščitil okupatorjeve komunikacije v Baski grapi. Ko primerja med seboj parti­
zanske, nemške in italijanske vire, ugotavlja, da so zadnji zelo subjektivno, po­
vršno in netočno pisani. 
Velik odmev je izzval prispevek višjega znanstvenega sodelavca IZDG dr. 
Toneta Ferenca: »Kdo je razstrelil spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Go­
rici?« Prikazuje stanje leta 1944 v Slovenskem Primorju, za katero je bilo zna­
čilno zaostrovanje odnosov med slovenskimi in italijanskimi sodelavci nemškega 
okupatorja. V luči nemških, italijanskih, domobranskih in partizanskih virov skuša 
pojasniti dogodke okrog napada na Verdijevo gledališče v Gorici 5. avgusta po­
poldne, v katerem bi morala biti 6. avgusta »1. slovenska akademija«, kot tudi v 
zvezi z razsterlitvijo spomenika padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni 
v noči med 11. in 12. avgustom. Avtor podpira mnenje, da so to slednje dejanje 
izvršili slovenski domobranci ob podpori in sodelovanju Nemcev. V podkrepitev 
te teze navaja izvirni zapisnik zaslišanja poročnika SS Friedricha Duponta, ki ga 
hrani arhiv Vojaškega zgodovinskega inštituta v Beogradu. Zapisnik je nastal av­
gusta 1945 v Nemčiji v zaporu v Freisingu. Dupont je med drugim povedal, da je 1. 
decembra 1944 zvečer pred kulturno svečanostjo v Gorici na jugoslovanski narodni 
praznik v dvorani eksplodirala bomba, maščevanje za to pa naj bi bilo razstrelitev 
fašističnega spomenika, kar naj bi Dupont storil dva dni pred Boižčem. Kljub 
veliki časovni razliki med avgustom in decembrom pa avtor domneva, da gre ver­
jeti Dupontovi izjavi in da je vprašanje natančnosti navajanja drugotnega po­
mena, prav tako pa domneva, da je domobranski oficir Janko Debenjak eden glav­
nih pobudnikov za razstrelitev spomenika v Gorici. 
Marijan Brecelj, knjižničar Goriške knjižnice pa je prispeval kronološki pre­
gled slovenskih prevodov bolgarskega pesnika in romanopisca Ivana Vazova 
(1850—1921) od 1884 do 1975, dodal pa je vmes tudi članke o Vazovu in krit ike na­
vedenih prevodov. Zlasti številni so prevodi v letih 1912 in 1913, k a r je v skladu 
s splošnim vzdušjem ob balkanskih vojnah. 
Sledita rubriki zapiskov in ocen ter poorčil, pri čemer velja posebej omeniti 
natančno in obširno oceno »Zemljevida z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi 
imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji«, ki jo je prispeval dr. Darko Radinja. 
Sodeč po obeh številkah si »Goriški letnik« uspešno utira.. začrtano pot in s 
svojim širokim spektrom področij, ki j ih obravnava, kot tudi s krogom sodelavcev 
z obeh strani meje pomeni pomemben prispevek k slovenski znanstveni publici­
stiki, zlasti pa k proučevanju tematike, povezane s Posočjem. 
A n d r e j V o v k o 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19T6/1—2, s. 183—208 i g 3 
BIBLIOGRAFIJA 
NOVE KNJIGE V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI, KNJIŽNICI 
PEDAGOSKOZNANSTVENE ENOTE ZA ZGODOVINO FILOZOFSKE FAKULTETE, 
BIBLIOTEKI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, KNJIŽNICI 
INŠTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA IN KNJIŽNICI INSTITUTA 
ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI 
Pregled tuje zgodovinske litrature, nabavljene v letu 1975 je sestavljen tako 
kot pretekla leta. Glede ureditve je treba poudariti, da je največja skupina »splošna 
dela« razdeljena v vrsto podskupin: priročniki, širši pregledi, atlasi, prazgodovina 
in antika, srednji vek, 16. do 18. stoletje, 19. in 20. stoletje do 1914, od 1914 do 1945, 
od 1945 dalje, kul turna in socialna zgodovina, cerkvena zgodovina, delavsko giba­
nje in socializem, manjšinsko vprašanje, Slovani, vzhodna in jugovzhodna Evropa. 
Tudi pri posameznih državah, kjer smo uvedli notranjo razdelitev, se držimo gor­
nje razdelitve, po potrebi pa uvajamo še nove podskupine npr. lokalna zgodovina. 
Letošnji bibliografski pregled nove tuje l iterature obsega 645 knjig in je urejen 
tako, da začenjamo s pomožnimi zgodovinskimi vedami, zgodovinopisjem in arhivi­
stiko, sledijo splošna dela (tu so tudi dela, ki j ih ni mogoče uvrstiti pod eno državo), 
sledi l i teratura o Sloveniji, Koroški, Trstu, Goriški in Beneški Sloveniji, Gradiščan­
skih Hrvatih ter dela razvrščena po državah; začenjamo z Jugoslavijo in konču­
jemo z izvenevropskimi kontinenti. Za lažje iskanje navajamo abecedni seznam 
držav (narodov) in kontinentov, ki so posebej zajeti s številko odstavka: 
Afrika 35 — Albanija 15 — Avstrija s habsburško monarhijo kot celoto 8 — 
Azija 29 — Belgija in Nizozemska 25 — Bizantinsko cesarstvo 16 — Bližnji in sred­
nji vzhod ter arabske države 27 — Bolgarija 13 — Češkoslovaška 9 — Daljni vzhod 
31 — Francija 24 — Gradiščanski Hrvati 6 — Grčija 14 — Indija in Bangladeš 30 — 
Italija 12 — Japonska 34 — Jugoslavija 7 — Kitajska 33 — Koreja 32 — Koroška 
4 — Latinska Amerika 37 — Madžarska s staro Ogrsko kot celoto 10 — Nemčija 21 
— Poljska 20 — Romunija 11 — Severna Amerika 36 — Skandinavske države 23 — 
Slovenija 3 — Sovjetska zveza 19 — Stari vzhod 17 — Španija 26 — Trst, Goriška 
in Beneška Slovenija 5 — Turčija 18 — Velika Britanija in Irska 22 — Židje 28. 
Bibliografski pregled so sestavili Miloš Rybâr za knjige iz NUK, Olga Janša-
Zorn za knjige PZE za zgodovino FF, Nataša Stergar za knjige biblioteke SAZU, 
Mara Mervič za knjige INV in Nataša Kandus za knjige knjižnice IZDG. 
1. P o m o ž n e z g o d o v i n s k e v e d e , z g o d o v i n o p i s j e 
i n a r h i v i s t i k a 
Archive. Archive im deutschsprachigen Raum. 2. Aufl. Bd 1—2. Berlin — New 
York 1974. NUK b 253 851 — Flacelière, R. — J. Robert — L. Robert: Bulletin épi-
graphique. (Reimpr.) Vol. 1—6. Paris (1972). NUK b 243 157 — Genealogica et Heral-
dica. 10. Internationaler Kongress für genealogische und heraldische Wissenschaften 
. . .Kongressber ich te . . . Wien, Wiener Medizinischen Akademie (1972). 2. kn j . SAZU 
75685/1, 2 H — Karskij , Evfimij Fedorovič: Slavjanskaja kirillovskaja paleogra­
fija. (Unveränd. Nachdr. d. Originalausg. 1928.) (Leipzig, Zentralantiquariat der 
Deutschen Demokratischen Republik 1972.) (II) + XIII + 494 str. 4". [cir.] Ilustr. 
NUK b II251909 — Kiseleva, Ljudmila Il'nična: Tomičeskij kursiv ХШ—XV w . Le­
ningrad, Nauka 1974. 207 str. + pril. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 73016 — Ljublinskaja, 
A. D.: Latinskaja paleografija. (Moskva 1969.) [cir.] NUK b 253 794 — Londa, Jiri: 
Europäische. Städtewappen. Lichtenstein, Genesis-Verl. Balzers 1969. 268 + (I) str. 
8" Ilustr. FF B 873 — Nenbecker, Ottfried & Rentzmann Wilhelm: Wappen Bilder 
Lexikon. München, Battenberg Verlag 1974. 418 str. 4°. Ilustr. SAZU — Polâk, 
Stanislav: Studium novovëkého pisma. Problémy paleografie. Pribram, Okresni 
184 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
archiv a okresni nmzeum 1973. Ш + 154 str. 8". Ilustr. (Vlastivëdny sbomik Podrd-
ska. 7.) FF D 2382 — Posner, Ernst: Archives in the ancient world. Cambridge, 
Mass., Harvard university press 1972. XIX + 283 str. 8°. Ilustr. FF D 4622 — Pro-
bleme der Geschichtsmethodologie. Harsg. von Ernst Engelbert. Berlin, Akademie-
Verlag 1972. 355 str. 8°. NUK 243634. — Problemy paleografii i kodikologii v SSSR. 
Moskva, Nauka 1974. 442 + (II) str. 8° [cir.] Ilustr. SAZU 73489H — Robert, Louis: 
Die Epigraphik der klassischen Welt. Bonn, Habelt 1970. 66 str. + pril. 8°. NUK 
246384 — Seyler, Gustav A.: Geschichte der Heraldik. (:Wappenwesen, Wappen-
kust, Wappenwissenschaft:). Neustadt an der Aisch, Bauer & Raspe 1970. X + 872 
str. + pril. 4°. (J. Siebmacher's grosses Wappenbuch, Bd A.) (Reprografischer Nach-
druck.) FF E 683 — Stiennon, Jacques: Paléographie du moyen age. Paris, Armand 
Colin (1973). 352 str. 8". Ilustr. FF D 4613 — Teorie a historié. Praha, Ceskoslovèn-
sko-sovetsky institut CSAV 1973. 8°. SAZU 74461/1, 2. 
2. S p l o š n a d e l a 
Priročniki: 
Maier, Franz Georg: Die Verwandlung der Mittelmeerwelt. (Frankfurt/Main), 
Fischer Taschenbuch Verlag (1968). 348 str. 8°. (Fischer Weltgeschichte. 9.) Ilustr. 
IZDG 3766 — Petit Larousse illustré. Dictionnaire encyclopédique pour tous. Paris, 
Librarie Larousse 1973. (XVI) + 1790 + (X) str. + pril. 8°. Ilustr. IZDG prir. 
Širši pregledi: 
Agnelli, Arduino: La genesi dell'idea di Mitteleuropa. Milano 1971. VII + 311 
str. 8°. (Pubblicazioni della Facoltà di giurisprudenza della Università di Trieste. 11.) 
NUK 210316 — Absolutismus. Hrsg. von W. Hubatsch. Darmstadt, Wiessenschaftliche 
Buchgeselschfat 1973. XIV + 549 str. 8°. (Wege der Forschung. 314.) FF C 3718 — 
Barraclough, Geoffrey: An introduction to contemporary history. (Aylesbury, Wat-
son & Viney 1974.) 285 + (II) str. 8° FF B 868 — Beiträge zur Geschichte der In-
dustrialisierung des Südostalpenraumes im 19. Jahrhundert. Graz, Historisches 
Landeskommission für Steiermark 1970. 59 str. 8°. (Forschungen zur geschichtlichen 
Landeskunde der Steiermark. 24.) FF C 3505/24 — The Cambridge economic hi-
story of Europe. Ed. by H. J. Habakkuk and M. Postan. Cambridge, University 
press 1966. Vol. 6.: The industrial revolution and technological change 1, 2. FF D 3686 
— Cati-De Gasperi, Maria Romana: La nostra patria Europa. Con 15 tav. e 7 do-
cument in fac-simile fuori testo. [Milano], Mondadori 1969. 144 + (VI) str. 8°. (Le 
scie.) INVB2568 — Chabod, Federico: Storia dell'idea d'Europa. A cura di Er-
nesto Sestan e Armando Saitta. (6. ed. nella Universale.) (Bari), Laterza 1974. 172 + 
(II) str. 8°. (Universale Laterza. 6.) INVA188 — Fauser Bernd: Die Stellung der 
Regierungsmitglieder und ihrer Vertreter im Parlament. München, t. Schön 1973. 
XVI + 140 str. 8°. Diss. Univ. Bonn. SAZU 73139 — Keyssler, J. G.: Fortsetzung 
Neuester Reisen durch Teutschland, Böchmen, Ungarn, die Schweitz, Italien und 
Lothringen, worinn der Zustand und das merkwürdigste dieser Länder beschrieben 
wird. Mit Kupfern. T. 2. Hannover 1741. NUK 254 388 — Machneill, William Hardy: 
A world history. New York [itd.], Oxford university press 1971. XVIII + 550 str. 
+ pril. 8°. Ilustr. NUK 243697 — Major Peace Treaties of Modern History. 1684—1967. 
With an introductory essay by Arnold Toynbee. Edi tor : .Fred I. Israel. Commen-
taries by Emanuel Chill. New York [itd.], Chelsea House Publishers & McGraw-
Hill Book Co. 1967. 2880 str. + zvd. 8°. 4 Vol. INVB2586, NUK 211345 — Meyer, 
H.: Weltgeschichte. Schicksale der Menschheit von der Frühgeschichte bis ins 
Atomzeitalter. (Gütersloh [1974].) NUK 253157 — Palmade, Guy: Das bürger-
liche Zeitalter. (Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch Verlag (1974). 349 str. 8° (Fi-
scher Weltgeschichte. 27.) Ilustr. IZDG 3766. 
Atlasi: 
Atlas zur Geschichte in zwei Bänden. Gotha, Leipzig, Geographisch-Karto-
graphische Anstalt 1973. 4°. Bd. 1. Von den Anfängen der menschlichen Gesell-
schaft bis zum Vorabend der Grossen Sozialistischen Oktoberrevolution 1917.- 1973. 
FF E 688 — Darby, H. C. & Harold Fullard: The new Cambridge modern history. 
Cambridge, The university press 1970. 8°. Vol. 14. Atlas. FF D 4643 — Gilbert, 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 I 8 5 
Martin: American history atlas. London, Weidenfeld and Nicolson 1973. 7 str. + 
112 zvd..8°. F F D 4653/5 — Grant, Michael: Ancient history atlas. London, Weiden-
feld and Nicolson 1974. 7 str. + (VII) str. + 87 zvd. 8°. F F D 4659 — Gilbert, Mar­
tin: British history atlas. London, Weidenfeld and Nicolson 1968. VII + 118 zvd. 
8°. F F D 4653/2 — Gilbert, Martin: First world war atlas. Introduction by Viscount 
Montgomery of Alamein. London, Weidenfeld and Nicolson 1970. XXXVIII str. + 
159 str. 8°. FF4653/3 — Gilbert, Martin: Jewish history atlas. London, Weidenfeld 
and Nicolson 1973. 9 + (XIV) str. 8°. FF D 4653/1 — Gilbert, Martin: Recent history 
atlas 1860 to 1960. London, Weidenfeld and Nicolson 1974. 9 str. + 121 zvd. 8 
F F D 4653/6 — Gilbert, Martin: Russian history atlas. London, Weidenfeld and 
Nicolson 1972. 11 + (XXVIII) str. + 146 zvd. 8°. FF D 4653/4 — Inventar der hand­
gezeichneten Karten und Plane zur europäischen Kriegsgeschichte des 16.—19. 
Jahrhunderts im Generallandesarchiv Karlsruhe. Bearb. von Alfons Schäfer unter 
Mitw. von Helmut Weber. Stuttgart 1971. XL + 307 str. + pril. 8°. (Veröffent­
lichungen der Staatlichen Archivverwaltung Baden-Württemberg. 25) NUK 241з08 
— Törtenelmi atlasz. Budapest, Kartografiai vällalat (1973). 32 str. 4°. FF E 680. 
Prazgodovina in antika: 
Acta archaeologica. V. 36—39. Kabenhavn, Ejnar Munksgaard 1965—1968. 4". 
NUK II 198532 — Gurney, Oliver R.: Die Hethiter. (The Hittites.) Ein Überblick 
über Kunst, Errungenschaften und gesellschaftlichen Aufbau eines grossen Volkes 
in Kleinasien im zweiten Jahrtausend von unserer Zeitrechnung. (Übers, aus dem 
Englischen von Inez Bernhardt.) Dresden (1969). 268 + (I) str. 8°. (Fundus-Bucher, 
22/23.) NUK 202801 — Forde-Johnston, J.: History from the earth. An introduction 
to archaeology. (London), Phaidon 1974. 256 str. 8°. FF D 4649 — Fritz, Kurt von: 
Grundprobleme der Geschichte der antiken Wissenschaft. Berlin & New York, 
Walter de Gruyter 1971. XXXVI + 759 str. 8°. NUK 232863 — Pervobytnoe obscestvo. 
osnovnye problemy razvitija. Moskva, Nauka 1975. 284 + (IV) str. 8°. SAZU 74049 — 
Seibert, Jakob: Untersuchungen zur Geschichte Ptolemaios' I. München 1969. XI + 
244 str. 8°. (Münchener Beiträge zur Papyrusforschungen und Antiken Rechts-
geschichte. 56. NUK 133660 — Weinstock, Stefan: Divus Julius. Oxford, Clarendon 
press 1971. XIX + 469 str. + pril. 8". NUK 133974. 
Srednji vek: 
Bautier, Robert-Henri & Janine Sornay: Les sources de l'histoire économique 
et sociale du moyen age. Paris, Centre national de la recherche scientifique 1968. 
CVI + 683 str. 4°. FF E 686 — Carolingien chronicles. Royal Frankish annals and 
Nithard's histories. Transi, by Bernhard Walter Scholz. Michigan, University press 
1972. 236 str. 8°. Ilustr. FF C 3742 — Delort, Robert: Life in the middle ages. London, 
Phaidon (1974). 345 + (I) str. 4°. Ilustr. FF F 261 — Dhondt, Jan: Das frühe Mittel-
alter. (Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch Verlag (1968). 380 str. 8°. (Fischer Welt-
geschichte. 10.) Ilustr. IZDG 3766 — Fasoli, Gina: Scritti di storia medievale. Bo-
logna, La fotocromo Emiliana 1974. XX + 974 + (I) str. 8°. FF D 4631 — Kienast, 
Walther: Der Herzogstitel in Frankreich und Deutschland (9. bis 12. Jahrhundert) . 
Mit Listen der ältesten deutschen Herzogsurkunden. München, Wien, Oldenbourg 
Verl. 1968. IV + 505 str. 8°. FF D 4656 — Muranyi, Miklos: Die Prophetengenossen 
in der Frühislamischen Geschichte. Bonn, (Rheinische Friedrich-Wilhelm Univ.) 
1973. 196 + (I) str. 8°. Diss, Univ. Bonn, SAZU 73171 — Pirenne, H.: Mahomet et 
Charlemagne. Paris 1970. NUK 265083 — Posten, M. M.: Essays on medieval agricul-
ture and general problems of the medieval economy. Cambridge, -University press 
1973. VIII + 302 str. 8°. FF D 4633 — Postan, M. M.: Medieval trade and finance. 
Cambridge, University press 1973. (VII) + 382 str. 8°. FF D 4632 — Quillet, Jeannine: 
Les Clefs du pouvoir au Moyen âge. [Paris] , Flammarion (1971). 190 + (II) str. 8°. 
(Questions d'histoire. 30.) NUK F 9 QUI — Riche, Pierre: Les invasions Barbares. 
Paris 1974. 128 str. 8°.: Que sais je? 556 SAZU 14950/556 H. 
16. do 18. stoletje: 
Borkenau, Franz: Der Übergang vom feudalen zum bürgerlichen Weltbild. 
Studien zur Geschichte der Philosophie der Manufakturperiode. (Unveränd. reprogr. 
Nachdr. d. Ausg. Paris 1934.) Darmstadt, Wissenschaftliche Buchgesellschaft 1971. 
XX + 559 str. 8°. NUK 236571 — Meyer, Jean: Noblesses et pouvoirs dans l'Europe 
186 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
d'ancien régime. [Paris], Hachette (1973). 264 str. 8°. F F D 4616 — Movimenti ereticali 
in Italia e in Polonia nei secoli XVI—XVII. Atti del convegno Italo-Polacco. Firenze 
22—24 settembre 1971. Firenze, Istituto nazionale di studi sul rinascimento (1974). 
278 + (IV) str. 8°. F F D 4647 — Schop Soler, Ana Maria: Die spanisch-russischen 
Beziehungen im 18. Jahrhundert. Wiesbaden 1970. 264 str. + pril. 8°. (Veröffentlich­
ungen des Osteuropa-Institutes München. 35.) NUK 135647 — Tapié, Victor-L.: 
L'Europe de Marie-Thérèse. Du baroque aux lumières. [Paris] , Fayard (1973). 400 + 
(III) str. 8°. FF D 4614. 
19. in 20. stoletje do 1914: 
Bergeron, Luis & François Furet & Reinhart Koselleck [hrsg.]: Das Zeitalter 
der europäischen Revolution 1780—1848. (Frankfurt/M, Fischer Taschenbuch Verlag 
1969). 356 str. 8°. (Fischer Weltgeschichte. 26.) Ilustr. IZDG 3766 — Bolhovitinov, 
Nikolaj Nikolajevič: Russko-amerikanskie otnošenija 1815—1832. Moskva, Nauka 
1975. IV + 309 + (II) str. 8°. SAZU 74277 — Halpern, Paul G.: The Mediterranean 
naval situation 1908—1914. Cambridge 1971. 416 + (II) str. 8°. (Harvard historical 
studies. 86.) NUK 102415 — Mommsen, Wolfgang J.: Das Zeitalter des Imperialismus. 
(Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch Verlag (1969). 384 str. 8°. (Fischer Weltge­
schichte. 28.) Ilustr. IZDG 3766 — Schroeder, Paul W.: Austria, Great Britain, and 
the Crimean War. The destruction of the European concert. Ithaca and London, 
Cornell University Press (1972). XXIII + 544 + (II) str. + pril. 8°. Z zvd. NUK 
242020 — Zurrer, Werner: Die Nachostpolitik Frankreichs und Russlands. 1891—1898. 
Wiesbaden 1970. 524 str. 8°. (Veröffentlichungen des Osteuropa-Institutes München. 
36.) NUK 135647. 
Od 1914 do 1945: 
L'altra Europa 1922—1945. Momenti e problemi, [napisali] Leo Valiani (idr.). Torino, 
Giappichelli 1967. VIII + 294 str. 8°. (Collana dell'Istituto di Storia della Facoltà 
di Magistero dell'Università di Torino. 3.) IZDG 5241 — Bauer, Eddy: Storia contro-
versa della seconda guerra mondiale. [1939—1945.] Ed. ital. a cura di Ettore Musco. 
(Collaboratori: Raffaele Cadorna, de Cosse Brissac, Mario Toscano [idr.]) Novara, 
De Agostini (1970—1971). 4°. 7 vol. Ilustr. INV C 560 — Carsten, F. L.: Revolution 
in Mitteleuropa 1918—1919. (Revolution in central Europe 1918—1919. Aus dem 
Englischen von Francis L. Carsten.) Witsch (1973). NUK 265523 — Gosztony, Peter: 
Endkampf an der Donau 1944/45. 2. Aufl. Wien [itd.], Molden (cop. 1969). 356 str. + 
pril. 8". IZDG 5408 — Leljušenko, Dmitri j Danilovič: Moskva—Stalingrad—Berlin-
Praga. Moskva, Nauka 1974. 440 str. + pril. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 73364 — Lotte di 
liberazione e rivoluzioni in Africa Nera — Egitto — Algeria — Cuba — Cina — Viet­
nam. [Napisali] Gianni Sofri (idr.) Torino, Giappichelli 1968. XI + 359 str. 8°. (Col­
lana dell'Istituto de Storia della Facoltà di Magistero dell'Università di Torino. 4.) 
IZDG 5241 — Sevost'janov, Grigorij Nikolaevič & Utkin A. I.: SSA i Francija v gody 
vojny 1939—1945. Iz istoriji vzaimootnošenij. Moskva, Nauka 1974. 390 + (II) str. 8°. 
[cir.] SAZU 73025. 
Od 1945 dalje: 
Bingham, June: U Thant. The search for peace. (5. print.) New York, Knopf 
1968. (II) + ХХШ + 300 + VII + (II) str. + 2 pril. 8°. Z 2 si. NUK 216824 — Gaddi, 
Giuseppe: Neofascismo in Europa. (Milano), La Pietra (1974). 206 str. 8°. INV B 
2573 — Kirsanov, Aleksandr Vladimirovič: Ekonomičeskie otnošenija SSA i zapadnoj 
Evropy na sovremennom etape. Moskva, Nauka 1975. 416 str. 8°. [cir.] SAZU 73638 — 
Löwenthal, Richard: Vom kalten Krieg zur Ostpolitik. Stuttgart, Seewald 1974. 
96 str. 8°. SAZU 73201 — Protiv kolonializma i neokolonializma. Moskva, Nauka 1975. 
132 + (Ш) str. 8°. SAZU 74829. 
Kulturna in socialna zgodovina: 
Albrecht, Volker: Der Einfluss der deutsch-französischen Grenze auf die 
Gestaltung der Kulturlandschaft im Südlichen Oberrheingebiet. Freiburg i. Br. 1974. 
186 str. + pril. (Freiburger geographische Hefte. 14.) SAZU 40262/14 — Annual 
bibliography of the history of the printed book and libraries. (ABHB.) Ed. by 
D. L. Vervliet. V. 1-2. The Hague, Nijhoff 1973. 8°. NUK 265059 — Archiv für Sozial-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 J g 7 
geschichte. Bd. 15. Hrsg. von der Friedrich-Ebert-Stiftung. (Hannover), Verlag für 
Literatur und Zeitgeschehen 1975. IZDG 3879 — Beiträge zur Musikgeschichte des 
18. Jahrhunderts. (Red. Friedrich Heller.) Eisenstadt 1971. 188 str. + pril. 8°. (Publi­
kationen des Instituts für österr. Kulturgeschichte. I. 2.) NUK 243098 — 1/2 — Borst, 
Hugo: Bücher, die die grosse und die kleine Welt bewegten. Versuch einer Kultur­
geschichte in Erstausg. von 1749—1899... Mit 82 faks. Titelblättern u. 3 zugehörigen 
Illustr. (Foto Hugo Borst: Madeline Winkler-Betzendahl.) Stuttgart, Fink (1966). 
XV + 1005 + (I) str. + 1 sl. 8°. Ilustr. NUK b 216823 -̂ - Bruna, Fransiscus Joseph: 
Studien zu der Lex Rubria. Text u. übers. Kommentar zu den Kapita XIX u. XXI 
Einl. u. historischer Anhang . . . . (Utrecht, b. t. 1971.) (VII) + 180 str. + 1 pril. 4°. 
Strojep. avtogr. NUK II 251145 — Bücher die die Welt verändern. (Printing and the 
mind of man.) (Ausgew.-u. hrsg. von John Carter u. Percy H. Muir unter Mitw. 
Deutsch von Peter de Mendelssohn [itd.]. Eingel. von Denys Hay.) München, Prestel-
Verl. (1968). 790 str. 8°. Ilustr. NUK 216686 — Chaunu, Pierre : La Civilisation de 
l'Europe des Lumières. 239 héliogravures, 8 pi. en coul., 53 cartes et plans. (Paris), 
Arthaud 1971. 665 + (II) str. + pril. 4°. (Les Grandes civilisations. 11.) NUK F 9 
II GRA/11 — Günther, Adolf: Die Alpenländische Gesellschaft als sozialer und 
politischer, wirtschaftlicher und kultureller Lebenskreis. Mit Beiträgen zur Metho-
denlehre der Sozialwissenschaften u. 1 Karte. Jena, Gustav Fischer 1930. XXII + 
676 str. + 1 zvd. 8°. NUK 232764 — Elwitz, Siegfried: Civil und Civility. Eine worte-
geschichtliche Untersuchung zweier Höflichkeitsbezeichnungen. Bonn, (t. Rheinische 
Friedrich-Wilhelms Univ.) 1973. 326 + (III) str. 8°. Ilustr. SAZU 73172 — Kindermann, 
Heinz: Theatergeschichte Europas. Bd. 10. Naturalismus und Impressionismus. T. 3. 
Salzburg (1974). NUK 137064 — Musikkulturen Asiens, Afrikas und Ozeaniens im 
19. Jahrhundert. Hrsg. von Robert Günther. Regensburg 1973. 360 str. + pril. 8°. 
(Studien zur Musikgeschichte des 19. Jahrhunderts. 31.) NUK 207165 — New Oxford 
history of music. Vol. 4. The age of humanism. 1540—1630. (Repr.) London [itd.] 
1968. NUK II 150638 — Râth-Végh, Istvän: Die Komödie des Buches. (A könyv komé-
diâja. Aus d. Ungar, übertr. von Erika Széll. Zeichn. von Miklós Györy. 2. Aufl.) 
(Budapest), Corvina (1967), 302 + (I) str. 8°. NUK 216789 — Storey, William George: 
The De quatuor virtutibus cardinalibus pro eruditione principum of Michael the 
Carthusian of Prague. A critical text and study. V. 1. Salzburg 1972. 8°. (Analecta 
Cartusiana. 6.) NUK 236035 — Studies in eighteenth-century music. A Jribute to 
Karl Geiringer on his seventieth birthday. Ed. by H. C. Robbins Landon in collab. 
with Roger E. Chapman. (Music setting by John B.'Barkwith.) London, George 
Allen and Unwin (1970). 425 str. + pril. 8°. NUK 241953 — Štaerman, E. M.: Krizis 
antičnoj kul 'tury. Moskva, Nauka 1975. 182 + (II) str. [cir.] SAZU 60833 — Vajda, 
Laszló: Untersuchungen zur Geschichte der Hirtenkulturen. Wiesbaden 1968. 648 + 
(XIX) str. 8°. (Veröffentlichungen des Osteuropa-Institutes München. 31.) NUK 135647 
— Vseobščaja istorija arhitektury. V 12 tomah T. 1, 6—10. (Moskva), Izdatel'stvo 
l iteratury po stroitel'stvu (1968—1972). 4°. [cir.] NUK II 252162. 
Cerkvena zgodovina: fl 
Baker, Derek: Schism, heresy and religious protest. Cambridge, University 
press 1972. XV + 404 str. 8°. (Studies in church history. 9.) F F D 4629 — Haller, 
Johannes: Das Papsttum. Idee und Wirklichkeit. In fünf Bänden. Bd. 1—5. (Reinbek 
bei Hamburg 1965.) 8°. (Rowohlts deutsche Enzyklopädie. 221/222, 223/224, 225/226, 
227/228, 229/230.) NUK 128948 — Otomo, Yoko: Nachfolge Jesu und Anfänge der 
Kirche im Neuen Testament. Mainz b. t. (1970). IV + 286 str. 8°. Diss., Univ. Mainz. 
SAZU 75164 — Troeltsch, Ernst: Gesammelte Schriften von Ernst Troeltsch. (Darm­
stadt), Scientia Verl. Aalen 1961—1966. 8°. 4 Bde: 1. Die Soziallehren der christlichen 
Kirchen und Gruppen. 1965. 2. Zur religiösen Lage, Religionsphilosophie und Ethik. 
1962. 3. Der Historismus und seine Probleme. 1961. 4. Aufsätze zur Geistesgeschichte 
und Religionssoziologie. 1966. F F D 4623 — Ware, Timothy: The orthodox church. 
(Bungay, The Chaucer press 1973.) 352 str. 8°. F F B 869. 
Delavsko gibanje, socializem: 
Burzuaznye i melkoburžuaznve ekonomičeskie teorii socializma (kritičeskie 
očerki). 1917—1945 gg. Moskva, Nauka 1975. 328 str. + corr. 8°. SAZU 74847 — Cerreti, 
Giulio: Con Togliatti e Thorez. Quarant 'anni di lotte politiche. Milano, Feltrinelli 
(cop. 1973). 387 str. 8°. (I fatti e le idee. Saggi e Biografie. 247. Memoralistica e Docu-
188 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
menti. 1.) IZDG 2697 — Dvinina, Luizza Ignat'evna: Problemy meždunarodnogo 
hristianskogo sindikalizma. Moskva, Nauka 1974. 224 str. 8°. [cir.] SAZU 73316 — 
Haupt, Georges & Michel Lowy & Claudia Weill: Les marxistes et la question natio­
nale. 1848—1914. Etudes et textes. Paris, F. Mospero 1974. 391 + (IV) str. 8°. (Biblio­
thèque socialiste.) INV B 2610 — Heimann, Eduard: Sozialismus im Wandel der 
modernen Gesellschaft. Berlin & Bonn—Bad Godesberg, Dietz Nachf. GmbH (1975). 
XIV + 190 str. 8°. (Nationale Bibliothek. 77.) IZDG 5350 — Internationale Tagung 
der Historiker der Arbeiterbewegung (:LX. Linzer Konferenz:). Linz, 11. bis 15. Sep-
tember 1973. Wien, Europaverlag 1975. 309 + (III) str. 4°. (Geschichte der Arbeiter-
bewegung. Tagungsberichte. 7.) IZDG 4458 — Klotzbach, Kurt: Bibliographie zur 
Geschichte der deutschen Arbeitbewegung 1914—1945. Bonn & Godesberg 1974. 278 
str. 8°. (Archiv für Sozialgeschichte. Beihefte. 2.) SAZU 75327/2 H — Kossoj, Avram 
Iosifovič: Gosudarstvennyj kapitalizm v uslovijah stroitel'stva socializma. Moskva; 
Nauka 1975. 308 str. 8". [cir.] SAZU 74154 — Kritika burzuaznyh koncepcija socia­
lizma. Moskva, Nauka 1974. 158 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 73022 — Kučerenko, 
Gennadij Semenovič: Sen-simonizm v obščestvennoj mysli XIX v. Moskva, Nauka 
1975. 358 + (II) str. + pril. 8°. SAZU 74822 — Lazitch, Branko: Biographical Dictio­
nary of the Comintern. In collaboration with Milorad M. Drachkovitch. Stanford, 
The Hoover Institution Press 1973. XXXII + 458 str. 8° (Hoover Institution Publi­
cations. 121.) IZDG 5406 — Meždunarodnoe rabočee dviženie. Moskva, Nauka 1974. 
448 str. 8°. [cir.] SAZU 73322 — Superfin, Lilija Gavrilovna: Kritika K. Marksom 
i F. Engel'som koncepcii grubouravnitel'nogo kommunizma (ekonomičeskij aspekt). 
Moskva, Nauka 1975. 168 str. 8°. SAZU 74263 — Volgin, Vjačeslav Petrovič: Očerki 
istorii socialističeskih idej s drevnosti do konca XVIII v. Moskva, Nauka 1975. 
294 + (II) + pril. 8". [cir.] SAZU 74475 — Vorob'eva O'lga Borisovna & Irma Si-
nelnikowa: Die Töchter von Marx. (Dočeri Marksa. Übers, von Waldemar Dölle. 
Mit 12 Bildern 3. Aufl.) Berlin, Dietz Verl. 1965. 204 + (III) str. + pril. 8°. NUK 
216274 — Wehler, Hans-Ulrich: Geschichte als Historische Sozialwissenschaft. 
(Frankfurt/M), Suhrkamp (1973). 123 str. 8°. (Edition Suhrkamp. 650.) IZDG 3534. 
Manjšinsko vprašanje: 
Arnold, Hermann: Die Zigeuner. Herkunft u. Leben d. Stämme im deutschen 
Sprachgeßiet. Mit e. Nachw. von Rudolf Gunzert. Ölten & Freiburg, Walter-Verl. 
(1965). 323 str. 8°. Ilustr. NUK 216833 — Nationale Minderheiten in Europa. Eine 
Darstellung der Problematik mit Dokumenten u. Materialien zur Situation der 
europäischen Volksgruppen u. Sprachminderheiten. Hrsg. u. eingel. von Rudolf 
Grulich u. Peter Pulte. Vorwort von Johannes Hampel. Oplade, Heggen Verl. 
1975. 215 str. + 1 kt. 8°. (Heggen-Dokumentation. 12.) INV B 2666 — Nationale 
Minderheiten in Westeuropa. Streben nach Mitsprache und Selbstbestimmung. (Hrsg.: 
Bundeszentrale für politische Bildung.) (Bonn 1975.) 120 str. 8°. S 3 kt. (Schriften 
der Bundeszentrale für politische Bildung.) INV B 2678 — Salvi, Sergio: Le nazioni 
proibite. Guida a dieci colonie »interne« dell'Europa occidentale. (Firenze), Vallecchi 
editore (1973). XX + 625 str. + pril. 8°. F F D 4607. 
Slovani : 
Geschichte der Sorben. Bautzen, Domowina 1974. —. 8". Bd. 2. Von 1789 bis 
1917. (1974.) SAZU 74370/2 H — Slavjanskaja istoriografija i arheografija. Sbornik 
statej i materialov. (Red. kollegija: S. A. Nikitin.) Moskva 1969. [cir.] NUK 253 768 
— Vlasto, A. P.: The entry of the Slavs into Christendom. Cambridge, University 
press 1970. XII + 422 str. + 1 zvd. 8°. F F D 4624. 
Vzhodna in jugovzhodna Evropa: 
The Balkans in transition. Essays on the development of Balkan life and po­
litics since the eighteenth century. Ed. by Charles and Barbara Jelavich. (Ham-
den), Archon books 1974. XV + 451 str. 8°. F F D 4644 — Berend, Ivân T. & György 
Rânki: Economie development in East-Central Europe in the 19th and 20th cen­
turies. New York & London, Columbia university press 1974. XIII + 402 str. 8°. 
F F D 4636 — Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 1., Lfg. 
2/3: [Auersperg-Crnojevic.] München, R. Oldenbourg 1973. Str. 113—336. 8°. (Süd-
osteuropäische Arbeiten. 75.) INV B 174 — Dimitrie Cantemir. Historian of South 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 189 
East European and Oriental Civilization. Bucharest 1973. 358 str. + (II) str. + 
pril. 8°. (Association Internationale d'Etudes du Sud-Est Européen.) SAZU 75163 — 
Grekov, Igor Borisovič: Vostočnaja Evropa i upadok zolotoj ordy (na rubeže 
XIV—XVvv.) Moskva, Nauka 1975. 520 str. 8°. [cir.] SAZU 74159 — Hoffman, Georg 
W.: Regional Development Strategy in Southeast Europe. A comparative Analysis 
of Albania, Bulgaria, Greece, Romania and Yugoslavia. (2. print.) New York [itd.], 
Praeger Publishers (1974). XX + 322 str. 8°. Z 2 kt. (Praeger Special Studies in In­
ternational Economics and Development.) INV B 2630 — Mezdunarodnye svjazi 
stran Central 'noj, Vostočnoj i Jugo-Vostočnoj Evropy i slavjano-germanskie otno-
šenija. (Red. kollegija V. D. Koroljuk, N. D. Ratner, A. I. Rogov.) Moskva, »Nauka« 
1968. 326 + (I) str. 8°. [cir.] NUK 237990 — Palmer,"Alan Warwick: The Lands 
between. A history of East-Central Europe since the Congress of Vienna. London, 
Weidenfeld and Nicolson (1970). X + 405 str. + pril. 8°. Z zvd. NUK 233211 — 
Structure sociale et development cultural des villes sud-est. éuropéenes et Adria-
tiques aux XVIIe—XVIIIe siècles. Bucarest, Association Internationale d'études du 
Sud-Est Européen 1975. 377 str. + pril. 8". SAZU 74618 H — Südosteuropa Biblio-
graphie. Bd. 4.: 1961—1965. T. 2.: Albanien, Bulgarien,' Jugoslawien. Hrsg. vom 
Sudost-Institut. Redaktion: Gertrud Krallert-Sattler. München, R. Oldenbourg 1973. 
639 +. (X) str. 4°. INV C 35 — Van Creveld, Martin L.: Hitler's strategy 1940—1941. 
The Balkan clue. Cambridge, University press 1973. XI + 248 str. 8°. FF C 3722 — 
Wolff, Robert Lee: The Balkans in Our Time. Cambridge & Massachusetts, Har-
vard University Press 1974. XXI + 647 str. 8°. IZDG 5352 — [Zwanzig Jahre] 20 
Jahre der Südosteuropa-Gesellschaft. München, Südosteuropa Gesellschaft 1972. 59 
str. 8°. (Mitteilungen der Südosteuropa-Gesellschaft. Sonderheft 1.) INV PB 26. 
3. S l o v e n i j a 
Dolenec, Ivan: Moja rast. (Ur., uv. in op. napisal Tine Debeljak.) Buenos 
Aires, (Slovenska kulturna akcija) 1973. XXXIV + 244 + (IV) str. 8°. Ilustr. NUK 
D 253486 — Durstmüller, Anton: Zum Jahre des Buches 1972: Begründung und 
Zerstörung des slowenischen Buchwesens im 16. Jahrhundert. ([Von] Anton Durst-
müller.) [Wien, O. Heiwich 1972.] 19 str. 8". Ilustr. Iz: Die berufsbildende Schule 
Österreichs. Jg. 7, 1972/73, H. 1. NUK b 241633 — Slovensko hotenje včeraj, danes 
in jutr i . Pril. Vestnika ZDSPB, št. III/IV, 1972. (Buenos Aires, Narodni odbor za 
Slovenijo [itd.] 1972.) XII str. 8°. NUK D 253541. 
4. K o r o š k a 
Festgabe für Oskar Moser. Beiträge zur Volkskunde Kärntens. Klagenfurt 
Landesmuseum für Kärnten 1974. 160 str. 8". Ilustr. (Kärntner Museumsschriften. 55.) 
INV B 56 — Festschrift für Franz Koschier. Beiträge zur Volkskunde, Naturkunde 
und Kulturgeschichte. Klagenfurt, Landesmuseum für Kärnten 1974 259+ (II) str. 
8°. (Kärntner Museumsschriften. 57.) INV B 56 — Maierbrugger, Matthias: Begegnung 
mit dem Klopeiner See, seiner Landschaft und seiner Geschichte. (Klagenfurt Heyn 
1969.) 103 str. + pril. 8°. Ilustr. NUK 214026 — Malloth, IL: Maria Wörth Kultur­
geschichtlicher Mittelpunkt des Wörther See-Raumes. Mit 20 Abb., 6 Farbtaf. und 
einer Kartenskizze. (:Wanderwege.:) Klagenfurt (1973). NUK 253 834 — Moser, 
Oskar: Das Bauernhaus und seine landschaftliche und historische Entwicklung in 
Kärnten. Mit 63 Fotos u. Zeichnungen des Verfassers. Klagenfurt, Landesmuseum für 
Kärnten 1974. 220 str. 8°. (Kärnten Museumsschriften. 56.) INV B 56 — Probszt-
OhstorH, Günther: Die Porcia. Aufstieg und Wirken eines Fürstenhauses. Mit 53 
Abb. Klagenfurt 1971. 276 str. 8°. (Aus Forschung und Kunst. 14.) NUK II228403 
— Rudan, Othmar: Das Ständische Theater in Klagenfurt. 1810—1868. Mit 53 Pro­
grammen m Originalwiedergabe, 51 Faksimiles und einer Farbtafel. Klagenfurt 
1973. 569 str. + 1 pril. 4°. (Aus Forschung und Kunst. 18.) NUK II 228403 — Zopp, 
Friedrich: Kärntner Bibliographie. Das Schrifttum über Kärnten aus den Jahren 
1966—1970 (:mit Nachträgen:) Hrsg. vom Geschichtsverein für Kärnten. Klasenfurt 
1975. 355 str. 8°. INV B 218. 
190 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
5. T r s t , G o r i š k a i n B e n e š k a S l o v e n i j a (s Furlanijo) 
Enciclopedia monografica del Friuli Venezia Giulia. Voi. 2. La vita economica. 
P. i. (Udine 1972.) NUKC232 400 — Fogar, Galliano: La Zona Libera del Friuli 
orientale 1944. (Udine) A. N. P. I. (1974). 39 str. 8°. (Quaderni della resistenza. 3.) 
IZDG 4919 — L'immagine di Gorizia. (Gorizia), Il Comune 1974. 332 + (III) str. + 
I zvd. 4°. Ilustr. INV C 569 — Lonza, Benedetto: La dedizione di Trieste all'Austria. 
Trieste, Italo Svevo (1973). 98 + (I) str. 8». F F D 4658, SAZU 75329 — Maier, Bruno: 
La letteratura triestina del Novecento. Trieste, Ed. LINT (1969). 389 + (II) str. 8°. 
INVB2581 — Maserati, Ennio: Il movimento operario a Trieste dalle origini alla 
prima guerra mondiale. (Milano), Giuffré (1973). (IV) + 281 str. 8°. INVB2577 — 
Memorie storiche forogiuliesi. Anno 53. Cividale del Friuli 1973. NUKII151 617 — 
II movimento nazionale a Trieste nella prima guerra mondiale. Studi e testi a cura 
di Giulio Cervani. Udine, Del Bianco (1968). 330 + (II) str. 8°.'(Civiltà del Risor-
gimento. 3.) INVB1131 — Rutteri, Silvio: Trieste. Spunti dal suo passato. (1. ri-
stampa.) Trieste, Ed. LINT (1971). XX + 530 + (II) str. + si. 8°. INVB2559 — 
Udina, Manlio: Scritti sulla questione di Trieste. Sorta in seguito al secondo con-
flitto mondiale ed i principali atti internazionali ed interni ad essa relativi. Milano 
1969. XV + 466 str. 8°. (Publicazioni della Facoltà di giurisprudenza della Univer-
sità di Trieste. 6.) NUK 210316. 
6. G r a d i š č a n s k i H r v a t i 
Berczeller, Richard & Norbert Leser: . . . mit Österreich verbunden. Burgen-
landschicksal 1918—1945. Wien—München, Jugend und Volk (1975). 384 str. + si. 
8°. INVB2615 — Hadrovics, Lasló: Schriftum und Sprache der Burgenländischen 
Kroaten im 18. u. 19. Jahrhundert. Mit 12 Faksimiles. Budapest, Akademiai Kiadó 
1974. 564 str. 8°. INV B 2613 — Symposion Croaticon. Gradišćanski Hrvati — Die 
Burgenländischen Kroaten. Ur.: Franz Palkovits. Wien—Stuttgart, W. Braumüller 
1974. 295 str. + XX str. si. + 1 kt. 8°. (Publikacije—Publikationen. Hrvatski akadem­
ski klub, Beč — Kroatischer Akademischerklub, Wien. 1.) Besedilo hrv., nem. INV 
B 2553 —• Zimmermann, Fritz: Historisch-ethnographische Analyse der deutschen 
Besiedlungsgebiete Westungarns. Wien—Stuttgart, W. Braumüller (1974). VIII + 
200 str. + 1 kt. 8°. (Ethnos. 13.) INV B 870. 
7. J u g o s l a v i j a 
Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria. Anno N. S. 
22. Voi. 74. Venezia 1974. NUK 157 002 — Auty, Phyllis: Tito. A biography. (Lon-
don), Longman (1970). XIV + 343 str. + pril. 8°. NUK 241806 — Collotti, Enzo & 
Teodoro Sala: Le potenze dell'Asse e la Jugoslavia. Saggi e documenti. 1941/1943. 
Milano, Feltrinelli (1974). 195 str. 8°. (I fatti e le idee. Saggi e biografie. 298.) INV 
B 657 — Deakin, Frederick William Dampier: The embattled mountain. London 
[itd.], Oxford university press 1971. XX + 284 str. + pril. 8°. Z 1 zvd. NUK 238325 
— Dožić, G.: Memoari patr i jarha srpskog Gavrila. Pariz, (Richelieu 1974). [cir.] 
NUK 265 376 — L'Istria di Pietro Kandier 1846—1852. Parte 2.: Degli Slavi istriani. 
Il Comune slavo nell'Istria superiore. Trieste, Edizioni Italo Svevo 1975. 47 str. 8". 
Ovojni naslov. INV B 2651 — Die K. K. Militärgrenze. Beiträge zu ihrer Geschichte. 
Wien, Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst 1973. 
327 str. 8". (Schriften des heeresgeschichtlichen Museums in Wien. 6.) F F D 4609 
— Milazzo, Matteo J.: The Chetnik Movement and the Yugoslav Resistence. Balti­
more & London, The John Hopkins University Press (cop. 1975). ГХ + 208 str.' 8°. 
IZDG 5373 — Nanmov, Evgenij Pavlovič: Gospodstvujščij klass i gosudarstvennaja 
vlast 'v Serbii XIII—XV vv. Moskva, Nauka 1974. 336 str. 8". [cir.J SAZU 75350 — 
Opinion-Making Elites in Yugoslavia. New York (itd.) Praeger Publishers (cop. 
1973). XXII + 344 str. 8°. IZDG 5391 — Problémy naródniho a socialistického hnuti 
v dëjinâh Ceskoslovensko a Jugoslavie od roku 1867 do konce 19. stoleti. Prâha, 
Ceskoslovensko-jugoslavskâ historickâ komise 1974. 300 str. 8°. SAZU 74459 — 
Prunkl, Gottfried: Josip Tito in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. Dargestellt 
von Gottfried Prunkl und Axel Rühle. (Reinbek bei Hamburg 1973.) 156 str. 8°. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 194 
(Rowohlts Monographien. 199.) NUK 161827 — Ristić, Dragiša N.: Yugoslavia's re­
volution of 1941. University Park, Pa & London, University press 1966. 175 str. 8°. 
(Hoover institution publications.) NUK 133849 — Scotti, Giacomo: Il battaglione 
degli »straccioni«. I militari italiani nelle brigate jugoslave: 1943—1945. (Milano), 
Mursia (cop. 1974). 355 str. + 24 str. si. 8°. (Testimonianze fra cronaca e storia. 74.) 
IZDG 4040. INV B 1535 — Sema,)Paolo,& Aldo Sola'& Marietta Bibalo: Battaglione Alma 
Vivoda. Milano, La Pietra 1975. 174 str. 8°. (Gli esempi.) INV B 2647 — Shoup, Paul : 
Communism and the yugoslav national question. New York & London, Columbia 
University Press 1968. (ХП) + 308 str. 8°. Ilustr. IZDG 5374 — Sovetskie ljudi v 
osvoboditel'noj borbe jugoslavskogo naroda. 1941—1945 gg. (:Vospominanija, do-
kumenty i materialy:). (Sostavitelj T. S. Bušueva. [Izd.] Akademija nauk SSSR. 
Institut voennoj istorii Ministerstva oborony SSSR.) Moskva, Izdajatel'stvo »Nauka« 
1973. 206 + (IÏ) str. + corr. 8°. [cir.] INV B 2665 — Stakić, Vladislav: Moji raz­
govori sa Musolinijem. Osovinske sile i Jugoslavija. Minhen (t. »Iskra«) 19б7. 153 
str. + 1 si. 8°. NUK 236070 — Stolfa, E.: Karst ! (:gli Astolfus:). Roma (1973). NUK 
253 825 — Storia della Jugoslavia. (A short history of Yugoslavia.) Gli Slavi del 
sud dalle origini a oggi. A cura di Stephen Clissold. (Trad, di Carlo e Maria Grazia 
Boffito. 2. ed.) (Torino 1973.) 314 + (II) str. 8°. (Piccola Biblioteca Einaudi. 124.) 
NUK 190125. • • 
8. A v s t r i j a s h a b s b u r š k o m o n a r h i j o k o t c e l o t o 
Splošno: 
Beiträge zur Bevölkerungs- und Sozialgeschichte Österreichs. Nebst einem 
Überblick über die Entwicklung der Bevölkerungs und Socialstatistik. Hrsg. von 
Heimold Helczmanovszki. München Oldenbourg 1973. 448 str. 8°. IZDG 5409, FF D 
4638 — Geschichte und Gesellschaft. Festschrift für Karl R. Stadler zum 60. Ge-
burtstag. (Hrsg. von Gerhard Botz, Hans Hauptmann und Helmut Konrad.) (Wien), 
Europaverlag (1974). 582 + (I) str. 8°. Z 1 si. INV B 2640 — Historisches Jahrbuch 
der Stadt Graz. Bd 5/6. Graz 1973. NUK 211 112 — Kulturgeschichtliche Perspekti-
ven. (Red. Gerda Koller.) Eisenstadt 1971. 129 str. 8°. (Publikationen des Instituts 
für österr. Kulturgeschichte. I. 1.) NUK 243098 — Lhotsky, A.: Aufsätze und Vor-
träge. Bd 1—4. München (1970—1974). NUK 237 353 — Sundhaussen, Holm: Der 
Einfluss der Herderschen Ideen auf die Nationsbildung bei den Völkern der Habs-
burger Monarchie. München 1973. 191 str. 8°. (Buchreihe der Südostdeutschen Hi-
storischen Kommission. 27.) NUK 178378 — Weigl, Heinrich: Historisches Orts-
namenbuch von Niederösterreich. Verf. von Heinrich Weigl . . . Bd 1 — 3. Wien, 
Verein für Landeskunde von Niederösterreich und Wien 1964—1970. 8°. NUK 241201 
— Tausend Jahre Österreich. Eine biographische Chronik. 3. Bd.: Der Parlamen-
tarismus und die beiden Republiken. Hrsg. von Walter Pollak. Wien—München, 
Jugend u. Volk (1974). 527 str. 8°. INV B 2657. 
Srednji in novi vek do 1848: 
• Bidermann, Hermann, Ignaz: Geschichte der österreichischen Gesammt-Staats-
Ides 1526—1804. [Repr.] A bt. 1/2. Wien, H. Geyer 1972. 8°. NUK 244338 — Bradler-
Rottmann, E.: Die Reformen Kaiser Josephs IL Göppingen 1973. (Göppinger aka-
demische Beiträge. 67.) NUK 253 842 — Ebendorf er, Thomas: Chronica Austriae. 
Hrsg. von Alphons Lhotsky. Berlin & Zürich 1967. (IV) + CXX + 684 str. 8". (Mo-
numenta Germaniae historica inde ab anno Christi 500 usque an annum 1500. 
Scriptores rerum Germanicarum, nova series. 13.) NUK 61250 — 13 — Joseph 
Haydn und seine Zeit. (Red.: Gerda Mraz.) Eisenstadt 1972. 160 + 9 str. 8°. (Pu-
blikationen des Instituts für österr. Kulturgeschichte. 2.) NUK 243098 — Maass, 
Ferdinand: Der.Frühjosephinismus. Wien & München (1969). 126 str. 8°. (Forschun-
gen zur Kirchengeschichte Österreichs. 8.) NUK 244783 — Mikoletzky, H. L.: Öster-
reich. Das entscheidende 19. Jahrhundert. Geschichte, Kultur und Wirtshaft. Wien 
(1972). NUK 265 021 — Mikoletzky, H. L.: Österreich. Das grosse 18. Jahrhundert . 
Von Leopold I. bis Leopold IL Wien (1967). NUK 265 020 — Die Mittelalterlichen 
Stiftsurbare des Bistums Brixen. Wien 1968. 8°. 1. Die ältesten Urbare des Benedikti-
nerinnesstiftes Sonnenburg im Pustertal. 1968. (Urbare geistlicher Grundherrschraften. 
5/1. österreichische Urbare. 3/5) SAZU 70683 H — Mitteraner, Michael: Karolin-
gische Markgrafen im Südosten. Fränkische Reichsaristokratie und bayerischer Stam-
192 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
mesadel im österreichischen Raum. Graz 1963. XXVI + 273 str. 8°. (Archiv für öster­
reichische Geschichte 123.) NUK 20748 — Pichler, F.: Die Urbare, urbarialen Auf­
zeichnungen und Grundbücher der Steiermark. Gesamtverzeichnis. Mit Ausschluss 
der Herrshaften und Gülten der ehemaligen Untersteiermark. Bd. 1. Graz 1967. 
(Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchives. 3.) NUK 157 136 — Rump, 
Hans-Uwe: Walther von der Vogelweide in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. 
(Reinbek bei Hamburg 1974.) 150 str. 8° (Rowohlts Monographien. 209.) NUK 161827 
— Schulze, Winfried: Landesdefension und Staatsbildung. Studien zum Kriegs­
wesen des innerösterreichischen Teritorialstaates (:1564—1619:). Wien [idr.] 1973. 
SAZU 7536/60 H — Seebacher-Mesaritsch, Alfred: Hexen-Report. Bericht über eine 
Massentragödie in der Steiermak 1425^1746. Graz, Leykam (1972). 272 str. 8°. 
Ilustr. NUK 247138 — Unterkirchen, Franz: Die datierten Handschriften der öster­
reichischen Nationalbibliothek bis zum Jahre 1400. T. 1—2. Wien [itd.] 1969. 4°. 
(Katalog der datierten Handschriften in lateinischer Schrift in Österreich. 1.) NUK 
R H 250428 — Winner, Gerhard: Die Urkunden des Zisterzienserstiftes Lilienfeld 
1111—1892. Wien 1974. 751 str. 8°. (Fontes rerum Austriacarum. II. Abt. 81.) SAZU 
13068/81 H. 
Od 1848 do 1918: 
Die Habsburgermonarchie 1848—1918. Bd. 2. Verwaltung und Rechtswesen. 
Wien, Der österreichischen Akademie der Wissenschaften 1975. 8°. IZDG 5168 — 
Klabouch, Jifi: Die Gemeindeselbstverwaltung in Österreich 1848—1918. München 
& Wien, Verl. Oldenbourg 1968. 180 str. 8°. (Österreich Archiv.) F F C 3720 — 
Knauer, Oswald: Das österreichische Parlament von 1848—1966. Wien (1969). 317 + 
. (II) str. 8°. (Österreich-Reihe. 358/359—360/361.) NUK 141421, INV B 631 — Matis, 
Herbert: Österreichs Wirtschaft 1848—1913. Konjunkturelle Dynamik und gesell­
schaftlicher Wandel im Zeitalter Franz Josephs I. Berlin, Duncker & Humbolt 
(cop. 1972). 490 str. 8°. IZDG 5313 — Meckling, Ingeborg: Die Aussenpolitik des 
Grafen Czernin. München, Oldenbourg Verl. (1969). 371 str. 8°. (Österreich Archiv.) 
F F C 3724 — Okač, Antonin: Rakousky problem a list Vaterland 1860—1871. D. 
1—2. Brno, Musejni spolek 1970. 4°. Strojep. avtgr. NUK II235210, IZDG II496, 
F F E 685 — Plaschka, Richard Georg & Horst Haselsteiner & Arnold Suppan: In­
nere Front. Militärassistenz, Widerstand und Umstruz in der Donaumonarchie 
1918. Bd. 1.: Zwischen Streik und Meuterei., Bd. 2.: Umsturz. Wien, Verlag für 
Geschichte und Politik 1974. 8°. (Veröffentlichungen des Österreichischen Ost- und 
Südosteuropa-Instituts. 8, 9.) F F D 4648, IZDG 5354, INV B 2619 — Ramhardter, 
Günther: Geschichtswissenschaft und Patriotismus. Österreichische Historiker im 
Weltkrieg 1914—1918. München, Oldenbourg Verl. 1973. 230 + (II) str. 8°. (Öster­
reich Archiv.) F F C 3723 — Ward, David: 1848. [Eighteen hundred and forty-eight.] 
The fall of Metternich and the year of revolution. London, Hamilton (1970). VII + 
275 str. + pril. 8°. NUK 245433 
Od 1918 do 1945: 
Baschinger, Karl & Herbert Matis: Der österreichische Schilling. Geschichte 
einer Wahrung. Graz [itd.], Styria Verl. (1974). 326 + (I) str. 8°. Ilustr. INV B 2551 
— Breycha-Vauthier, A. C.: Die Zeitschriften der österreichischen Emigration. 
1934—1946. Wien, österreichische Nationalbibliothek 1960. 28 str. 8°. (Biblos-Schrif-
ten. 26.) [Strojep. avtogr.] INV B 2682 — Fein, Erich: Gedenkstätten des öster­
reichischen Freiheitskampfes. Mahnmale für die Opfer des Faschismus. Eine Do­
kumentation. (Hrsg. von der Arbeitsgemeinschaft der KZ-Verbände und Wider­
standkämpfer Österreichs. Wien, Europaverlag- 1975. 399 str. 4°. Ilustr. INV C 
564 — Hautmann, Hans: Die verlorene Räterepublik. Am Beispiel der Kommuni­
stischen Partei Deutschösterreichs. (2., erg. Aufl.) Wien [itd.], Europa Verl. (cop. 
1971). 286 str. 8°. (Europäische Perspektiven.) INVB733 — Mikoletzky, H. L.: 
Österreich im 20. Jahrhundert. Zeitgeschichte. (3., erg. Aufl.) Wien (1969). NUK 
265 022 — Peball, Kurt: Die Kämpfe in Wien im Februar 1934. (Wien, österreichi­
scher Bundesverl. f. Unterricht, Wissenschaft u. Kunst 1974.) 78 + (II) str. 8°. (Mi­
litärhistorische Schriftenreihe. 25.) INV B1600 — Pogibli za Avstriju. Soprotiv-
lenie Gitlerovskim okkupantam. Sbornik pisem i dokumentov. Moskva, Progress 
1974. 284 + (III) str. 8°. [cir.] Ilustr. IZDG 5417 — Rebhann, Fritz M.: Das braune 
Glück zu Wien. Wien—München, Herold Verl. (1973). 372 str. + 16 si. 8°. (Das 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 193 
einsame Gewissen. 7.) INV B 1349 — Rebhann, Fritz M.: Finale in Wien. Eine 
Ganstadt in Aschenregen. Wien—München, Herold (1969). 240 str. 8°. (Das einsame 
Gewissen. 4.) INV B 1349 — Stadler, Karl R.: Hypothek auf die Zukunft. (The 
Birth of the Austrian Republic 1918—1921.) Die Entstehung der österreichischen 
Republik 1918—1921. (Ins Deutsche übertr. von Gina Standler.) Wien [itd.], Euro­
pa (1968). 280 str. 8°. S 3 zvd. NUK 216827 — Von Justizpalast zum Heldenplatz. 
Studien und Dokumentationen. 1927 bis 1938. (Hrsg. von Ludwig Jedlicka und Ru­
dolf Neck.) Wien, österreichische Staatsdruckerei 1975. 588 str. 4°. Ilustr. INV C 
568 — Widerstand und Verfolgung in Wien 1934—1945. Eine Dokumentation. Hrsg.: 
Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes. Wien, österreichischer 
Bundesverl. f. Unterricht, Wissenschaft u. Kunst; Jugend und Volk 1975. 8°. 3 Bde 
INV B 2641 — Witzig, Daniel: Die Vorarlberger Frage. Die Vorarlberger Anschluss­
bewegung an die Schweiz, territorialer Verzicht u. territorialer Anschprüche vor 
dem Hintergrund der Neugestaltung Europas 1918—1922. 2. unveränd. Aufl. Basel 
u. Stuttgart, Helbin & Lichtenhahn 1974. XV + 527 str. 8°. (Basler Beiträge zur 
Geschichtswissenschaft. 132.) INV B 2632. 
Od 1945 dalje: 
Hölzl, Norbert: Propagandaschlachten. Die österreichischen Wahlkämpfe 1945 
bis 1971. Wien, Geschichte und Politik 1974. 184 str. 8°. Ilustr. INV B 2670 — Fischer, 
Ernst: Das Ende einer Illusion. Erinnerungen 1945—1955. (1. Aufl.) Wien [itd.], F. 
Molden (1973). 400 str. 8°. INV B 2543 — Kreisky, Bruno: Neutralität und Koexistenz. 
Aufsätze und Reden. München, Paul List 1975. 200 str. 8°. INV B 2624 — Das po­
litische System Österreichs. (:Hsg.:) Heinz Fischer. (Wien), Europaverlag (1974). 
655 str. 8°. INV B 2627 — Ritschel, Karl Heinz: Julius Raab der Staatsvertrages 
Kanzler. Saljburg. Edition Reinartz 1975. (82) str. + 273 fotogr. + gramof. plošča. 
4°. INV C 566 — Stourzh, Gerald: Kleine Geschichte Staatsvertrages. Mit Dokumen­
teil. Graz [itd.], Styria Verl. 1975. 255 str. + (8) str. si. 8°. INV B 2628 — Withalm, 
Herman: Antworten. (Graz [itd.]), Styria Verl. (1974). 250 + (I) str. 8°. INV B 2538. 
9. Č e š k o s l o v a š k a 
Frolec, Vaclav: Tradični vinafstvi na Morave. (Brno. Universita J. E. Pur-
kynë 1974.) 255 str. + pril. 8°. (Spisy filosofické fakulty. 198.) Ilustr. IZDG 3185 — 
Glassi, Horst: Die slovakische Geschichtswissenschaft nach 1945. Wiesbaden 1971. 
166 str. 8°. (Veröffentlichungen des Ostereuropa-Institutes München. 37.) NUK 
135647 — Honolka, K.: Antonin Dvorak in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. 
(Reinbek bei Hamburg 1974.) (Rowohlts Monographien. 220.) NUK 161 827 — Nečas, 
Ctibor: Balkan a češka politika. Brno 1972. 160 + (II) str. 8°. SAZU 73203 — Panzer 
überrolen den Parteitag. Protokoll und Dokumente des 14. Parteitags der KPTsh 
am 22. August 1968. Hrsg. u. eingeleitet von Jiri Pelikan. (Aus d. Tschechischen 
übers von: Peter Aschner, Leopold Grünwald, Jiri Starek.) Wien [itd.] Europa 
Verl. (1969). 319 str. 8°. NUK 236808 — Patschovsky, Alexander: Die Anfänge einer 
ständigen Inquisition in Böhmen. Ein Prager Inquisitoren-Handbuch aus der ersten 
Hälfte des 14. Jahrhunderts. Berlin, New York, Walter de Gruyter 1975. XLX + 
319 str. 8°. (Beiträge zur Geschichte und Quellenkunde des Mittlealters. 3.) F F D 
4657 — Poulik, Josef: Mikulčice, Velkomoravské mocenské üstredi. — Veliko der-
zovnyj centr Veliko Moravii. — Das Grossmährische Machtzentrum. Praha, Olimpia 
(1974). 104 str. 8°. Ilustr. SAZU 73347 — Schamschula, Walter: Die Anfänge der 
tschechnischen Erneuerung und das deutsche Geistesleben (:1740—1800:). (Habilita­
tionsschrift.) München, Wilhelm Fink 1973. 338 + (I) str. + pril. 8°. NUK 242026 — 
Soupis starych tiskù ve fondech stâtni vëdecké knihovny v Olomouci. I. Tsky vy-
dané na üzemi Cech a Moravy v letech 1501—1800. Sv2. : B—C. Olomouc 1975. (Pu-
blikaze Stâtni védecké knihovny v Olomouci. 5.) SAZU II 47504/5 — Teoretické 
problémy historié. Praha, Ceskoslosvensko-sovetsky institut ČSAV 1972. 8°. SAZU 
74460/1, 2. — Trapi, Miloslav: Novinâf Jan Ohéral. Nâstin jeho života a dila se 
zvlaštnim zretelem k pûsobeni na Morave). (V Ostravë), Profil 1969 2141+ (III) str. 8°. 
Z avtorj. si. NUK 242154 — Das Unterdrückte Dossier. Bericht der Kommission des 
ZK der KPTsch über politische Prozesse und »Rehabilitierungen« in der Tschecho-
slowakei 1949—1968. Hrsg. von Jiri Pelikan. (Übers, des tschechischen Original-
textes: Peter Aschner.) Wien [itd.], Europa Verl. (1970). 442 str. 8°. 
13 Zgodovinski časopis 
194 ZGOIX>VINSKI ČASOPIS XXX 1976 
10. M a d ž a r s k a s s t a r o O g r s k o k o t c e l o t o 
Adony-Naredy, Franz von: Ungarns Armee im Zweiten Weltkrieg. Deutschlands 
letzter Verbündeter. Neckargemünd, K. Vowinckel 1971. 219 str. 8°. (Die Wehrmacht 
im Kampf. 47.) Ilustr. IZDG 1954 — Bartha, Antal: Hungarian society in the 9 t h 
and 10th centuries. Budapest 1975. 147 str. 8°. (Studia Historica Académie sciantarum 
Hungaricae. 85.) SAZU 13851 H — Lehmann, Michael: Das deutschsprachige kato-
lische Schrifttum Altungarns und der Nachfolgestaaten 1700—1950. München 1975. 
589 str. 8°. (Studia Hungarica 9.) SAZU 75688/9 — Kiräly, K. Béla: Hungary in the 
late eighteenth century. The decline of enlightened despotism. New York, London, 
Columbia university 1969. XIV + 295 str. 8°. F F D 4655 — Macartney, C. A.: Hun­
gary. A short history. Edingburgh, University Press (1962). X + 262 str. + pril. 8°. 
(Short histories of Europe. 1.) IZDG 5392 — ölvedi, Ignâc: A Budai Vâr es a de-
breceni csata. Horthyék katasztrófapolitikaja 1944 ÖSZEN. Budapest, Zrinyi Ka-
tonai Kiadó 1974. 242 + (III) str. + pril. 8°. IZDG 5414 — Probstz, Günther Frhr. von: 
Die niederungarischen Bergstädte. Ihre Entwicklung und wirtschaftliche Bede­
utung bis zum Übergang an das Haus Habsburg (:1546:). München 1966. (VII) + 
360 str. + 3 pril. 8°. (Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Kommission. 15.) 
NUK 178378 — Toth, A.: Parteien und Reichstagswahlen in Ungarn 1848—1892. 
München 1973. (Südosteuropäische Arbeiten. 70.) NUK II 60129 — Želicki, Bela 
lozefovič: Socialističeskoe rabočee dviženie v Vengrii 1873—1890. Moskva, Nauka 
1975. 262 + (II) str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 36216. 
11. R o m u n i j a 
Splošno : 
Chronological history of Romania. By Horia C. Matei [itd.]. Under the guidance 
of Constantin C. Giurescu. Bucharest, Editura enciclopedica romàna 1972. 525 + . (I) 
str. 8°. NUK 247175 — Codarcea, Cornelius L: Le roumanohongrois. Préf. de Emile 
Bure. Bucuresti 1937. (Nachdr.) (München, »Études Romaines« 1973.) 186 str. 8°. 
NUK 248366 — Cordoneanu, M. — V. Nedel: 100 [O sutä] de monumente si locuri 
istorice ale patriei. [Bucuresti] 1972. NUK II 251854 — Iorga, N.: A history of Rouma-
nia. Land, people, civilisation. Transi, from the second enlarged ed. by Joseph 
McCabe. London, T. Fischer (1925). (München 1971.) NUK 253861 — Istoria filozofiei 
românesti. Vol. 1. (Bucuresti), Academia Republicii Socialiste Romania 1972. 8°. NUK 
243181 — Istoria lumii in data, Elaborata de Horia C. Matei [itd.] sub conducerea 
Andrei Otetea. Bucuresti, Editura enciclopedica Romàna 1972. XVI + 616 str. 8°. 
NUK 243195 — Istoria medicinei românesti. Pied. V. L. Bologa [itd.] Bucuresti, Edi-
tura medicala 1972. 565 + (I) str. 8°. Ilustr. NUK 242943 — Rumynija. Enciklopedi-
českij spravočnik. Izd. 2-e. Buharest 1971. [cir.] NUK 248172 — Vätämanu, N.: Istorie 
bucuresteanä. Bucuresti 1973. (Orizonturi. 46.) NUK 248185. 
18. stoletje: 
Mäciucä, Constantin: Dimitrie Cantemir. [Bucuresti], Albatros 1972. 324 str. + 
pril. 8°. (»Oameni ilustri«.) NUK 246982 — Tinta, Aurei: Colonizärile habsburgice 
in Banat 1716—1740. Timisoara, Facla 1972. 216 str. + pril. 8°. Ilustr. SAZU 73775 H. 
19. in 20. stoletje: 
Ceausescu, Nicolae: Scritti scelti (:1974:). Milano, Edizioni del Calendario 1975. 
473 str. + pril. 8°. IZDG 5366 — Din lupta antifascista pentru independenta si suve-
ranitatea României. Culegere de studii. (Autori: P. Constantinescu-Iasi [itd.]. Co-
ordonator: Gheorghe Matei.) (Bucuresti 1971.) NUK 237856 — Documente din istoria 
miscärii muncitoresti din Romania. 1900—1909. (Bucuresti, Editura politica 1975). 
1006 str. 8°. IZDG 4339 — Giurescu, Constantin C : The making of the Romanian 
unitary state. Transi, from the Romanian: Petru Clinca. Bucharest, Meridiane 1971. 
178 str. + 1 zvd. 8° — Insurectia din august 1944 si semnificatia ei istorica. (Bucu­
resti), Editura militara (1974). 395 str. 8°. IZDG 5295 — Ionitä, Gh. I.: Pentru front 
popular antifascist in Romania. Organizatii democratice de masä legale create, 
conduse sau aflate sub influenta P. C. R. (:1935—1938:). Introd. de Petre Constanti­
nescu-Iasi. (Bucuresti 1971.) NUK 237841 — Iorga, N.: Romania cum era pina la 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 195 
1918. Vol. 1-2. Bucuresti 1972. 8°. (Biblioteca pentru toti. 717, 718.) NUK 191819 — 
Kogälniceanu, Mihail: (Documente diplomatice.) (Bucuresti, Politica 1972.) 551 + (Ш) 
str. 8°. Z avtorj. si. NUK 247185 — Miege, Wolfgang: Das Dritte Reich und die 
Deutsche Volksgruppe in Rumänien 1933—38. Ein Beitrag zur nationalsozialistischen 
Volkstumspolitik. Bern, H. Lang; Frankfurt/M., P. Lang 1972. 346 str. 8°. (Europäische 
Hochschulschriften. Reihe III.: Geschichte und ihre Hilfswissenschaften. 18.) INV 
B 2557 — 80" [Ottantesimo] anniversario della fondazione del partito politico della 
classe operaia in Romania. Documenti. (Roma), Editori Riuniti (1974). 173 str. 8°. 
IZDG 5298 — Popescu-Puturi, Ion [ed.]: Clase operaia e movimento contadino in 
Romania. (Roma) Editori Riuniti (1974). 518 str. 8°. IZDG 5325 — Socialisticeskaja 
respublika Rumynija. Moskva, Nauka 1974. 190 + (II) str. 8". [cir.] SAZU 72161 — 
Stranicy Istorii Rumynskoj Armii. Buharest 1975. 250 + (II) str. 8°. Bibliotheca 
Historica Romania. Monographies. 15. SAZU 44189/15 H — Surpat, Gheorghe [ed.]: 
Clasa muncitoare. Forta sociala conducatoare ìn Romania socialista. Bucuresti, 
Editura politica 1974. 244 str. 8°. IZDG 5301 — Unitatea de actiune a clasei muncitoare 
din Romania. Comunicari prezentate la sesiunea stiintifica organizata cu prilejul 
implimirii a 30 de ani de la faurirea Frontului unie muncitorese din Romania, 
Bucuresti, 25—27 aprilie 1974. Bucuresti, Editura politica 1974. 335 str. 8°. (Biblioteca 
de istorie.) IZDG 5299 — Zalysckin, Mihail Mihailovič: Vnešnjaja politika Rumynin 
i rumyno-russkie otnošenija 1875—1878. Moskva, Nauka 1974. 292 str. 8°. [cir.] SAZU 
73032. 
Transilvanija: 
Anghel, Gheorghe: Mittelalterliche Burgen in Transsilvanien. (Aus dem Rumä­
nischen übers, von Herbert Hoff mann.) Bucuresti, Meridiane 1975. 160 + (II) str. + 
pril. 8°. Ilustr. NUK 247137 — Göllner, Carl : Die Siebenbürgische Militärgrenze. 
Ein Beitrag zur Sozial- und Wirtschaftsgeschichte 1762—1851. München 1974. 264 str. 
8°. (Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Kommission. 28.) NUK 178378, SAZU 
40405/28 — Göllner, Carl : Siebenbürgische Städte im Mittelalter. Bucuresti, Editura 
stiintificä 1971. 342 + (II) str. + pril. + corr. 8°. NUK 246951 — Pascn, Stefan: Voie-
vodatul Transilvaniei..Ed. 2. Vol. 1. Cluj, Editura Dacia 1972. 8°. NUK 247173 — 
Rezistenta antifascista in partea de nord a Transilvaniei (septembrie 1940 — octom-
brie 1944). [Bucuresti], Editura Dacia Cluj Napoca 1974. 254 str. 8°. (Istorie contem­
poranea.) IZDG 5302 — Sassu, C : Rumanians and Hungarians. Historical premises. 
»Cugetarea« . . . Bucuresti (1940). (Nachdr.) (München, »Études Roumaines« 1973.) 176 
str. + pril. 8°; NUK 248365. 
12. I t a l i j a 
Splošno: 
Buti, Gianna G. & Giacomo Devoto: Preistoria e storia delle regioni d'Italia. 
Una introduzione. (Firenze), Sansoni (1974). XVIII + (I) + 188 + (II) str. + 1 pril. 
8°. (Sansoni università.) INV B 2609 — Dal regionalismo alla Regione. A cura di 
Ettore Roteili. Bologna, Il Mulino (1973). 362 + (IV) str. 8°. (Problemi e prospettive. 
Serie di diritto.) INV B 2570 — Devoto, Giacomo & Gabriella Giacomelli: I dialetti 
delle regioni d'Italia.' (Firenze), Sansoni (1973). XLII + 206 + (IV) str. + 9 kt. 8°. 
(Sansoni Università.) INV B 2582 — Enciclopedia dell'antifascismo e della Resistenza. 
Appendice. Voi. 2. D-G. (Milano 1971.) 4°. NUK C II 229000 — L'Esercito e i suoi 
Corpi. Sintesi storica. Roma, Stato Maggiore dell Esercito — Ufficio storico 1971. 
4°. 2/L, IL 1973. IZDG II 488 — Guion, Pasquale: La gente delle valli del Natisone. 
Udine, Arti grafiche friulane 1974. 103 + (III) str. 8°. Ilustr. INV B 2648 — Salvi, 
Sergio: La lingue tagliate. Storia delle minoranze linguistiche in Italia. (Milano), 
Rizzoli (1975). 294 + (VII) str. 8°. INV B 2585. 
Antika: 
Bengtson, Hermann: Zum Partherfeldzug des Antonius. München 1974. 48 str. 
8". (Sitzungsberichte [der] Bayer Akad. d. Wiss. Philosoph, histor. Kl. 1974/1.) SAZU 
5623/1974 :1 — Pinsent, John: Military Tribunes and Plebeian Consuls: the Fasti 
from 444 V to 342 V. Wiesbaden 1975. VII + 83 str. 8°. (Histor ia . . . Einzelschriften. 
24.) SAZU 24951/24.H. i 
13* 
196 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Srednji in novi vek do vključno 18. stoletja: , • 
Balbi, Giovanna: Il primo incunabolo genovese. Torino 1970. XXIII + (XVI) str. 
8°. (Manuali e saggi di bibliografia. 4.) NUK b 233535 — 4 — Brogiolo, Gian Pietro: 
Statuti comunali di polpenazze e di manerba. Secolo XV. Brescia 1974. 175 str. 8". 
(Monumenta Brixae Historica. Fontes. 3.) SAZU 62564/3 — Carbone, Salvatore: Note 
introduttive ai dispacci al senato dei reppresentanti diplomatici Veneti. Serie: Co­
stantinopoli, Firenze, Inghilterra, Pietroburgo, Roma, (Ministero dell' Interno) 1974. 
94 str. 8°. (Quaderni della Rassegna degli Archivi di Stato. 43.) IZDG 3843 — 
GorfunkeF, Aleksandr Haimovič: Džordano Bruno. Moskva, »Mysl'« 1973. 174 + (II) 
str. 8°. [cir.] (Mysliteli proslogo.) NUK 248221 — Hale, J. R.: Machiavelli and renais­
sance Italy. < (Harmondsworth, Nicolls & co. 1972.) ХШ + 191 + (IV) str. 8". F F B 
867 — Mancia, Maria Cristofari: Il primo registero della tesoreria di ascoli. 20 agosto 
1426—30 aprile 1427. Roma, Ministero dell'Interno 1974. XIII + 191 str. + pril. 8°. 
(Pubblicazioni degli Archivi di Stato. 6.) IZDG 3955 — Melis, Federigo: Documenti 
per la storia economica del secoli XIII-XVI. Firenze 1972. VIII + 628 str. 4°. (Publi-
cazioni Istituto Internazionale di Storia economica »F. Datini« prato. Serie I. Docu­
menti 1.) SAZU II 73424/1 H — Pampaloni, Guido: Firenze al tempo di Dante. Docu­
menti sull'urbanistica fiorentina. Roma, Ministero dell 'Interno 1973. XXXVIII + 
220 'str. 8°. (Pubblicazioni degli Archivi di Stato. Fonti e sussidi. 4.) IZDG 3955 — 
Pitti, Buonaccorso: Hronika. (Cronica.) Perevod s ital'janskogo. Izd. podgotovili 
Z. V. Gukovskaja, M. A. Gukovskij, V. I. Rutenburg. Leningrad, »Nauka« 1972. 
248 + (I) ov.) str. 8°. [cir.] (Literaturnye pamjatniki.) NUK 215583 — Il primo Liber 
curiae della procurazione reale di Sardegna (:1413—1425:). A cura di Gabriella Olla 
Repetto. Roma, Ministero dell' Interno 1974. LX + 257 str. 8°. (Pubblicazioni degli 
Archivi di Stato. Fonti e Sussidi. 5.) IZDG 3955. 
19. in 20. stoletje do 1918: 
Artom, Isacco ed Ernesto Artom: Iniziative neutralistiche della diplomazia 
italiana nel 1870 e nel 1915. Documenti inediti a cura di Angelo Artom. [Torino], 
Einaudi 1954. 126 + (II) str. + 1 si. 8". (Saggi. 182.) INV B 596 — Ganapini, Luigi: 
Il nazionalismo cattolico. I cattolici e la politica estera in Italia dal 1871 al 1914. 
Bari, Laterza 1970. 224 + (III) str. 8°. (Biblioteca di cultura moderna. 683.) INV B 
653 — Ghisalberti, Carlo: Storia costituzionale d'Italia. 1849—1948. (Roma—Bari), 
Laterza 1974. XIII + 416 str. 8°. (Storia e società.) INV B 2634 — Mack Smith, Denis: 
Il Risorgimento italiano. Storia e testi. (1. ed. nella Universale.) (Bari), Laterza 1973. 
XXIII + 702 str. 8°. (Universale Laterza. 256., 257.) INV A 188 — Vigezzi, Brunello: 
L'Italia di fronte prima guerra mondiale. Voi. 1.: L'Italia neutrale. Milano—Napoli, 
R. Ricciardi 1966. LXXI + 1026 + (II) str. 8°. INV B 2578. 
Od 1919 do 1939: 
Bonomi, Giorgio: Partito e rivoluzione in Gramsci. Milano, Feltrinelli (cop. 1973). 
167 str. 8°. (I fatti e le idee. Saggi e Biografie. 250.) IZDG 2697 — Catalano, Franco: 
Potere economico e fascismo. Nuova ed. interamente rifatta. (Milano), Bompiani 
(1974). 462 + (II) str. 8". (Saggi Bompiani. 8.) INV B 2576 — Catti-De Gasperi, Maria 
Romana: De Gasperi, uomo solo. Con 15 tav. e 18 documenti in fac-simile fuori testo. 
(7. ed.) [Milano], Mondadori (1974). 418 + (LX) str. 8°. (Le scie.) INV B 2567 — 
De Rosa, Gabriele: Il Partito popolare italiano. (3. ed. nella Universale Laterza.) 
(Bari), Laterza 1974. 339 str. 8°. (Universale Laterza. 116.) INV A 188 — Dodolev, 
Mihail Alekseevič: Demokraticeskaja oppozicija i rabočee dviženie v Italii 1922— 
1926 gg. Moskva, Nauka 1975. 248 str. + corr. 8°. SAZU 43444 — Humbert-Droz, 
Jules: Il contrasto tra l 'Internazionale e il P. C. I. 1922—1928. Milano, Feltrinelli 
(cop. 1969). 260 str. 8°. (I fatti e le idee. Saggi e Biografie. 192.) IZDG 2697 — Go­
betti, Piero: Scritti politici. A cura di Paolo Spriano. (Torino), Einaudi 1960. LI + 
1095 str. 8°. (Opere complete di Piero Gobetti. 1.) IZDG 5323 — Nitti, Francesco 
Saverio: Scritti di economia i finanza. Voi. 3., parte 2.: La conquista della forza. 
Il capitale straniero in Italia. A cura di Domenico Demarco. Bari, Laterza 1966. 
XII + 487 str. 8°. (Edizione nazionale delle opere di Francesco Saverio Nitti. 7/2.) 
INV B 604 — Rocnat, Giorgio: L'esercito italiano da Vittorio Veneto a Mussolini. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 197 
(:1919—1925:). Pref. di Piero Pieri. Bari, Laterza 1967. XI + 609 str. 8°. (Storia e 
società. Serie di studi a cura dell Istituto nazionale per la storia del Movimento di 
Liberazione in Italia. 4.) INV B 1536 — Seton-Watson, Christopher: L'Italia dal libe-
ralismo al fascismo. 1870—1925. (Trad, [dall'ingl.] di Luca Trevisani. 1. ed. nella 
Universale.) (Bari), Laterza 1973. 996 str. 8°. 2 vol. (Universale Laterza. 240, 241.) 
INV A 188 — Tasca, Angelo: I primi dieci anni del PCI. Introduzione di Luigi Cor-
tesi. (2. ed.) (Bari), Laterza (1973). 223. + (II) str. 8°. (Tempi nuovi. 49.) INVB 2638 
— Tranfaglia, Nicola: Dallo stato liberale el regime fascista. Problemi e ricerche. 
(2. ed.) Milano, Feltrinelli (cop. 1975). 297 str. 8°. (I fatti e le idee. Saggi e Biografie. 
248.) IZDG 2697 — Villari, Luigi: Italian foreign policy under Mussolini. New York, 
The Devin-Adair Company 1956. XIII + 396 str. + pril . 8°. IZDG 5405. 
Od 1940 dalje: 
Bocca, Giorgio: Storia dell'Italia partigiana. Settembre 1943 — maggio 1945. 
(3. ed. nella Universale.) Bari, Laterza 1975. 547 str. 8°. (Universale Laterza. 152.) 
ÏNV A 188 — Bordiga, Amadeo: Scritti scelti. A cura di Franco Livorsi. Milano, Fel-
trinelli 1975. 266 str. 8°. (Il pensiero socialista.) INV B 2649 — Candeloro, Giorgio: 
Storia dell'Italia moderna. Voi. 7. La crisi di fine secolo e l'età giolittiana. Milano 
1974. NUK 137707 — Cesselli, Marco: Porzûs due volti della Resistenza. Milano, La 
Pietra 1975. 151 str. + corr. 8°. (Gli esempi.) INV B 2647 — Croce, Benedetto: Scritti 
e discorsi politici. (:1943—1947:). (2. ed.) Bari, Laterza 1973. 8°. 2 voi. (Opere di 
Benedetto Croce. Scritti varii. 11., 12.) INV B 2637 — De Felice, Renzo: Il problema 
dell'Alto Adige nei rapporti italo-tedeschi daH'»Anschlus« alla fine della seconda 
guerra mondiale. Bologna, Il Mulino (1973). 147 + (II) str. 8°. (Collana di storia con-
temporanea. Saggi. 1.) INV B 2571 — Indrio, Ugo: La Presidenza Saragat. Cronaca 
politica di un settenio.. 1965—1971. [Milano], Mondadori (1971). 294 + (П) str. 8°. 
INV B 2566 — L'Italia fra Tedeschi e Alleati. A cura di Renzo De Felice. Bologna, 
Il Mulino' (1973). 301 + (II) str. 8". (Collezione di storia contemporanea. Temi. 2.) 
INV B 2572-2 — Jemolo, Arturo Carlo: Chiesa e Stato in Italia dalla unificazione a 
Giovanni XXIII. (3. ed. riv. e aggior.) (Torino), Einaudi (1974). 332 str. 8°. (Piccola 
biblioteca Einaudi. 60.) INV B 235 — Kogan, Norman: L'Italia del dopoguerra. 
Storia politica dal 1945 al 1966. (Tit. orig.: A political history of postwar Italy. Trad, 
di Silvia Calamdrei.) (5. ed.) (Bari), Laterza 1974. 283 + (I) str. 8°. (Universale 
Laterza. 86.) INV A 188 — Leccisotti, Tommaso & Faustino Avagliano: I regesti dell' 
Archivio. Roma, Ministero dell'Interno 1974. XXXII + 597 str. + pril. 8°. (Pubbli­
cazioni degli Archivi di Stato. 81.) IZDG 3955 — Lizzerò, Mario: Virginia Tonelli 
»Luisa« partigiana. (Udine), A. N. P. I. (1972). 59 str. 8". (Quaderni della resistenza. 
1.) Ilustr. IZDG 4919 — Nicolai, Paolo: I fratelli Cervi. (Roma), Editori Riuniti 
(1974). (122) str. 8°. Ilustr. IZDG 5416 — Rassegna degli Archivi di Stato. Roma, Mi-
nistero dell'Interno 1940 —. 8°. XXXIV/1. gennaio/aprile, XXXIV/2-3. mag./dic. 1974. 
IZDG 3844 — Resistenza reggiana. Documenti fotografici. Reggio Emilia, (Istituto 
per la storia della Resistenza e della guerra di Liberazione) 1972. 179 str. 8°. Ilustr. 
IZDG 5415 — Riservato a Mussolini. Notiziari giornalieri della Guardia nazionale 
repubblicana novembre 1943 — giugno 1944. Documenti dell'Archivio Luigi Miche-
letti. A cura di Luigi Bonomini [idr.]. Milano, Feltrinelli (cop. 1974). LXXII + 486 
str. 8°. (Biblioteca di storia contemporanea. I fatti e le idee. Saggi e Biografie. 268. 
Memoralistica e Documenti. 4.) IZDG 5288 — Il sistema politico italiano. A cura di 
Paolo Farneti. Bologna, Il Mulino (1973). 504 + (V) str. 8°. (Problemi e prospettive. 
Ser. di scienza politica.) INV B 2569 — Springhenschmid, Karl: Schicksal Südtirol. 
2. Aufl. Graz u. Stuttgart, L. Stocker (1971). 267 + (I) str. + 16 si. 8°. INV B 2626 — 
Togliatti, Palmiro: Opere scelte. A cura di Gianpasquale Santomassino. (Roma), 
Editori Riuniti (1974). IX + 1190 str. 8°. IZDG 5357 — Togliatti, Palmiro: Opere. A 
cura di Ernesto Regionieri. (Roma), Editori Riuniti (1967 —.) 8". 3/1, II: 1929—1935. 
(1973). IZDG 4664 — Viđali, Vittorio: Diario del XX Congresso. (2. ed. riv.) (Milano), 
Vangelista (1974). 196 + . (XI) str. + si. 8°. INV B 2558 — La Zone libere nella Re­
sistenza italiana ed europea. Relazioni e comunicazioni presentate al Convegno inter­
nazionale di Domodossola 25—28 settembre 1969. (Novara), Istituto Storico della 
Resistenza in provincia di Novara e in Valsesia 1974. VIII + 738 str. 8°. IZDG 5346. 
198 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
13. B o 1 g a r i j a 
Bulgarische Beiträge zur europäischen Kultur. (Sofia), Sofia-Press 1968. 126 + 
(V) str. + pril. 8°. Ilustr. NUK 233498 — Études historiques. 7. Sofia, Académie bul­
gare de sciences 1975. 8". IZDG 3922 — Narodnaja respublika Bolgarija. Moskva, 
Nauka 1974 176 str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 72629 — Zaplaščaneto na truda v sel-
skoto stopanstvo. Sofija, Bülgarska akademija na naukite 1974. 318 str. + pril. 8°. 
[cir.] SAZU 73485. 
14. G r č i j a 
Davies, John Kenyon: Athenian propertied families, 600—300 B. C. Oxford, 
The Clarendon Press 1971. XXXI + 654 str. + 3 pril. 8°. NUK 243872 — Dimaras, 
C. Th. & Koumarioniu & L. Droulia: Modern Greek culture. A selected biblio­
graphy. Athens, National Helenic Comittee of the International Association for 
South Eastern European Studies 1974. VIII + 119 str. 8°. SAZU 74851 — Hammond, 
Nicholas Geoffrey Lemprière: Studies in Grekk history. A companion volume to 
A history of Greece to 322 b. C. Oxford, Clarendon press 1973. XVI + 574 str. + 
pril. 8°. NUK 247599 — Mackendrick, P.: The Athenian aristocracy, 399 to 31 B. C. 
Cambridge, Massachusetts 1969. (Martin classical, lectures. 23.) NUK 247 584 — 
Schramm, Ehrengard: Griechenland und die Grossmächte im Zweiten Weltkrieg. 
Wiesbaden, Steiner Verlag 1955. (V) + 244 str. + pril. 8°. (Veröffentlichungen des 
Instituts für europäische Geschichte Mainz. 9.) IZDG 5433 — Spyridakis, Stylianos: 
Ptolemaic Itanos and hellenistic Crete. Berkeley [itd.] 1970. (VII) + 113 str. 8°. 
(University of California publications in history. 82.) NUK 133033 — Welles, C. B.: 
Alexander and the hellenistic world. Toronto 1970. NUK 232 299 — Wevers, John 
William: Text History of the Greek genesis. Göttingen 1974. 236 str. 8°. (Abhand-
lungen der Akad. d. Wiss. in Göttingen. Philolog. — Histor. Kl. 3.) SAZU II 5958/81 
— Wirth, Gerhard: Alexander der Grosse in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. 
(Reinbek bei Hamburg 1973.) 158 str. 8°. (Rowohlts Monographien. 203.) NUK 161827. 
15. A l b a n i j a 
Acta Albanie Veneta saeculorum XIV et XV. Josephi Valentini S. J. labore re-
perta et transcripta ac typis mandata. Pars 1. Saeculum XIV complectens. T. 1. Ab 
initio ad usque annum MCCCLXXXIV. Palermo, Centro internationale di studi 
albanesi [itd.] 1967. 8°. NUK 210000 — Deuxième conférence des études albanolo-
giques. A l'occasion du 5e centenaire de la mort de Georges Kastriote-Skanderbeg. 
(Red.: Androkli Kostallari [itd.].) P. 1—2. Tirana, (t. »Mihal Duri«) 1969—1970. 8". 
NUK 242187 — Histoire de l'Albanie des origines à nos jours. Roanne, Horvath 1974. 
XX + 372 str. 8°. SAZU 73421 H — Histoire du Part i du travail d'Albanie. (Tirana, 
Nairn Frasheri 1971.) 738 str. 8°. SAZU 73348 — IUria. Red. Muzafer Korkuti [itd.]. 
Vol. 1—2. Tirane, Universitet 1971—1972. 8°. NUK 242188 — Pulaha, S.: Defteri i 
regjistrimit të sanxhakut të shkodrës i vitit 1485. Tirane 1974. 8°. 1. 2. 1974. SAZU 
80396/1. 
16. B i z a n t i n s k o c e s a r s t v o 
Corpus fontium historiae Byzantinae. Series Berolinensis. [Berlin & New York], 
Walter de Gruyter 1967—1973. 8°. Vol.: 2. Keydell R.: Agathiae Myrinae Historia-
rum libri quinque. 1967. 3. Van Dieten J. L.: Nicetae Choniatae Orationes et epi-
stulae 1972. 4. Böhlmg G.: Ioannis Caminiatae De expugnatione Thessalonicae. 1973. 
5. I h u m H.: Ioannis Scylitzae Synopsis historiarum. 1973. FF D 4626 — Jahrbuch 
der österreichischen Byzantinischen Gesellschaft. Bd 23. Wien 1974. NUK 132 863 
— Maier, Franz Georg: Byzanz. (Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch Verlag (1973). 
444 str. 8°. (Fischer Weltgeschichte. 13.) Ilustr. IZDG 3766 — Udal'cova, Zinaida 
Vladumrovna: Idejno-političeskaja bor'ba v rannej Vizantii (po dannym istorikov 
IV—VII w. ) Moskva, Nauka 1974. 35 str. + corr. 8°. [cir.] SAZU73327 — Van Dieten, 
Jan-Louis: Niketas Choniates. Erläuterungen zu den Reden und Briefen nebst einer 
Biographie. Berlin & New York, Walter de Gruyter 1971. X + 194 + (П) str. + 
corr. 8". (Supplemente Byzantina. 2.) F F D 4625. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 199 
17. S t a r i v z h o d 
Barker,' Felix: Entdeckungsfahrten im Altertum. (Fotos: Peter Cook.) [Rot­
terdam], Lekturama [1974]. 191 str. 4°. (Mit berühmten Entdeckern auf Abenteuer.) 
NUK II 252669,— Deshayes, Jean: Les Civilisations de l 'Orient ancien. 214 héliogr., 
8 pi. en coul., 79 cartes et plans. (Paris), Arthaud 1969. 674 + (II) str. + pril. 4°. 
(Les Grandes civilisations. 9.) Ilustr. NUK F 9 II GRA/9 — Drevnij Vostok. Sbornik. 
Moskva 1975—. 8° [cir.] 1. 1975. SAZU 73920 — Deshayes, Jean: Les Civilisations de 
l 'Orient ancien. 214 héliogravures, 8 pi. en coul., 79 cartes et plans. (Paris), Arthaud 
1969. 674 + (II) str. + pril. 4°. (Les Grandes civilisations. 9.) NUK F 9 II GRA/9 — 
Papyros Ebers. Das älteste Buch über Heilkunde. Aus dem Aegyptischen zum 
erstenmal vollstanding übers, von H. Joachim. Berlin 1890. Photomechanischer 
Nachdr. Berlin & New York, De Gruyter 1973. XX + 214 + (I) str. 8°. NUK 247118 
— Parrot, André: Clefs pour l'archéologie. [Paris], Seghers (1972). 186 + (V) str. 
+ pril. 8°. (Clefs p o u r . . . ) NUK F 9 PAR. 
18. T u r č i j a 
Cahen, Claude: Der Islam I. Vom Ursprung bis zu den Anfängen des Osmanen-
. reiches. (Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch Verlag (1968). 375 str. 8°. (Fischer 
Weltgeschichte 14.) Ilustr. IZDG 3766 — Grunebaum, G. E.: Der Islam II. Die islami­
schen Reiche nach dem Fall von Konstantinopel. (Frankfurt/M), Fischer Taschen­
buch Verlag (1971). 487 str. 8°. (Fischer Weltgeschichte. 15.) Ilustr. IZDG 3766. 
19. S o v j e t s k a z v e z a 
Splošno: 
Boldur, A.: La Bessarabie et les relations russo-roumaines. (:La question bess-
arabienne et le droit international.:) Paris 1927. (Nachdruck.) (München 1973.) NUK 
253 878 — Dunaevskij, Vladimir Aronovič: Sovetskja isto rigrafi ja novoj istorii 
stran Zapada 1917—1941 g. Moskva, Nauka 1974. 376 str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 
73329 — Istočnikovedenie otečestvenoj istorii. Sbornik statej. Vol. 1. Moskva 1975. 
[cir.] NUK 254 375 — Istorija Moskvy. Kratky očerk. Moskva, Nauka 1974. IV + 
516 str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 72696 — Kochan, Lionel: The making of modern 
Russia. (Aylesbury, Watson & Viney 1974.) 335 str. 8°. F F B 870 — Lavrin, Janko: 
Russia Slavdom and the western world. London, Geoffrey Bles (1969). 191 str. 8°. 
NUK 238327 — Mongolija v trudah ucenyh vostočnoj Sibiri. Bibliografičeskij uka-
zatel'. (:1946—1973 gg.) Irkutsk, Irkutskij gosudarstvennyj Universitet 1975. 102 + 
(I) str. 8°. SAZU 74273 — Movsesjan, S.: Armenija včera, segodnija, zavtra. Kratki j 
očerk ekonomiki i kul 'tury. Redaktor G: Martirosjan. (Erevan, Ajastan 1966.) 288 
+ (IV) str. + 1 zvd. 8°. [cir.] Ilustr. INV B 2681 — Problemy paleografii i kodiko-
logii v SSSR. Moskva, Nauka 1974. 442 str. + (I) str. 8°. Ilustr .SAZU 73489 — Rusland. 
Hrsg. und verfasst von Carsten Goehrke [itd.] (Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch 
Verlag (1972). 382 str. 8°. (Fischer Weltgeschichte. 31.) Ilustr. IZDG 3766 — Sovet-
skaja narodnovaja istoričeskaja obščnost' l judjej stanovlenie i razvitie. Moskva, 
Nauka 1975. 520 + corr. 8°. SAZU 74299. 
Srednji vek do vključno 18. stoletja: 
Agrarnaja istorija severo-zapada Rosii XVI veka. Novogorodskie pjatiny. Le­
ningrad, Nauka 1974. 322 + (II) str. + corr. 4°. [cir.] Ilustr. SAZU 73042 — Byckova, 
Margarita Evgeni'evna: Rodoslovnye knigi XVI—XVII vv. kak istoričeskij istočnik. 
Moskva, Nauka 1975. 214 + (II) str. 8°. SAZU 74297 — Drevnosti Moskovskogo Krem-
lja. (Otvetstv. red. P. N. Voronin, M. G. Rabinovič.) Moskva 1971. [cir.] (Materialy 
i issledovanija po arheologu SSSR. 167.) NUK II 83 252 — Dvorjanstvo i krepostnoj 
stroj Rosii XVI—XVIII vv. Sbornik statej, posvješčennyj pamiati Alekšeja Andre-
eviča Novel'skoga. Moskva, Nauka 1975. 344 + pril. + corr. 8°. [cir.] SAZU 74164 — 
Gromyko, Marina Mihajlovna: Trudovye tradicii russkih Sibiri (XVII-pervaja polo­
vina XIX v.) Novosibirsk, Nauka 1975. 350 + (II) str + corr. 8". SAZU 74278 — 
Hanejah, Viktor Moiseevič: Holopstvo v XVI- načale XVII veka. Leningrad, Nauka 
200 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
1975. 268 str. 8°. SAZU 75130 — Hroniki: litovskaja i žmojtskaja, i Byhovca. Letopisi: 
barkulabakovskaja, aberki i pancyrnogo. Moskva 1975. 234 str. + pril. 4°. (Polnoe 
sobranie letopisej.) SAZU II 28703/32 H — Inostrannye izvestija o vosstanii Stepana 
Razina. Leningrad, Nauka 1975. 190 + (II) str. + corr. 8°. Ilustr. SAZU 75509 — 
Kublanov, Mihail Moiseeevič: Vozniknovenie hristianstva. Moskva, Nauka 1974. 216 
str. 8°. [cir.] SAZU 73876 — Krupnov, Evgenij Ignat'evič: Srednjevekovaja Inguše-
tija. (Moskva, >Nauka< 1971.) 206 + (II) str. + 1 si. 8°. [cir.] Ilustr. NUK 239001 — 
Minenko, Nina Adomovna: Severo-zapadnaja Sibir'v XVIII — pervoj polovine XIX 
v. Novosibirsk, Nauka 1975. 306 str. 8°. [cir.] SAZU 73893 — Pokrovskij, Nikola Ni-
kolaevič: Antifeodal'nyj protest uralo-sibirskih krestjan-staroobrjadcev v XVIII 
v. Novosibirsk, Nauka 1974. 392 + (II) + corr. 8°. SAZU 73639 — Rukopisnaja i 
pečatnaja kniga. Moskva, Nauka 1975. 258 + (I) str. + pril. 8°. SAZU 74831 H — 
Semenova, Lidija Nikolajevna: Rabočie Peterburga v pervoj polovine XVIII v. 
Leningrad, Nauka 1974. 214 + (II) str 8°. [cir.] SAZU 73018 — Ssylka i katorga v 
Sibirii (XVIII- načalo XX v.:) Novosibirsk, Nauka 1975. 304 + corr. 8°. [cir.] Ilustr. 
SAZU 48823 — Tihonov, Jurij Aleksandrovič: Poneščiči krest ' jane v Rosii. Moskva, 
Nauka 1974. 336 str. 8°. [cir.] SAZU 73326 — Troickij, Sergej Martinovič: Russkij 
absoljutizm i dvorjanstvo v XVIII v. Moskva, Nauka 1974. 394 + (II) str. + corr. 
8°. [cir.] SAZU 72692. 
19. stoletje: 
Dubrovskij, Sergej Mitrofanovič: Sel'skoe hozjajstvo i krestjanstvo Rossii v 
period imperializma. Moskva, Nauka 1975. 398 str. + pril. 8°. SAZU 74846 — Pa-
seckij, Vasilij Mihailovič: Ferdinand Petrovič Vrangel'. 1796—1870. Moskva 1975. 
160 str. 8°. [cir.] SAZU 73634 — Pypin, Aleksander Nikolaevič: Istorija russkoj etno-
graffii. — Peterburg 1890—1891. (Univeränderter fotomeschanischer Nachdr.) T. 
1—3. (Leipzig, Zentralantiquariat der Deutschen Demokratischen Republik 1971.) 
8°. [cir.] NUK 247228 — Russland 1852—1871. Aus den Berichten der Bayerischen 
Gesandtschaft in S. Petersburg. Hrsg. von Barbara Jelovich. Wiesbaden 1963. 156 
str. 8°. (Veröffentlichungen des Osteuropa-Institutes München. 19.) NUK 135647 — 
učastnikov vosstanija 1863 g. Moskva, Na-
73193. 
a l i . \j . \ T i * i i / i i i * i i i i i t , i i i i i i g ^ i i iit^o v o L ^ u i u p a - i i i ü u i i 
Zajcev, V. M.: Social'no-soslovnyj sostav učastnil 
uka 1973. 230 + (II) str. + pril. 8S. Ilustr. SAZU T. 
Od 1900 do 1940: 
Baevskij, D. A.: Rabočij klass v pervye gody sovetskoj vlasti (1917—1921 gg.) 
Moskva, Nauka 1974. 336 str. + corr. &. [cir.] SAZU 73198 — Boss, Otto: Die Lehre 
der Eurasier. Ein Beitrag zur rusischen Ideengeschichte des 20. Jahrhunderts. Wies­
baden 1961. 130 str. 8°. (Veröffentlichungen des Osteuropa-Institutes München. 15.) 
NUK 135647 — Carr, Edward Hallett: The bolshevik revolution 1917—1923. (London, 
Cox & Wyman 1973.) 8°. 3 Vol. (A history of Soviet Russia.) F F B 864 — Elleinstein, 
Jean: Histoire du phénomène stalinien. Paris, B. Grasset (1975). 248 + (V) str. 8°. 
FF C 3748 — Fal'kovič, Svetlana Mihajlovna: Proletariat Rosii i pol'ši v sovmestnoj 
revoljucionnoj bor'be (1907—1912). Moskva, Nauka 1975. 378 + (II) str. + corr. 8°. 
SAZU 74820 — Ignat'ev, Genadij Semenevič: Moskva v pervyj god proletarskój 
diktatury. Moskva, Nauka 1975. 376 + (IV) str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 74463 — Isto­
rija sovetskogo kino. 1917—1967. V cetyreh tomah. (Red. kollegija: H. Abul-Kasy-
mova [itd.].) T. 1—2. Moskva, »Iskusstvo« 1969—1973. 8°. [cir.] NUK 253138 — 
Lel'čuk, Vitalij Semenovič: Socialističeskaja industrializacija SSSR i ee osveščenie 
v sovetskoj istoriografii. Moskva, Nauka 1974. 312 str. 8°. [cir.] SAZU 73363 — 
Manov, Grigorij Naumovič: Gosudarstvo i političeskaja organizacija obščestva. 
Moskva, Nauka 1974. 320 str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 73323 — Melgunov, Sergei Pe-
trovich: The bolshevik seizure of power. Santa Barbara & Oxford, Clio (1972). 
XXV + 260 str. 8°. F F D 4635 — Mikulašek, Miroslav: Pobednyj smeh. (:Opyt žan-
rovosravitel'nogo analiza dramaturgu V. V. Majakovskogo.:) (Brno, Università J. E. 
Purkynë 1975). 278 str. 8°. (Spisy University v Brnë. Filosofickâ fakulta. 189.) IZDG 
3185 — Moskovskij, Aleksej Stepanovič: Promyslennoe osvoenie Sibiri v period 
stroitel'stva socializma (1917—1937 gg.) (Istoriko-ekonomičeskij očerk). Novosibirsk, 
Nauka 1975. 202 + (II) str. 8°. SAZU 74285 — Mnhačev, Boris Ivanovič: Stanovlenie 
sovetskoj vlasti i bor'ba s inostrannoj ekspansiej na severo-vostoke SSSR (1917—1920 
gg.) Novosibirsk, Nauka 1975. 200 + (II) str. + corr. 8°. SAZU 74271 — Puškareva, Irina 
Mihajlovna: Zeleznodorožniki Rossii v buržoazno-demokratičeskih revoljucijah. Mo-
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 201 
skva, Nauka 1975. 390 + (II) str. + corr. 8°. SAZU 74280 — Rabočee dviženne v 
Rossii v 1901—1904, gg. Sbornik dokumentov. Leningrad, Nauka 1975. 592 + corr. 
8". [cir.] SAZU 74483 — Strategija imperializma i bor'ba SSSR za mir i razoruženie. 
Moskva, Nauka 1974. 432 str. + corr. 8°. [cir.] SAZU 73320 — Siiny, Roland Grigor: 
The Baku commune 1917—1918. Class and nationality in the Russian revolution. 
Princenton & New Jersey, Pricenton university press 1972. XXV + 414 str. 8°. F F 
C 3734 — Weingartner, Thomas: Stalin und der Aufstieg Hitlers. Die Deutschland­
politik der Sowjetunion und der Kommunistischen Internationale 1929—1934. Ber­
lin 1970. XII + 302 str. 8°. (Beiträge zur auswärtigen und Internationalen Politik. 4.) 
NUK 230066. 
Od 1941 dalje: 
Bitva na Kurskoj Duge. Moskva, Nauka 1975. 192 str. 8°. SAZU 75506 — Еге-
menko, Andrej Ivanovič: Stalingrad. Notes du commandant en chef. Trad, du russe 
par Serge Maximov. Avec une carte en dépliant. (Paris), Pion (1963). 512 + (I) 
str. 8°. NUK 245999 — Ratnikov, A. N.: V bor'be s fašizmom. Moskva, Voennoe 
izdatel'stvo Ministerstva oborony SSSR 1974. 159 str. 8°. IZDG 5402 — Staroverov, 
Vladimir Ivanovič: Socialno-demografičeskie problemy derevni. Moskva, Nauka 
1975. 288 str. + corr. 8°. SAZU 74805. 
20. P o l j s k a 
Splošna zgodovina: 
Gazdecka, Jadwiga & Irena Pietruska: Procesy przemian spolecznych w Polsce 
ludowej. Bibliografia za lata 1965—1970. Warszawa, (Ošrodek Informacji Naukowej 
WSNS) 1975. XV + 310 str. 8°. IZDG 5351 — Studia z dziejow poskiej historiografu 
wojskowej. Poznan 1975. 8°. 1. 1975. (Prace wydzialu filozoficzno-historicznego. Se­
ria historia. 65.) SAZU 42265 H. 
Starejša zgodovina do leta 1918: 
Czaplinski, Marek: Adam Naperialski 1861—1928. Biografia politiyczna. Wroc­
law 1974. 268 + (II) str. 8°. (Prace Wroclawskiego towarzystwa naukowego. Ser. A 
162.) SAZU 15019/162 — Dudziak, Jan: Dziesiçcina Papieska w Polsce srednio-
wiecznej. Lublin 1974. 290 str. + corr. 8°. (Rozprowy wydzialu teologiczno-kano-
nicznego. 31.) SAZU 16494/31 — Fedosova, Tamara Fedorovna: Pol'skie revoljucon-
nye organizacii v Moskve.60-e gody XIX veka. Moskva, Nauka. 204 str. 8°. [cir.] 
Ilustr. SAZU 73311 — Ginter, Boleslaw: Spätpaläolithikum in Oberschlesien und 
im Flussgebiet der oberen Warta. Krakow 1974. 146 + (IV) str. + corr. 8°. (Zeszyty 
naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego. 337.) NUK 136662 — 337 — Jonca, Karol: 
Polityka socjalna Niemiec w przemysle cifžkim Górnego Šlaska (1871—1914). Ka­
towice, Slask 1966. 248 str. 8°. SAZU 73336 — Kanievska, Irena: Malopolska repre­
zentacija sejmova za czasów Zygmunta Augusta 1548—1572. (Warszawa & Kraków 
1974.) 189 + (VI) str. 8°. (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego. 351.) NUK 
136662 — Laszewski, Ryszard: Wymiar sprawiedliowosci we wsiach województwa 
chetminskiego w XVII i XVIII wieku. Torun, Uniw. Nikolaja Kopernika 1974. IV 
+ 188 + (II) str. + pril. 8°. SAZU 74850 — Lechnicki, Czeslaw: Krakowski »Kraj« 
(1869—1874). Wroclaw itd. 1975. 186 str. + (II) str. 8°. SAZU 74857 — Nowak, Andrzej : 
Poczatki kryzysu sil witwórczych na wsi wielkopolskiej w koiicu XVI i pierwszej 
pólowie XVII wieku. Warszawa-Poznan 1975. 248 str. 8°. Ilustr. (Badania z dzieyów 
splecznych i gospodarczych. 50.) SAZU II 6311/50 H — .Poland's Millennium of 
Catholicism. (Red. Piotr Kalwa [itd.].) Lublin Scientific society o fthe Catholic Uni­
versity in Lublin. 87.) NUK 241675 — Rewolucja 1905—1907 na Mazowszu i Pod-
lasiu. Praca zbiorowa. (Komitet red. Jerzy Antoniewicz [itd.].) Warszawa 1968. 240 
str. 8°. (Prace Mazowieckiego ošrodka badan naukowych. 3.) Ilustr. NUK 210080 — 
Studia z dziejów Polski, Niemieci i NRD XVI—XX w. Poznan 1974. 470 str. + pril. 
8°. (Prace wydzialu filozoficzno-historycznego. Seria historia. 63.) SAZU 42265/63 H 
— Teofilewicz, Danuta: Dzialalnošć Komisji Edukacji Narodowej w województwie 
podlaskim 1773—1794. Warszawa 1971. 200 str. 8°. (Prace Biaìostockiego Towarzystwa 
Naukowego. 14.) NUK 210091. 
202 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Od 1918 dalje: 
Ciechanowski, Jan M.: The "Warsaw rising of 1944. Cambridge, University press 
1974. 332 str. 8°. F F C 3721 — Golczewski, F r a n k : Das Deutschlandbild der Polen 
1918—1939. Eine Untersuchung der Historiographie und der Publizistik. Düsseldorf, 
Droste Verl. (1974). 316 str. 8*. (Geschichtliche Studien zu Politik und Gesellschaft. 
7.) INV B 2655 — Kowal, Stefan: Struktura spoleczna Wielkopolski v miedzywo-
jennym dwudziestoleciu 1919—1939. Poznan, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza 
1974. 197 str. 8°. (Wydzial filozoficzno-historyczny. Seria historia. 62.) IZDG 4764 — 
Luczak, Czeslaw: Polozenie polskich robotnikóv przymusowych w Rzeszy. 1939— 
1945. Poznan, Instytut Zachodni 1975. CVI + 355 str. 8°. (Documenta occupationis. 
9.) Besedilo poljsko, rusko, nemško. INV B 1731 — Pelczar, Marian: Relacja nie-
mieckiego oficera v walce na Westerplatte, we wrzesnie 1939 roku. Warszawa, 
Poznan 1974. 116 str. 8°. Ilustr. SAZU 24952/8 — Powstanie krakowskie 1923 roku. 
Warszawa & Krakow 1973. 282 str. + corr. 8°. [Ov. nasi.] (Zeszyty naukowe Uni-
wersytètu Jagiellonskiego. 354.) NUK 136662 — Ruch oporu na wsi malopolskiej 
w dokumentach konspiracynych ruchu ludowego (:1940—1944:). Wroclaw 1973. 471 
str. + corr. 8°. (Materialy Komisii nauk historicznych.) SAZU 34137/24 H — Sku-
biszewski, Krzysztof: Zachodna granica Polski w swietle traktatów. Poznan, In-
stytut Zachodni 1975. 368 + (I) str. 8°. (Studium niemcoznawcze Instytutu Zachod-
niego. 26.) INV B 410 — Stosunki polsko-niemieckie 1919—1932. 2. wyd. zmienione. 
Poznan, Instytut Zachodni 1975. 468 str. 8°. (Studium niemcoznawcze Instytutu Za-
chodniego. 28.) INV B 410 — Walczak, Marian: Nauczyciele Wielkopolscy w latach 
wojny i okupacji (:1939—1945:). Poznan, Instytut Zachodni 1974. 204 str. 8°. (Ba-
dania nad okupacja niemiecka w Polsce. 13.) INV B 147 — Walczak, Marian: 
Nauczyciele Wielkopolscy w latach vojny i okupacji (:1939—1945:) Poznan 1974. 
204 str. 8°. (Badania nad okupacja,niemiecka w Polsce. 13.) SAZU 7744/13 H. 
21. N e m č i j a t 
Splošno: 
Biographisches Wörterbuch zur deutschen Geschichte. Begründet von Hellmuth 
Rössler und Günther Franz. 2.',' Völlig neubearb. u. stark erw. Aufl. . . . Bd 1—2. 
München (1973—1974). NUK C 265 089 — Germany. A companion to German stu­
dies. Ed. by Malcolm Pasley. London, Methuen & Co (1972). VII + 678 str. + I zvd. 
8°. NUK 245418 — Friedrich Ebert 1871—1971. Bonn-Bad Godesberg, Inter Nationes 
1971. 144 str. 8°. IZDG 5333 — Neue deutsche Biographie. Bd 10. Hufeland — Kaffsack. 
Berlin (1974). NUK C II 130 034 — Reallexikon zur deutschen Kunstgeschichte. 
Hrsg. von Otto Schmitt (3— : Ernst Gali u. L. H. Hezdenreich.). Bd 6. Eselrücken 
— Farbe, Farbmittel. Stuttgart 1973. 4°. NUK II 151004 — Rössler, Hellmuth: 
Deutsche Geschichte. Schicksale des Volkes in Europas Mitte. (Gütersloh, Bertels­
mann [1973].) 704 str. 8°. NUK 246979 — Stein, K. F r h r vom: Briefe und amtliche 
Schriften. Bearb. von Erich Botzenhart. Bd 9. Historische und politische Schriften. 
Bd 10. Register mit Nachlese, Zusätzen und Berichtigungen. (Stuttgart 1972—1974). 
NUK 137 343. 
Srednji in novi vek do vključno 18. stoletja: 
Dickens, A. G.: The German nation and Martin Luther. (London), Edward 
Arnold (1974). VII + 254 str. + zvd.'8°. F F C 3732 — Franz, Günther: Der deutsche 
Bauernkrieg. 8. Aufl. Bad Hamburg vor der Hone, Gentner 1969. XV + 322 str. 
+ 2 zvd. 8°. NUK 216840 — Heinricus Surdus: Die Chronik . . . mit den . . . Bio­
graphien Eichstätter Bischöfe. Hrsg. von Harry Bresslau. Berlin 1922. Unverändr. 
Nachdr. (Zürich & Berlin 1964.) LXXIX + 167 str. 8°. (Monumenta Germaniae hi-
storica inde ab anno Christi 500 usque ad annum 1500. Scriptores rerum Germa-
nicarum, nova series. 1.) NUK 61520 — Hölk, G.: Die Geschichtswissenschaft an 
der Universität Helmstedt seit der Gründung der Universität Göttingen (:1937— 
1809:). Berlin 1969. NUK 221396 — Koch, Walter: Die Reichskanzlei in 
den Jahren 1167 bis 1174. Wien 1973. 194 str. + pril. 4°. Ilustr. (Denk­
schriften der ös terr . Akad. d. Wiss. Philosoph, histor. Kl. 115.) SAZU II 
6546/115 — Kugler, Franz: Geschichte Friedrichs des Grossen. Gezeichnet von Adolf 
Menzel. Mit 378 Holzschnitten des Meisters. Köln, Seemann [1973], 636 str. 8°. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 203 
NUK 246949 — özyur t , Senol: Die Türkenlieder und das Türkenbild in der deut­
schen Volksüberlieferung vom 16. bis zum 20. Jahrhundert. München (1972). 530 str. 
+ 2 pril. 8°. (Motive. 4.) Z 1 zvd. NUK 240257 — Morena, Otto: Das Geschichtswerk 
über die Taten Friedrichs I. in der Lombardei. Neu hrsg. von Ferdinand Güter­
book .Berlin 1930. Unverändr. Nachdr. (Zürich & Berlin 1964.) XLVJI + 244 + (I) 
str. 8°. (Monumenta Germaniae historica inde ab anno Christi 500 usque ad annum 
1500. Scriptores rerum Germanicarum, nova series. 7.) NUK 61520 — Quellen zur 
Geschichte des Kreuzzuges Kaiser Friderichs I. Hrsg. von A. Chroust. Berlin 1928. 
Unverändr. Nachdr. (Zürich, Berlin) 1964. CIV + 250 str. 8". (Monumenta Germaniae 
historica inde ab anno Christi 500 usque ad annum 1500. Scriptores rerum Ger­
manicarum, nova series. 5.) NUK 61520 — Riedman, Josef: Die Beurkundung der 
Verträge Friedrich Barbarossas mit italienischen Städten. Wien 1973. 184 str. 8°. 
(Sitzungsberichte [der] ös terr . Akad. d. Wiss. Philosoph. 291, 3.) SAZU 5898/291, 3 H 
— Ritter, Gerhard: Die geschichtliche Bedeutung des deutschen Humanismus. Mit 
e. Nachw. zum Neudr. (2., überprüfte Aufl.) Sonderausg. Darmstadt 1963. (IV) + 
61 + (II) str. 8°. (Reihe »Libelli«. 107.) NUK 221854. 
19. in 20. stoletje do leta 1932: 
Ajzin, Boris Aronovič: Revoljucionnye germanskie social-demokraty protiv 
imperializma i vojny (1907—1914 gg.) Moskva, Nauka 1974. 330 + (II) str. + corr. 
8°. [cir.] SAZU 73362 — Blickle, Peter : Landschaften im Alten Reich. Die staatlische 
Funktion des gemeinen Mannes in Oberdeutschland. München, C. H. Beck 1973. 
KXII + 609 str. 8°. Ilustr. SAZU 73423 H — Böhme, Helmut: Deutschlands Weg 
zur Grossmacht. Studien zum Verhältnis von Wirtschaft und Staat während der 
Reichsgründungszeit 1848—1881. 3. Aufl. (Köln), Kiepernheuer & Witsch 1974. XXIV 
+ 728 str. 8°. F F D 4621 — Ferrar, L. L.: The short-war illusion. German policy, 
strategy & domestic affairs August—December 1914. Santa Barbara & Oxford, Clio 
(1973). XX + 207 str. 8°. F F D 4635 — Masur, Gerhard: Imperial Berlin. London, 
Routledge & Kegan Paul (1971). (IX) + 353 str. + pril. 8a. NUK 241879 — Mommsen, 
Wolfgang J.: Max Weber und die deutsche Politik. 1890—1920. 2., überarbeitete 
und erweiterte Aufl. Tübingen, Mohr 1974. XX + 588 str. 8°. F F D 4620 — Neunzig, 
Hans A.: Johannes Brahms in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. Dargestellt 
von Hans A. Neunzig. (Reinbek bei Hamburg 1973.) 146 + (I) str. 8°. (Rowohlts 
Monographien. 197.) NUK 161827 — Reznikov, Vladimir L'vovič: Politika kajzerov-
skoj Germanu v Okeanii. Moskva, Nauka 1975. 126 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 74140 
— Stolberg-Wernigerode, Otto Graf zu: Die unentschiedene Generation. Deut­
schlands konservative Führungsschrichten am Vorabend des Ersten Weltkrieges. 
Mit 8 Bildtaf. München u. Wien, R. Oldenbourg (1968). 488 str. + pril. 8°. NUK 
233372 — Thalheim, Hans-Günther: Zur Literatur der Goethezeit. Berlin, Rütten 
& Leoning (1969). 456 str. 8°. (Germanistische Studien.) NUK 247261 — Uexküll, 
Gösta von: Ferdinand Lassalle in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. (Reinbek 
bei Hamburg 1974.) 158 str. 8°. (Rowohlts Monographien. 212.) NUK 161827 — Walz, 
Dieter: Die Agrarpolitik der Regierung Brüning. . . . (Erlangen, t. Offsetdruck-
Fotodruck 1971.) 326 + (I + L ov.) str. 8°. Diss., Friedrich-Alexander-Univ. Erlan-
gen-Nürnberg. NUK 244866 — Wilde, Harry : Walther Rathenau in Selbstzeugnissen 
und Bilddokumenten. (Reinbek bei Hamburg 1971.) 190 str. 8°. (Rowohlts Mono­
graphien. 180.) NUK 161827. 
Od 1933 do 1945: 
Akten zur deutschen auswärtigen Politik 1918—1945. Serie D: 1937—1945. Frank­
furt/M, Keppler Verlag 1970. 4°. XIII/6. Hlb. 1. 23. Juni bis 14. September 1941. Hlb. 
2. 15. September bis 11. Dezember 1941. 1970. IZDG II 374 — Akten zur deutschen 
auswürtigen Politik. 1918—1945. Serie E: 1941—1945. Göttingen, Vahdenhoeck & 
Ruprecht 1969—1972. 8". Bd. 1.: 12. Dezember 1941 bis 28. Februar 1942. 1969. Bd. 
2.: 1. März bis 15. Juni 1942. 1972. IZDG II 374 — Anfilov, Viktor Aleksandrovič: 
Provai »blickriga«. Moskva, Nauka 1974. 612 str. + pril. 8". Ilustr. SAZU 73197 — 
Antonov, Vladimir Semenovič: Put ' k Berlinu. Moskva, Nauka 1975. 374 str. 8°. 
[cir.] Ilustr. SAZU 74479 — Brockdorff, Werner: Geheimkommandos des Zweiten 
Weltkrieges. (2. Aufl.) München, Welsermühl (1968). 446 str. 8°. IZDG 5349 — 
Broszat, Mart in: 'German national socialism, 1919—1945. (Orig. nasi.: Der National­
sozialismus. Weltanschauung, Programm und Wirklichkeit.) Santa Barbara, Clio 
204 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
(1966). VIII + 154 str. 8°. F F D 4635 — Fest, Joachim C : The face of the Third 
Reich. Transi, from the german by Michael Bullock. (Aylesbury, Watson & Viney 
1973.) 607 str. 8°. F F B 866 — Freytagh-Loringhoven, A. F r h r von: Kriegsausbruch 
und Kriegsschuld 1939. (Essen) 1940. (Veröffentlichungen des Deutschen Instituts 
für aussenpolitische Forschung. 6.) NUK 90 028 — Hildebrand, Klaus: Deutsche 
Ausenpolitik 1933—1945. Kalkül oder Dogma? 2. Aufl. Stuttgart [itd.], Kohlhammer 
(1973). 186 str. 8°. IZDG 5407 — Hildebrand, Klaus: Vom Reich zum Weltreich. Hitler, 
NSDAP und koloniale Frage 1919—1945. München, W. Fink 1969. 955 str. 8°. (Ver­
öffentlichungen des Historischen Instituts der Universität Mannheim. 1.) IZDG 5411 
— Hüttenberger, Peter : Die Gauleiter. Studie zum Wandel des Machtgefüges in 
der NSDAP. Stuttgart (1969). 239 str. 8°. (Schriftenreihe der Vierteljahrshefte für 
Zeitgeschichte. 19.) NUK 233305 — Jäckel, Eberhard: Hitlers Weltanschauung. Ent­
wurf einer Herrschaft. Tübingen, Rainer Wunderlich Verlag Hermann Leins 1969. 
160 str. 8°. IZDG 5429 — Kater, Michael H.: Das »Ahneneerbe« des SS 1935—1945. 
Ein Beitrag zur Kulturpolitik des Dritten Reiches. Stuttgart, Deutsche Verlags-
Anstalt 1974. 523 str. + 1 pril. 8°. (Studien zur Zeitgeschichte.) IZDG 5313 — Sam­
sonov, Aleksandr Mihajlovič: Krah fašistskoj agresii 1939—1945. Istoričeskij očerk. 
Moskva, Nauka 1975. 648 str. 8°. [cir.] SAZU 73894 — Schachenmayer, Helmut: 
Arthur Rosenberg als Vertreter des historischen Materialismus. Wiesbaden 1964. 
184 str. 8°. (Veröffentlichungen des Osteuropa-Iinstitutes München. 20.) NUK 135647 
— Sohn-Rethel, Alfred: Ökonomie und Klassenstruktur des deutschen Faschismus. 
Aufzeichnungen und Analysen. Hrsg. u. eingel. von Johannes Agnoli, Bernhard 
Blanke u. Niels Kadritzke. (Frankfurt a. Main), Suhrkamp Verl. (1973). 210 str. 8°. 
(Edition Suhrkamp. 630.) INV A 334 — Steinert, Marlis G.: Hitlers Krieg und die 
Deutschen. Stimmung und Haltung der deutschen Bevölkerung im Zweiten Welt­
krieg. Düsseldorf & Wien, Econ (1970). 646 str. 8°. IZDG 5430 — Thalman, Paul : Wo 
die Freiheit stirbt. Stationen eines politischen Kampfes. Ölten [itd.], Walter Ver­
lag (1974). 270 str. 8°. IZDG 5393 — Vollmacht des Gewissens. Hrsg. von der euro­
päischen Publikation e. V. Frankfurt & Berlin, Metzner 1965. 8°. Der militärische 
Widerstand gegen Hitler im Kriege. 1965. IZDG 5348. 
Od 1945 dalje: 
Donauschwäbische Lehrer- und Forschungsarbeit 25 Jahre ADL. 1947—1972. 
Hrsg. im Auftrag der Arbeitsgemeinschaft Donauschwäbischer Lehrer im Südost­
deutschen Kulturwerk von Josef Wolkmar Senz. München 1973. 350 str. 8°. (Donau­
schwäbisches Archiv. Reihe 1: Schrifttenreihe der ADL. 5.) INV B 2625, NUK 
266085 — Gehlen, Reinhard: Der Dienst. Erinnerungen 1942—1971. (München & 
Zürich), Droemer Knaur (1973). 329 + (III) str. + 12 str. si. 8". IZDG 5312 — 
Grosser, Alfred: Germany in our time. A policial history of the postwar years. 
Trasl. by Paul Stephenson. (Aylesbury, Watson & Viney 1974.) 576 str. 8°. F F B 872 
— Hartkopf, Werner: Die Akademie der Wissenschaften der DDR. Ein Beitrag 
zu ihrer Geschichte. Berlin, Akademie Verlag 1975. 322 str. 8°. SAZU 74838 — Ja-
nicki, Lech: Partie polityczne w systemie prawnym Republiki Federalnoj Niemiec. 
Poznan, Instytut Zachodni 1975. 326 str. 8C. (Studium niemcoznawcze Instytutu 
Zachodniego. 27.) INV B 410. 
22. V e l i k a B r i t a n i j a i n I r s k a 
Splošno: 
Baker, Alan R. H. & Robin A. Butlin: Studies of field system in the British 
isles. Cambridge, University press 1973. XXVI + 702 str. 8°. Ilustr. F F D 4627 — 
Finberg, H. P. R.: The agrarian history of England and Wales. Cambridge, Univer­
sity press 1972. 8°. Vol. 1. II. A. D. 43—1042. F F D 4628 — Murphy, Brian: A history 
of the British economy 1066—1970. (London), Longman (1973). XII + 817 + XLII 
str. 8°. F F C 3733. 
Srednji in novi vek do vključno 18. stoletja: 
Altschul, Michael: Anglo-Norman England 1066—1154. Cambridge, University 
press 1969. XI + 83 str. 8°. F F C 3719 — Anglo-Saxon England. Ed.^by Peter Clemoes 
[itd.] Cambridge, University press 1972—1973. 8°. 2 Vol. F F D 4630 — Barrow, G. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 205 
W. S.: The Kingdom of the Scots. Government, church and society from the eleventh 
to the fourteenth century. (London), Edvard Arnold (1973). XVII + 404 str. 8°. 
F F C 3731 — Beckermann, Kurt-Wilhelm: Staatstheorie und Kirchenpolitik im Wer­
ke dès englischen Humanisten Thomas Starkey. . . . Hamburg, b. t. 1972. (II) + 
145 + (II) str. 8°. NUK 244869 — Braunschweig, HansJIelmut: Bündnisformen der 
Angelsachsen (:450—1016:). . . . Hamburg, (t. Reprografie-Zentrum) 1972. (IX) + 
+ 117 + (VII + 1 ov.) str. 8°. NUK 244760 — Byrne, Francis John: Irish kings and 
high-kings. (London), Bätsford (1973). X + 341 str. 8°. FF D 4645 — Finn, R. Well-
don: The Norman conquest and its effects on the economy: 1066-86. (Bristol), Long-
man (1971). XIV + 322 str. 8°. FF D 4617 — Galbraith, V. H.: Domesday book. Its 
place in administrative history. Oxford, Clarendon press 1974. XXXV + 193 str. 8°. 
FF C 3717 — Lyon, Bryce: A constitutional and legal history of medieval England. 
New York [itd.], Harper & Row (1960). XIX + 671 str. 8°. Z zvd. NUK 241904 — 
Lyon, H. R.: Anglo-Saxon England and the Norman conquest. (London), Longman 
(1972). XII + 427 str. 8°. FF C 3713 — Pavlova, Tatjana Aleksandrovna: Vtoraja 
angliskaja Respublika (1659—1660) Moskva, Nauka 1974. 224 str. + corr. 8°. [cir.] 
SAZU 72985. 
19. in 20. stoletje: 
Amery, Julian: Approach March a venture in autobiography. London, Hutchin-
son (1973). 456 str. + 17 str. si. 8°. IZDG 5314 — Bondarevskij, Grigorij L'vovič: Angli­
skaja politika i mezdunarodnye otnošenija v bassejne Persidskogo zaliva (:konecXIX 
— načalo XX v.:) Moskva, »Nauka« 1968. 542 '+ (I) str. 8°. [cir.] NUK 237673 — 
Foot, Michael: Aneurin Bevan: A biography. Vol. 2. 1945—1960. London 1973. NUK 
189048 — Halévy, Élie: Histoire du peuple Anglais au XIXe siècle. [Paris], Hachette 
1973—1974. 8°. 1. L'Angleterre en 1815. (1973). 2. Du lendemain de Waterloo à 
l'avènement de Sir Robert Peel (:1815—1841:). (1974). FF D 4615 — Norman, Edward: 
A history of modem Ireland. (Bungay, The Chaucer 1973.) 331 + (IV) str. 8°. FF B 
865 — Položenie i bor'ba britanskogo rabočego klassa. Moskva, Nauka 1974. 250' + 
(II) str. 8°. [cir.] SAZU 73319 — Richter, R.: Studien zur Londoner Emigration von 
1850—1860. Berlin 1966. NUK 203 024 — Russell, B.: The autobiography . . . Vol. 1—3. 
London (1971). NUK 247 234 — Sein, Aleksandr Ivanovič: Kritika ekonomičeskih 
teorij pravyh lejboristov Anglii. Moskva, Izd. Moskovskoga Universiteta 1975. 200 
str. 8°. SAZU 74802 — Taylor, Alen John Percivale: English history 1914—1945. 
Oxford (1966). XXVII + 710 str. 8°. (The Oxford history of England. 15.) NUK 91611 
— Woodward, Llewellyn: British foreign policy in the Second World War. London, 
Her Majesty's Stationery Office 1970—1971. (History of the Second World War.) 
3 knj . IZDG 5375. 
23. S k a n d i n a v s k e d r ž a v e 
Dictionary of Scandinavian biography. Ed. Ernest Kay. . . . London Dartmouth, 
Melrose press (1972). XXXII + 467 str. 8°. NUK 241933 — Istori j a Švecii. Moskva, 
Nauka 1974. 718 + (II) str. + pril. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 73026 — Die Kulturen der 
Niederlande und Skandinaviens. Die Kultur der Niederlande von Franz Petri. Die 
Kultur Skandinaviens von Helmut de Boor und Herbert A. Frenzel. Konstanz, 
Athenaion (1964). loč. pag. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte. Ab. 2. [7.]) F F E 
658 — Varangian problems. Report on the first international symposium on the 
theme »The Eastern connections of the Nordic peoples in the Viking period and 
Early Middle ages« Moesgaard — University of Aarhus 7 t h—11 t h October 1968. 
Copenhagen 1970. 216 str. 8°. (Scando-slavica, Supl. 1.) NUK 178229. 
t 
24. F r a n c i j a ' 
Awerbuch» Marianne: Über die Motivation der burgundischen Politik im 14. 
und 15. Jahrhundert. . . . (Berlin, t. Dissertationsdruckstelle 1970.) 413 + (II) str. 8°. 
NUK 239545 — Berlanstein, Lenard R.: The Barristers of Toulouse in the eighteenth 
century (:1740—1793:). Baltimore & London (1975). XII + 210 + (I) str. 8°. (The John 
Hopkins University Studies Historical. 93/1.) SAZU 27656/93 H — Eydoux, Henri-
Paul: Les Grandes découvertes archéologiques en Gaule. Paris, Librairie académique 
14 Zgodovinski časopis 
206 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
Perr in (1971). 458 + (I) str. 8°. Ilustr. NUK F 9 EYD — Geer, Hans: Unveröffentlichte 
Fundkomplexe aus den Grabungen Otto Hausers in der Ur- und Frühgeschichtlichen 
Sammlung der Universität Erlangen-Nürnberg. Ein Beitrag zur Erforschung klas­
sischer Stationen des Paläolithikums in Südwestfrankreich. . . . (Erlangen, t. Offset­
druck-Fotodruck 1971.) (I) + X + 289 + (CCLVI) + (I- ov.) str. 8°. Ilustr. Diss., 
Friedrich-Alexander-Univ. Erlangen-Nürnberg. NUK 245003 — Gilhodes, L.: La 
Chartreuse Saint-Sauveur de Villefranche-de Rouergue 1459—1791. Salzburg 1973. 
(VI) + 258 str. 8°. (Analecta Cartusiana. 14.) NUK 236035 — Les Maquis dans la 
libération de la France. Revue d'histoire de la deuxième guerre mondiale. Numéro 
spécial. (Paris), Presses universitaires de France 1964, 128 str. 8°. [Ov. nasi.]-Z zvd. 
NUK 230899 — Ordioni, Pierre: Les cinq jours de Toul. (:Du 18 au 22 juin 1940:). 
Paris, Laffont (1967). 276 + (IV) str. + 2 pril. 8°. (»L'Histoire que nous vivons«.) 
NUK F 9 ORD — Remacle, Louis: Documents lexicaux extraits des archives de 
Stroumont, Rahier et Francorchamps. Paris 1972. 156 + 16 + (II) str. 8°. (Biblio-
thèque de la Faculté de philosophie et lettres de l'Université de Liège. 205.) NUK II 
43368 — Romanova, Vera Lorovna: Rukopisna ja kniga i gotičeskoe pis'mo vo Francii 
v XIII-XIV vv. Moskva, Nauka 1975. 240 str. + corr. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 75133 H — 
Szabadvâry, Ferenc: Antoine Laurent Lavoisier. Der Forscher und seine Zeit. 1743— 
1794. Mit 9 Abb. Stuttgart 1973. 245 str. 8°. (Grosse Naturforscher. 36.) Ilustr. NUK 
125087. 
25. B e l g i j a i n N i z o z e m s k a 
Gail, Anton J.: Erasmus von Rotterdam in Selbstzeugnissen und Bilddokumen­
ten. (Reinbek bei Hamburg 1974.) 158 str. 8°. (Rowohlts Monographien: 214.) NUK 
161827 — Houtte, J. A. van: Un quart de siècle de recherche historique en Belgique 
1944—1968. Louvain, Paris, Nauwelaerts 1970. XIV + 586 str. 8°. FF D 4654 — Liège 
et Bourgogne. Actes du colloque tenu a Liège les 28, 29 et 30 octobre 1968. Paris 
1972. 258 + 16 + (I) str. 8°. (Bibliothèque de la Faculté de philosophie et lettres 
de l'Université de Liège. 203.) NUK II 45368. ' 
.. t 
f 
26. Š p a n i j a 
Antifascisti piemontesi e valdostani nella guerra di Spagna. (Torino, Centro 
Studi Piero Gobetti 1975). 38 str. 4°. [Ovoj. nasi.] IZDG II 500 — Ispanija 1918—1972 
gg. Istoričeskij očerk. Moskva, Nauka 1975. 496 str. + corr. 80. [cir.] SAZU 74306. 
27. B l i ž n j i i n s r e d n j i v z h o d t e r a r a b s k e d r ž a v e 
Cramer, J. A.: A geographical and historical description of Asia Minor. In two 
volumes. (Repr. of the ed. Oxford 1832.) Amsterdam 1971. NUK 243Ш — Dorošenko, 
Elena Alekseevna: Siitskoe duhovenstvo v sovremennom Irane. Moskva, Nauka 1975. 
170 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 73868 — Kotlov, Lev Nikolaevič: Stanovlenie nacio-
nal'no-osvoboditel'nogo dviženija na arabskom vostoke (seredina XIX v. — 1908 g.) 
Moskva, Nauka 1975. 324 str. + corr. 8°. SAZU 74300 — Sovremennyj Iran. Moskva, 
Nauka 1975. 566 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 73884. 
28. Ž i d j e , 
Arnold, Hermann: Von den Juden in der Pfalz. Speyer 1967. VIII + 127 + pril. 
8°. (Veröffentlichungen der Pfälzischen Gesellschaft zur Förderung der Wissen­
schaften. 56.) SAZU П 42 051/56 — Encyclopaedia Judaica. Vol. 1-16. Jerusalem, 
Encyclopaedia Judaica (1971—1972). 8°. NUK C II 250582 — Palestinskij sbornik. 
Vyp. 25 (:88:). Kyl'tura bližnego vostoka drevnego i rannesrednevekovnogo vremeni. 
Moskva—Leningrad 1974. [cir.] NUK II 181802 — Poliakov, Léon: The history of 
anti-semitism. London, Routledge & Kegan (1974). 8°. Vol. 1.: From Roman time 
to the court Jews. FF C 3749 — Teufel, Helmut: Zur politischen und sozialen Ge-
schichte der Juden in Mähren vom Antritt der Habsburger bis zur Schlacht am 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 20? 
Weissen Berg (:1526—1620:). .. '. (Erlangen, t. Offsetdnick-Fotodruck 1971.) (VI) + 
467 + (III) - -h (I ov.) str. 8°. Diss., Friedrich-Alexander-Univ. Erlangen-Nürnberg. 
NUK' 245022. - . 
29. A z i j a (splošno) 
Bianco, Lucien: Das moderne Asien. (Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch "Verlag 
(1969). 357 str. 8°. (Fischer Weltgeschichte. 33.) Ilustr. IZDG 3766 — Guber, Aleksan­
der Andreevič & G. F. Kim & A. N. Hejfec: Novaja istorija stran Azil i Afriki. 
Učebnik dlja istoričeskih fakul'tetov pedagogičeskih institutov. Moskva, Nauka 1975. 
554' str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 74045 — Social'naja istorija narodov Azii. Moskva, 
Nauka 1975. 272 str. 8°. SAZU; 75507 — Social'naja organizacija narodov Azii i Afriki. 
Moskva, Nauka 1975.' 290 + (II) str: + 1 si. 8°. [cir.] SAZU 74474. 
,; - " , 30. I n d i j a , B a n g l a d e š ' 
; Dange, Šripad Amrit: India ot pervobytnogo kommunizma do razloženi j a rabo-
vla'del'českogo stroja. Moskva, Nauka 1975. 198 + (II) str. 8°. SAZU 74282 — Na-
rodnaja respublika Bangladeš. Sprovočnik. Moskva, Nauka 1974. 198 + (II) str. 8. 
[cir.] SAZU 73181 — Nasenko, Jurij Petrovič: Džavharlal NERU i vnešnaja politika 
Indii. Moskva, Eauka 1975. 382 + (II) str. + pril. 8°. [cir.] SAZU 73887. 
31. D a l j n i v z h o d 
Dal'nij Vostok. Istorija, ekonomika. Moskva, Nauka 1974. 164 str. 8°. [cir.] SAZU 
72636 — Smoljak, Anna Vasil'evna: Etničeskie processy u narodov nižnego A m u r a i 
Sahalina. Seredina XIX—načalo XX v. Moskva, Nauka 1975. 232 str. + pril. 8°. SAZU 
74832 — Šereševskij, Boris Mihajlovič: V bitvah za dal'nij vostok (1920—1922 gg.) 
Novosibirsk, Nauka 1974. 186 + (II) str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 72990. 
' ' i 
32. K o r e j a 
The historical experience of the agrarian reform in our' co'untry. Pyongyang, 
Foreign Languages Pubi. House 1974. 133 + (II) str. 8°. SAZU 72681. 
' • ' 33. K i t a j s k a 
Blagodatov, Aleksej Vasiljevič: Zapiski o kitajskoj revoljucii 1925—1927 gg. 
Moskva, Nauka 1975. 278 'str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 74473 — The Cultural revolution 
in China. Ed. by Thomas W. Robinson. Berkeley [itd.], University of California 
press 1971. XIV + 509 str. 8°. NUK 241902 — Efimov, Geronij Valentinovič: Buržuaz-
naja revoljucija v Kitae i Sun'Ja-sen (1911—1913 gg.) SAZU 73355 — Fomina, Natal' ja 
Ivanovna: Bor'ba protiv Cinov na Jugo-Vostoke Kitaja. Seredina XVII v. Moskva, 
Nauka 1974. 284 str. 8". [cir.] SAZU 73023 — Franke, Herbert & Rolf Trauzetel: Das 
Chinesische Kaiserreich. (Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch Verlag (1968). 384'str. 
8°. (Fischer Weltgeschichte. 19.) Ilustr. IZDG 3766 — Nepomnin, Oleg Efimovič: 
Ekonomičeskaja istorija Kitaja (1864—1894 gg.) Moskva, Nauka 1974. 302 + (II) 
str. 8°. [cir.] SAZU 73194 — Novejšaja istorija Kitaja. 1917—1970 gg. (Otvetstv. red. 
M. I. Sladkovskij.) Moskva 1972. [cir.] NUK 254365. 
. . i • 34. J a p o n s k a . ' 
Hall, John Witney: Das Japanische Kaiserreich. (Frankfurt/M), Fischer Taschen­
buch Verlag (1968). 380 str. 8°. (Fischer Weltgeschichte. 20.). Ilustr. IZDG 5766 — 
lofan, Natal' ja Aleksandrovna: Kul'tura drevnej Japonii. Moskva, Nauka 1974. 262 + 
(II) str. 8°. [cir.] Ilustr. SAZU 72639 — Markar' jan, Seda Badgasarovna: Sel sko 
h'ozjajstvennaja kooperacija Japonii. Moskva, Nauka 1975. 238 + (I) str. 8°. SAZU 
74270 — Pospelov, Boris Vasil'evič: Japonskaja obščestvenno-političeskaja mysl i 
maoizm. Moskva, Nauka 1975. 224 str. 8°. SAZU 54664 — Varley, Herbert Paul : Japa-
14* 
2 0 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
nese culture. A short history. London, Faber and Faber (1973). XI + 227 str. + pril. 
8°. NUK 243871 — Vasilevskaja, Irina Ivanovna: Kolonial'naja politika Japonii v 
Koree nakanune anneksii (1904—1910 gg.) Moskva, Nauka 1975. 118 str. 8°. SAZU 
74801. 
35. A f r i k a 
Amin, Samir: Neo-colonialism in West Africa. Transi, from the french by 
Francis McDonagh. (Aylesbury, Watson & Viney 1973.) XVIII + 299 + (II) str. 8s. 
F F B 871 — Bessonov, Stanislav Aleksandrovič: Nacional'nye plany i ekonomičeskoe 
razvitie sran Afriki. Moskva, Nauka 1975. 408 str. 8°. [cir.] SAZU 74302 — Dickie, 
John & Alan Rake: Who's who in Africa. The political, military and business leaders 
of Africa. London, African buyer and trader (1973). 602 str. 8°. Ilustr. NUK 247914 — 
Dictionary of African biography. . . . V. 1-2. London, Melrose Press 1970—1971. 8°. 
NUK C 241942 — Hirschberg, Walter: Die Kulturen Afrikas. Mit 161 Abb., 2. Farbtaf. 
u. 13. Kt. Frankfurt am Main (1974). ХП + 390 + (I) str. 4°. (Handbuch der Kultur­
geschichte. II. 2.) NUK C П 131843 — Jüdin, Juri j Adolfovič: Političeskie sistemy 
nezavisymih stran tropičeskoj Afriki. Moskva, Nauka 1975. 324 + (П) str. 8°. [cir.] 
SAZU 73651 — Prolin, Nikolaj Il'ič: Istorija Libii (konec XLX v. — 1969 g.) Moskva, 
Nauka 1975. 414 + (II) str. 8°. SAZU 74298 — Tonkin, Thelma: Ethiopia with love. 
Line drawings by Peter Tonkin. London [itd.], Hodder and Stoughton (1972). 198 str. 
8°. NUK 240954 — Vorob'eva, Tamara Al'bertovna: Agrarna ja politika belgijskih 
kolonizatorov v Kongo (1918—1939 gg.) Moskva, Nauka 1975. 126 + (II) str. 8°. [cir.] 
SAZU 74143. 
36. S e v e r n a A m e r i k a 
Amerikanskaja istoriografija vnešnej politiki SŠA. 1945—1970. (Pod obščej red. 
i s predisloviem G. N. Sevost'janova.) Moskva 1972. [cir.] NUK 254358 — Foreign 
Relations of the United States 1949. 3. Vol.: Council of Foreign Ministers; Germany 
and Austria. Washington, U. S. Government Printing Office 1974. XXV + 1324 str. 8°. 
INV B 2617 — Kero, Reino: Migration from Finland to North America in the years 
between the United States civil war and the first world war. Turku 1974. VIII + 
260 str. 8°. Turun Yliopistan julkaisuja. Sarja B. 130. SAZU 49715/130 — Meighan, 
C. W.: Archaeology of the Morett Site, Colima. Berkeley [itd.] 1972, (University 
of California publications in anthropology. 7.) NUK 179654 — Miller, Kenneth 
Dexter : Peasant pioneers. An interpretation of the Slavic peoples in the United 
States. . . . New York, Council of women for home missions and missionary education 
movement. (Cop. 1925. Reprint.) (San Francisco, Robert D. Reed 1969.) (П) + 200 
str. + 2 zvd. 8°. Ilustr. NUK 236578 — Mnradjan, Artur Andrahinovič: Amerikan­
skaja istoriografija tihookeanskoj politiki SŠA v XIX veke (kritika osnovnyh kon­
cepcij). Moskva, Nauka 1975. 246 str. 8°. SAZU 74260 — Robertson, Ross M.: History 
of the American economy. 3. ed. New York [itd.], Harcout Brace Jovanovich (1973). 
XII + 788 str. 8°. F F D 4639 — Séjourné, Laurette: Altamerikanischen Kulturen. 
(Frankfurt/M), Fischer Taschenbuch Verlag (1971). 375 str. 8°. (Fischer Weltge­
schichte. 21.) Ilustr. IZDG 5766 — SŠA: Studenty i politika. Amerikanskoe studen-
čestvo v demokratičeskoj bor'be v 60-70 gody. Moskva, Nauka 1974. SAZU 73308 — 
Szabad, Gy.: Kossuth on the political system of the United States of America. 
Budapest 1975. 31 str. 8°. (Studia Historica Académie scientarum Hungaricae. 106.) 
SAZU 13851/106 H. 
t 
37. L a t i n s k a A m e r i k a 
Dictionary of Caribbean biography. . . . V. 1-2. London, Melrose Press 1969— 
1971. 8°. NUK Č 241938 — Latinskaja Amerika: Problemy edinstva antiimperialisti-
českih sil. Moskva, Institut Latinskoj Ameriki 1974. Cast'l, Cast'2. SAZU 73365 — 
May, Elmar: Che Guevara in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. (Reinbek bei 
Hamburg 1973.) 152 + (VI) str. 8°. (Rowohlts Monographien. 207.) NUK 161827 — 
Nacional'nye processy v central'noj Amerike i Meksike. Moskva, Nauka 1974. 350 + 
(I) str. + pril. + corr. 8°. [cir.] SAZU 73009 — Rata, Nina Kondrat'evna: Kresfjan-
stvo v Kubinskoj revoljucii. Moskva, Nauka, 1974. 118 + (II) str. 8°. [cir.] SAZU 
73019 — Völkl, Ekkehard: Russland und Lateinamerika 1741—1841. Wiesbaden (1968). 
256 str. 8°. (Veröffentlichungen des Osteuropa-Institutes München. 33.) NUK 135647. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976/1-2, s. 209—214 2 0 9 
M a f't'a R o m p o r t l o v â - K o u k o l o v â (Brno) 
JUGOSLOVANSKA ZGODOVINA V ČEŠKOSLOVAŠKEM ZGODOVINOPISJU 
1970—1975 
V tem kratkem prikazu nameravamo prikazati strokovni javnosti temeljne 
težnje in rezultate češkoslovaških jugoslavističnih raziskovanj v zgodovinopisju v 
letih 1970—1975. Ta časovna omejitev nam bo omogočila podati aktualno in — glede 
na razsežnost več desetletij trajajočega zanimanja češkoslovaških zgodovinarjev za 
Jugoslavijo — tudi dovolj podrobno sliko. Zvezo s prejšnjimi obdobji bomo skušali 
nakazati tako, da bomo opozorili na biografsko-bibliografsko literaturo, ki nas po­
drobno seznanja s temi obdobji. Radi bi se posvetili zgodovinski problematiki v 
pravem pomenu te besede, zgodovini ideologij, ekonomike, politike in kulture, 
medtem ko bi se drugih področij, vključno z l iterarno zgodovino, lotili ob drugi 
priliki. 
Češkoslovaška zgodovinska jugoslavistika po organizacijski plati sicer ni kon­
stituiran, je pa vendarle sestavni del naših balkanističnih raziskovanj. Od leta 1970 
do danes je širila svoje raziskovalno področje in njeni izsledki pomenijo v pri­
merjavi s prejšnjim obdobjem izrazit napredek. Ko pregledujemo celoto novega 
spoznanja, znova opazimo raznolikost vidikov, s katerih zgodovinarji obravnavajo 
jugoslovansko zgodovino. Nekdanja vzporedna kontinuiteta in disperznost razvoja 
posameznih narodov in državnih sestavin na ozemlju južnih Slovanov raziskovalce 
naravnost sili, da j ih skušajo zajeti s k a r se da širokim registrom metod. Tako so 
nastale monotematske razprave o delnih problemih posameznih področij, binarno 
primerjalna dela v okviru jugoslovanskega ozemlja, pa tudi sosednjega^ in bolj 
oddaljenega balkanskega in evropskega konteksta. Končno je prišlo tudi do ob­
delave daljših časovnih obdobij na obširnejših ozemljih. To so razprave, ki sinteti­
zira jo tako rekoč v vertikali obdobja več stoletij. Tudi v »horizontalnem« prerezu 
balkanskega in vseevropskega razvoja so skušali raziskovalci mnogostransko ^pri­
merjalno zajeti določena, časovno krajše omejena vprašanja, a zato na večjem 
ozemlju in v širši povezavi. 
Pomembni pripomočki, ki konkretno in do podrobnosti prikazujejo napredek 
pr i spoznavanju razvoja južnih Slovanov, so sumarna biografsko-bibliografska dela 
in anotirani prikazi, pa najsi že obravnavajo občo zgodovinsko, občo slavistično, 
ožjo srednjeevropsko ali k a r jugoslavistično tematiko. V preteklem obdobju je bilo 
objavljenih več-takšnih naslovov1 — Češkoslovaška dela o zgodovini in kulturi slo­
vanskih narodov od leta 1760,2 prikazi dejavnosti kateder in kabinetov v zborniku 
Slavica na brnski univerzi,3 poseben povzetek balkanističnih del brnske filozofske 
fakultete — kateder za svetovno in vzhodno zgodovino,4 v rokopisu pripravljeno 
delo Slavistika na Češkoslovaškem, I. del, medvojno obdobje,5 dalje na primer 
pregled dvajsetletne dejavnosti Inštituta za zgodovino evropskih socialističnih držav 
SAV,6 prikaz izsledkov slovaškega zgodovinopisja o vprašanjih srednje, vzhodne 
in jugovzhodne Evrope,7 pomembna bibliografska priloga v delu Čehi in Jugoslovani 
v preteklosti, k i obsega praktično vsa dela od začetka stoletja, pa tudi starejša," 
1 Kljub temu, da namenoma navajamo samo tiste 'bibliografije, ki obsegajo navedeno obdobje 
ali pa so v tem obdobju izšle, bi radi opozorili na povojne zvezke Bibliografije češkoslovaške zgo­
dovine. 
2 Milan Kudëlka, Zdenëk Simeček a kol.. Praha 1972, 560 str. 
3 František Hejl a kol., Brno 1973, 304 str. 
4 Richard Pražak, Balkanistické v^zkumy na filosofické fakultë v Brnë, Vlastivëdny vëstnik mo­
ravska 1973, št. 3, 290—293. 
5 Milan Kudëlka, Zdenëk Simecek, Vladislav Stastny, Radoslav Večerka, Ceskoslovenskâ slavi­
stika 1918—1939, v tisku pri založbi CSAV, Praha [Nakladatelstvi CSAV, P r a h a ] . 
6 Jožef Hrozienčik, 20 rokov činnosti Ostavu dejin európskych socialistickych kraj in Slovenskej 
akadémie vied. Slovanske studie 15, 1973, 7—23. 
7 Bystrickf Valerian, Slovenska historiografia o problémoch s trednej , vfchodnej a juhov^chodnej 
Európy v rokoch 1960—1970, Slovanske studie 12, 1, 1971, 246—254. 
8 Cesi a Jihoslované v minulosti, red. V. Žaček, Praha 1975. 
2 1 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
poseben povzetek o Makedoniji v češkoslovaškem zgodovinopisju' ali pregled in 
primerjava literature o značaju neoabsolutističnega režima v habsburški monarhiji 
in o položaju njenih narodnosti v letih 1849—1860.10 
Razen teh enkratnih storitev bi radi opozorili na periodično bibliografijo. Gre 
za Bibliografijo češkoslovaške balkanistike — I. zvezek za obdobje 1966—1968, II. za 
leta 1969—1971 in navsezadnje III. 1972—1974" V njenih splošnih in zgodovinskih 
delih (poleg teh obravnava namreč tudi jezikoslovje, l iterarno znanost, leposlovne 
prevode, etnografijo in folkloristiko ter problematiko narodnostnih enklav) so dela 
češkoslovaških jugoslavistov zbrana reprezentativno popolno, vsaj kar zadeva mono­
grafije, razprave, članke, recenzije, poročila in glose v strokovnih in drugih časo­
pisih prav do ravni tednikov, kolikor ti niso izrecno zabavnega in popularizator-
skega značaja. Bibliografija zajema v izboru tudi v tujini objavljena češkoslovaška 
dela. Za našo temo-je prav tako lahko informativna tudi Bibliografija češkoslovaške 
hungaristike,1 2 ki so jo izdajali vzporedno za ista obdobja. Prav primerjava' teh 
bibliografskih kompletov z balkanistično bibliografijo Ceškoslovaško-sovjetskega 
inštituta CSA V13 upravičuje našo trditev, da zanimanje za jugoslovansko tematiko 
v našem zgodovinopisju nenehno narašča in da je doseglo višek prav v petletki, 
o kateri govorimo. 
Organizacijski in publikacijski temelj jugoslavističnih študij se v bistvu ni 
spremenil. V čeških deželah ga predstavljajo Češkoslovaško-sovjetski institut ČSAV 
in Institut češkoslovaške in svetovne zgodovine v Pragi in njune brnske podružnice, 
dalje Katedra za zgodovino in etnografijo srednje, vzhodne, in jugovzhodne Evrope 
univerze J. E. Purkynë v Brnu in njen balkanistični in hungaristični kabinet 'ter 
posamezni delavci zgodovinskih kateder Karlove univerze, Orientalističnega insti­
tuta ČSAV v Pragi, pedagoške fakultete brnske univerze, katedre za zgodovino 
univerze Palackega v Olomoucu, filozofske fakultete univerze Pavla Jožefa Šafarika 
v Prešovu ipd. Medtem ko Češkoslovaško-sovjetski institut razširja glede na svoje 
personalne zmogljivosti zanimanje na celoten časovni kompleks od začetkov slovan­
ske naselitve, je težišče raziskovalnih ciljev in izsledkov drugih bolj v problematiki 
19. in 20. stoletja, če ne štejemo turkološke problematike, ki j i posvečajo veliko 
pozornost. Na Slovaškem so takšna središča Institut za zgodovino evropskih sociali­
stičnih držav in Zgodovinski institut SAV ter filozofska fakulteta Univerze Komen-
skega v Bratislavi s tematskim področjem od zgodnjega fevdalizma z izrazitim 
težiščem na obdobju druge polovice devetnajstega in zlasti dvajsetega stoletja. 
Ceškoslovaško-jugoslovanska zgodovinska komisija,' ki j i posveča strokovni 
tisk precejšnjo pozornost,14 je objavila zbornike referatov s svojih zasedanj na 
Češkoslovaškem.15 Široko strokovno zaledje za prikaz izsledkov in perspektiv na 
področju historiške jugoslavistike je pomenil tudi 2. vsedržavni balkanistični'sim­
pozij v Brnu maja 1974." Zbornik referatov s tega simpozija je pripravljen za tisk." 
K spoznavanju jugoslovanske zgodovine so prav tako kot na primer simpozij 
Evropa in München leta 1973 v Libercu'8 prispevale tri delovne konference z med­
narodno udeležbo (tudi ti materiali so že objavljeni ali v tisku),19 posvečene pouku 
9 Nikifor Robovsky, Makedonija TO čehoslovačkata istoriografija, Kulturen život (Skopje) 1971, 
št. 4—5, 15—16. 
1 0 Josef Kolejka, Richard Pražak, Charakter neoabsolutistického 'režimu habsburške monarchie a 
postaveni jejich nârodù v letech 1849—1860/61. (Prikaz in primerjava literature.), ' Sbornik praci filo-
sofické fakulty brnënské univerzitety C 20, 1975, 187—196. , 
11 Ivan Dorovsky, Marta Romportlovâ, Bibliografie ceskoslovenské balkanistiky I, Brno 1970, 
83 str., II., Brno 1973, 130 str-. III., Brno 1975, 200 str . 
12 Richard Pražak, Marta Bomportlovâ, Bibliografie ceskoslovenské hunearistiky I, Brno 1971. 
98 Str., IL, Brno 1974, 108 str., III., Brno 1976, v tisku. 
13 Ružena Havrànkovâ a kol.. Bibliographie balcanique, Praha 1965, 170 str. 
14 Poročila o vsakem zasedanju najdemo v temeljnih strokovnih časopisih, komentira pa j ih tudi 
dnevni tisk tistih mest, v katerem so bila. 
15 Problémy nârodniho a socialistického hnuti v dëjinâch Ceskosk>venska a Jugoslavie od г. 1867 
do konce 19. stole«. Praha 1974, interni tisk CSI CSAV, 300 str. 
1 6 Prvi simpozij ie bil novembra 1969, prvi zvezek Studia balcanica bohemoslovaca z zapiski o 
njem j e izšel v Brnu I. 1970, 320 str . 
17 Studia balcanica bohemoslovaca II, uredil prav takò kot pod 16 Ivan Dorovsky, Brno 1976, 
v tisku. 
18 Simpozij j e bil septembra 1973, material je bil objavljen. 
" Pripravila j ih j e Katedra historié a etnografie stfedni, vychodni a jihovyhodni Evropy brnske 
univerze. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 2 1 1 
zgodovine SSSR in ljudskih republik na češkoslovaških visokih šolah.20 Osvobodil­
nemu boju narodov Jugoslavije proti fašizmu je bilo posvečeno tudi samostojno 
predavanje v ciklusu brnskih zgodovinskih kateder ob 50. obletnici zmage nad 
fašizmom ter prispevki mednarodne konference Revolucionarnega zaključka 2. sve­
tovne vojne.21 Lansko leto je bilo na Češkem in na Slovaškem večje število po­
dobnih akcij. ... . 
Periodični publikacijski forum stroke predstavljajo že po tradiciji —^ P°»eg 
možnosti, ki j ih nudijo časopisi in širše orientirani zborniki — Slovanska pïehled, 
ki izhaja šestkrat na leto, enkrat na leto izhajajoče Slovanske histoncké studie 
(v minulem obdobju zvezki VII—X in XI v tisku) ter Slovanske studie (XI—XV, 
v tisku XVI), prve v Pragi, druge v Bratislavi. Zvezki, ki so v tisku, bodo vsebovali 
prispevke, ki so nastali kot izpolnitev delnih nalog državnega plana in bodo zelo 
pogosto obravnavali jugošlavistično tematiko. Novost med dolgoročno periodiko 
je vrsta zvezkov Europae centralis atque orientalis studia historica, ki jo izdajajo 
v Brnu. Prvi zvezek z mednarodno udeležbo vsebuje pretežno primerjalna dela, 
posvečena sedemdesetletnici profesorja Macûrka. Izdala ga je univerza leta 1972,22 
drugi je v tisku.23 . 
V omenjenem obdobju je-bi l napisan učbenik Zgodovina narodov srednje in 
jugovzhodne Evrope v treh delih;24 izšla sta prva dva dela dela Pregled nastanka 
in razvoja svetovnega socialističnega sistema, I. 1944—1949, II. 1949 — polovica 
50. let, III. del je v pripravi,2 5 naetala je tudi knjiga o državni ureditvi evropskih 
socialističnih dežel.26 Ljudska protifevdalna gibanja v srednji Evropi so obdelali 
v posebnem zborniku; razumljivo je, da je bil jugoslovanski razvoj deležen velike 
pozornosti.27 
Doslej smo govorili o skupinskih delih. Izmed individualnih sintetičnih del je 
mogoče omeniti Havlikovo delo O značaju državnih formacij in vladnih oblik prvih 
slovanskih držav (v tisku), Dorovskega kompleksen pogled na češko-makedonske 
stike v 19. stoletju Češke dežele in Balkan,28 Nečasova Balkan in češka politika 
(1890—1914),29 Krajčovičevo Slovaško politiko v srednji Evropi 1890—190130 in By-
stricky-Deâkovo Evropo na prelomu.31 
Na področju »velike« sinteze sta nastali dve veliki kolektivni deli načelnega 
pomena. Zgodovina. Jugoslavije v redakciji Väclava Začka in Veselina Starčeviča32 
ter Cehi in Jugoslovani v preteklosti, prav tako pod vodstvom Vdelava Začka.33 
Zgodovina Jugoslavije je izšla kot pojasnjevalna sinteza brez opomb, opremljena 
s spiskom 25 predvsem jugoslovanskih sintetskih obdelav téme. Vsebuje tudi kul­
turno zgodovino in pomeni v naših razmerah širokospektrski pogled na proces, 
ki je ustvaril iz razvoja srbske,' hrvaške, slovenske in makedonske preteklosti 
današnjo jugoslovansko sodobnost. Cehi in Jugoslovani v preteklosti, od najstarejših 
dob do leta 1918 (prihodnji zvezek, ki se kronološko navezuje na prvega, je v stanju 
obdelave v sodelovanju s slovaškimi jugoslavisti) je delo, ki je zunanje in vsebinsko 
reprezentativna sinteza.zapletenih stikov Cehov s Srbi, Hrvati in Slovenci, v novejši 
dobi pa tudi z Makedonci. Delo skuša, na novo in čimbolj vsestransko osvetliti 
razvoj stikov, tako, da bi se pokazal njihov pravi značaj, osnovne težnje njihovega 
2 0 V obdobja, k i ga opisujemo, sta bila zadnja dva; material o njih j e izšel v redakciji Františka 
Hejla in Rudolfa Fi ler ja v Brnu leta 1973 in 1974 pod naslovom Historiografie stfedni, vychodm a 
jihovychodni Evropy, 173 in 153 str. 
2 1 Bila je v Brnu juni ja 1975. 
2 2 Otâzky dèjiny stfedni a vychodni Етгору, ured. František Hejl, Brno 1972, 436 str . 
23 Red. František Hejl, v tisku, Brno 1976. 
24 Kolejka Josef, Dèjiny narodu stfedni a jihovychodni Evropy 1918-^1944/45, Praha 1969/70, 94 str. 
25 Vaclav Melichar a kol.. Praha 1974. , , . , . i 
» Stanislav Zdobinsky a kol.. Praha 1973, 514 str., natančen naslov Statni zïizeni evropskyen 
socialistickyh zemi. 
27 To tematiko j e obravnaval VIIT. zvezek Slovanskih historiških razprav (Slovanska historicka 
studia). 
28 Ivan Dorovsky, Ceské zemë a Balkan. Poglavja iz zgodovine češko-makedonskih in makedonsko-
čeških stikov, Brno 1975, 236 str. 
2 5 Ctibor Nečaš, Balkan a češka politika, Brno 1972, 164 str. 
3 0 Milan Krajčovič, Slovenska poljtika v strednej Europe 1890^1901. Spoluprâca Slovakov, Ro­
munov a Srbov, Bratislava 1971, 303 str. 
3 1 Valerian Bystricky, Ladislav Deâk, Europa na prelome, Bratislava 1970, 315 str. 
. 3 2 Vâclav Začek a kol., Dèjiny Jugoslavie (Od počatku až po rok 1945), Praha 1970, 513 str. 
3 3 Vaclav 2aček a kol.. Cesi a Jihoslované v minulosti. (Od nejstaršich dob do r. 1918), Praha 
1975, 751 str. 
212 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 19:6 
razvoja in neomajne zakonitosti. Sestavni del knjige je impozanten seznam litera­
ture, razdeljen na poglavja. Ima 1146 jugoslovanskih, čeških, slovaških in drugih 
enot, l iteraturo in izdajo virov in to vse do konca leta 1974, zaradi česar je vsekakor 
dragocen, hkrati pa tudi aktualen in pomemben prispevek za nadaljnje razisko­
vanje. Delo je obdelano strogo kritično, s številnimi opombami, na temelju obširnih 
virov, ki so bili objavljeni ali pa so le arhivski. 
Če si ogledamo revialno produkcijo, je mogoče pri njeni količini samo na­
značiti tematska področja, v katerih se giblje, podrobnejšo informacijo pa pre­
pustiti pre j omenjenim bibliografijam. 
Prvo območje tvori časovno obsežno in tematsko bogato diferencirano obdobje 
zgodnjega in zrelega fevdalizma do leta 1453. Avtorji se ga lotevajo iz izhodišč 
političnega, ideološko-kulturnega, narodnostnega in ekonomskega razvoja, pogosto 
z bizantološkimi vidiki tudi v bolj splošno evropskih zvezah. Upoštevajo vire in 
začetke zgodnjih fevdalnih držav, njihov razcvet in njihovo koeksistenco.34 
Pri obravnavanju zgodovine 15.—18. stoletja so se raziskovalci usmerili po eni 
plati na problematiko turške nadvlade, po drugi pa na obojestranske stike srednje­
evropskega in južnega področja na politični, kulturni, ekonomski .in demografski 
ravni. Zanimive izsledke je dalo prav raziskovanje migracijskih tokov jugoslovan­
skega prebivalstva proti srednji Evropi.35 
Za 1. polovico 19. stoletja se je pozornost *bolj maloštevilnih raziskovalcev 
osredotočila na oblikovanje sodobnih narodov, na prve boje za narodno emancipa­
cijo, na zbliževalne poskuse balkanskih narodov in na stike s češkim miljejem.36 
Glede na pre j navedene téme povsem prevladuje osredotočenje na problema­
tiko okrog let 1848—1918. Lestvica snovi je zelo velika. Zgodovinarji sistematsko 
preučujejo narodne programe in njihove realizacije tako pri Jugoslovanih kot v 
mednarodnem delavskem gibanju, dalje vzajemne sovisnosti, vplive in stike v 
češkem, slovaškem, jugoslovanskem in srednjevzhodnoevropskem okolju, medse­
bojno zvezo s politiko velesil na področju političnega, ekonomskega in kulturnega 
razvoja. Dalje natančneje določajo vlogo jugoslovanskega miljeja v celotni usme­
ritvi naraščajočega imperializma k 1. svetovni vojni. Pomembno mesto imajo naj­
različnejši vidiki »vzhodnega vprašanja« in balkanskih vojn. Prav tako so v središču 
pozornosti ekonomska ekspanzija na Balkan in njene posledice. Seveda ni mogoče 
reči, da so ti in drugi problemi že rešeni. Globina poseganja v vire in literaturo 
pa je obetavna, čeprav so dobro vidne tudi trenutne vrzeli v kompleksnosti po­
gledov. Na tem mestu bi radi opozorili na nekaj razprav, katerih tematika in obde­
lava bi utegnila biti zanimiva zlasti za slovensko strokovno javnost. Prav v tem 
obdobju vlada namreč med našimi zgodovinarji izrazito zanimanje za problematiko 
Slovenije. František Jordan je napisal o tem obširno študijo Čehi in Slovenci v 
19. stoletju in na začetku 20. stoletja (Njihovi javni in politični odnosi),37 Vladislav 
Stastny se je posvetil problematiki mlade slovenske generacije pred prvo svetovno 
vojno in njenim stikom s češko družbo3 8 ter preučeval osebnost in dejavnost »slo­
venskega konzula« J. V. Lega.35 
3 4 Poleg številnih del L. Havlika naj navedemo npr. razpravo Alexandra Avenaria K problematike 
avarsko-slovanského vztahu na dolnom Dunaji v 6.—7. štor., Slovanske studie 11, 1971, 223—244 ali iz 
dela H. Bulina članek Formovânî prvnfeh stâtnich ûtvarû Chorvatü mezi zâpadem a vychodem (9.—10. 
stole«), Slovansky pîehled 56, 1970, št. 4. 312—319. 
^35 Prim. npr. Kvëtoslava Kucerovâ, Migräcia srbského, bosenského a charvatského obyvatelstva z 
Balkanu do strednej Európy v dôsledku tureckych vojen, Studia balcanica bohemoslovaca, Brno 1970, 
96—103. K a r zadeva drugo problematiko tega obdobja, naj omenimo turkološko delo zlasti Josefa 
Kabrde in drugih naših turkologov. 
36 Npr. Vaclav Začek, K nëkterym otàzkâm sbližovacich a sjednocovacich snah balkânskych 
narodu v 19. stoleti. Studia balcanica bohemoslovaca, Brno 1970, 116—126; isti avtor, Ceskâ učast pfi 
vystavbë Srbska jako moderniho statu v 40. letech XIX stoleti, Otâzky dëjin stfedni a vychodni 
Evropy, Brno 1972, 205—219. 
3 7 Otâzky dëjin stïedni a vychodni Evropy, Brno 1972, 263—292. 
38 Mladâ slovinskâ generace pfed I. svëtovou vâlkou a češka společnost, Slovansktf pîehled 59, 
1973, št. 4, 281—292. 
3 9 Jan V. Lego, >slovinsky konsul«, Slovansky pîehled 60, 1974, št. 3, 202—210. 
Tu bi radi omenili še obširno delo Josefa Koleike s tematiko narodnostna vprašanja in narodnostni 
programi socialističnih strank srednje in jugovzhodnoevropskih držav pred prvo svetovno vojno in v 
obdobju med obema vojnama. Izmed vseh del naj omenimo vsaj Narodnostni otâzka v programu so-
cialistickych stran za prvni évëtové vâlky, Sbornik praci filosofické fakulty brnënské univerzity C 
18/19, Rozprava 1—72. : 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 213 
Na drugem mestu je med češkoslovaškimi zgodovinarji »popularno« obdobje 
med obema vojnama. Tesno politično, ekonomsko in kulturno sodelovanje obeh na 
novo nastalih državnih tvorb v francoskem vplivnem področju, nastanek, razvoj in 
konec Male antante, sam notranji razvoj kraljevine SHS in potek narodno osvo­
bodilnega boja proti fašizmu so privlačne, vendar še zdaleč ne obdelane teme. 
Najdlje in najbolj sistematsko smo za zdaj napredovali v analizi razorožitvene 
politike in razvoja Male antante v 20. in 30. letih.40 
.' Za zapleteno povojno obdobje očitno še manjka časovni odmik. Za zdaj se ga 
zgodovinarji lotevajo s količinsko enako mero kot obdobja fevdalizma, kvalitativno 
pa seveda še na drugačni stopnji. Za kompendije in informativni opis raziskovanje 
zaenkrat še ni kdove kako napredovalo, v prihodnosti pa lahko pričakujemo 
obogatitev pogledov z novimi metodološkimi in faktografskimi vidiki. 
Kot zaključek bi radi kot informacijo dodali nekaj številčnih podatkov v ob­
liki tabele. Seveda se zavedamo, da je treba statistiko pri vrednotenju historiške 
produkcije za okroglo šestletno obdobje jemati »cum grano salis«. A ko smo se 
globlje zamisli nad samimi bibliografijami in razpravami, se je pokazalo, da dob­
ljeni količinski podatki za čudo izrazito opozarjajo na aktivo in pasivo tako pri 
samem raziskovanju kot pri vzajemnih stikih obeh historiografij. 
Kronološko in hkrati stvarno smo snov razvrstili v 7 skupin. I — dela sintetič­
nega, splošnega in občega značaja, II — do 1. 1453, III — do konca 18. stol., IV — 
do leta 1847, V — 1848—1918, VI — 1918—1945, VII — od 1945 do današnje dobe. Te­
matsko teritorialno smo jih na vertikalni osi razdelili na tiste, ki se ukvarjajo' ž 
Balkanom splošneje ali z Jugoslavijo v zvezi z ostalo Evropo, dalje s Hrvaško, Srbi­
jo, Slovenijo Makedonijo in Črno goro. 
Drugi del tabele smo posvetili recenzijam, referatom, poročilom in glosam. Spet 
smo jih razdelili na horizontalni osi na ravni navedenih sedmih skupin, na ver­
tikalni osi pa smo upoštevali domicil recenziranih del. Pri tem smo diferencirali 
posamezna jugoslovanska središča, dodali komplet jugoslovanske literature, celot­
ne češke in slovaške literature ter komplet sovjetskih, poljskih, madžarskih, avstrij­
skih del, del iz obeh Nemčij in iz USA. Da> bi bila informacija o poznavanju jugo-
slavistične l iterature pri nas bolj popolna, pa naj gre za jugoslovanska dela ali 
dela od drugod, moramo tabelo seveda dopolniti s pomembno ugotovitvijo: dela, 
omenjena v strokovnem tisku, iz katerih v svojem prikazu izhajamo, so namreč 
samo delček literature, ki je v resnici znana pri nas. Treba si je bolje ogledati na 
stotine del, citiranih v monografijah, razpravah in člankih, ki so izšli pri nas. Z 
njihovim posredništvom postajajo znana v širšem raziskovalnem krogu in prav na 
temelju teh citatov j ih uporabljajo novi in novi raziskovalci v novih delih. Tako 
se prispevek starejših in novih del množi. Dalje ne smemo pozabiti na vsoto jugo­
slovanskih strokovnih časopisov in publikacij, ki prihaja na Češkoslovaško po naj­
različnejših poteh, vštevši zamenjavo — tu se seveda kažejo običajna tematska 'in 
provenienčna nesorazmerja, k a r je pri tovrstnem pridobivanju l iterature običajno. 
Razen tega je posvetil poročevalski del naših strokovnih časopisov v minulem ob­
dobju (in to spet z naraščajočo tendenco) določeno mesto informacijam o jugoslo­
vanskih periodikah, o konferencah zgodovinarjev s to tematiko, bibliografijam, 
personalijam in stanju znanstvenega raziskovanja. 
Naš prikaz ni imel namena nadomestiti niti bibliografije niti statistike. Prav 
tako se ni ukvarjal s strokami, ki so glede na samo zgodovinopisje pomožne, kot sta 
na primer etnografija in folkloristika, čeprav je prav ta disciplina v zadnjem času 
dosegla velik uspeh zlasti na področju študija čeških in slovaških narodnostnih 
enklav v Jugoslaviji, saj j ih preučuje v naravnost reprezentativnem kompleksu 
vidikov, vključno s študijem jezikovnih, literarno zgodovinskih in literarno znan­
stvenih vprašanj, seveda spet s pomočjo drugih družboslovnih disciplin. Omejili 
smo se res le na oris splošnih teženj, konkretno informacijo o posameznih naslovih 
pa puščamo zgoraj navedenim bibliografijam. 
w Valerian Bystricky, Yplyv juhoslovansko-bulharského paktu na vyvoj Balkânskej dohody. 
Slovanske studie 11, 1971, 81—113; Ladislav Deâk, Juhoslovanskâ politika v čase Mnichova, Časopis 
Matice moravske 92, 197, št. 3—é, 203—233; isti avtor. Balkanska dohoda a plan Dunajského paktu 
(1935), Slovanske studie 11, 1971, 115—140. 
2 1 4 
Monografije, 
Področje 
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXX 1976 
razprave in članki — raziskovana področja in obdobja 
I II III IV V VI VII Skupno 
Balkan, MD ipd. 
Jugoslav, vsa 
Srbija 
Hrvaška 
Slovenija 
Makedonija 
Crna gora 
10 
8 
— 
2 
1 
.— 
1 
4 
1 
6 
1 
2 
2 
2 
— 
— 
25 
16 
4 
10 
6 
6 
3 
19 
11 
— 
1 
— 
— 
4 
15 
— 
1 
1 
— 
69 
54 
7 
20 
7 
9 
4 
S k u p n o 10 21 13 70 31 19 170 
Recenzije, poročila, glose — domicil referiranih del 
Kraj 
Beograd 
Zagreb 
Sarajevo 
Ljubljana 
Novi Sad 
Skopje 
Titograd 
Celje 
Split 
Titovo Užice 
Skupno Jugo 
ČSSR 
SSSR, Madž., 
slavija 
, Polj., 
NDR, ZRN, Avstr., USA 
— 
1 
1 
4 
— 
3 
— 
— 
1 
— 
10 
3 
5 
— 
— 
1 
— 
— 
— 
— 
— 
— 
— 
1 
1 
4 
2 
— 
1 
1 
1 
— 
— 
, 1 
— 
— 
6 
1 
7 
1 
— 
— 
— 
. — 
— 
— 
— 
— 
— 
1 
— 
6 
5 
7 
1 
— 
1 
1 
1 
— 
— 
— 
16 
26 
9 
16 
6 
3 
1 
4 
" — 
1 
— 
_ 
1 
32 
3 
21 
— 
1 
— 
— 
_ 
— 
— 
— 
— 
— 
1 
3 
4 
24 
15 
7 
6 
6 
4 
2 
1 
1 
1 
67 
T-7 
56 
S k u p n o 18 14 51 56 160 
S k u p n o p o s t a v k 28 27 27 13 121 87 27 330 
Prevedla Zdenka Škerlj-Jermanova 
Q 
3 
? -
S3 
5 1 
Q 
3 
Ì-2.S à 
O 
*w H 
. - H H 
£ £ 
b-i H 
O Q 
- 0 ° A L - -
ft a г ^ cd >" 
и ан cu go 
i l l ' 0 «S 
a te &ц s* л 
2 M d a» S > 
з to t» to £ 
.S^»o s g 
:c, ~s s 
-« o JM G -ta 
3 ta M 3 rt 
• ,9 «i ttu>2 
"• 9 
Л "~* — ч 
o — з ^C-*7 
•o g-s a <-> S 
•§:§.§ l is S» 
a 3 «=>N o > 
a Д - в 2 
s 3 z 
O ed £ > N a =J 
ft a fto «JJï > 
ö cd - * • . - > > " p 
> >N О ^ d ^ 0 ) J 3 
co М м и >-Рч ai «5 
io <а 
cj>cj 
s-* 
.-< 5 * 
.M 
> • 
(M 
2 
e i 
S J 3 
> 3 
4 5 
0>*O 
t " 
••^ -
A 3 
3 
> > 
.z. 
o, 
J 
o 
en 
S3 
S 
t» 
O 
> 
> 
Л 
s 
5 
e 
•-* 
> O 
1 
N 
•«" в) ц O ci м _o ft : 
g to d > ' ? - > o Q _ -* 
• ^ . 2 • з đ a a " S ' D 
s » e м a s s — o S i 
• » • S M S « « » 
_ 3 c-jq o > a 3 - « 2 
a-.-Sx) > ft o s i « _ 
•35" S м 2 M S 3 ä? ? 
-ta 3 o „ , N - ^ ^ e и 
S « ö - - 0 0 2 0 3 ' 
-S d ta ^ t a O ^ > 2 ta A N 
ш o 3 - 4 o»-S s o 3 . ^ — 
ta-—,A4>a] N W ф O — Q J _ . . ^ , 
» 2 « s ° •г -̂мс°-ез : ' § и 5 едз5>а^ 
ì" ta з o а л a e . -
5 , 3 ' г ^ а vT-?—-Ö -e 
5 ' C — 3 >ta4 j3- r . >• S j = 
t ; ò 2 P N © ta 3 ( i « 
Û 
3 
Q 
S. a 
s.«.», 
- > A« 
d"2 ° 
S 3 
— « ^н-
1Л 
ta^ "ta 3 0) 
.ta rtu 
3 3 -g 
f »-Ss 
».ta a - 1 4 
0) ta« S 
«•2. S.S. 
cd O t a S ^ H 
• ^ đ « cd * Пл ò •-« ft »S 
ft © и 
D O oj 
g S'o^ 
•Ü л«_?.£,з 
0 а - cd -, 
eu tì u : ^ 
м S Ф ô "Г1 
• l a g s 
-= i .£ 
3 O ta"-^. ^ —' w 3,—i o 
taUft)--
ta 3 ta O 
J5 -«ta« Л З 
5i , N c : .3^5ta«ag 
a.-.a.§.2,.H2^|,gs 
o -ta ta — "-ta 5 M) " -S л 
•a » S î u S S o ^ o 
•3gO«£W.H,a«S-e O ^ ^ f o M r 
I 
2 3 
. a-T?''*' 3 ój > 
• ta-ta ta _ . Z . !> •*" ° « O--« 
o - -j; sä-5-a 5 » -
3 5 d O " Ü W 3 3 >-
S«J—»ta >,Q >-±2 
-'C"ta ao\- j j „ S U o'r? 
ta „ S -ß T̂  ft) ta ̂ i ta 3 
• ta 2-3. ^ S ïï-^-ta^î S>" 
3 3 0 _ 1 N— O - t a ' " a 
3 v O D Ö k « M ta^--™^ 
ej » o a > . t a S 5 
Ц O fl—^tOft) ta_W 
>sl1;"-ta.-ta-3-3u:'s-|s 
& ta a N 
.= • 3 3 3 2. 
• «* H ^- M 
e 3 
3 3 _ ï O*; 
"ta* to O „ . . . . _ 
> O ..Ita4« 2 «'«'.to'S 2 
0 ta g 3 » > 3 j « § o S a 
4 ^ 2 a o Ј о а л Ј З => 
^ U ta a.ta» « ç j^H. ta - ta a) 
? 3 5 £ , o o 3"S a * 
to to аЗ'С w N J 3 " ^ "^ • 
S ' o - S . - f t a D O ^ . - -.2. =5 з o -S g Si a Ђ -м a -rf в Д м о а о . 2 ' .« to g u 
1 .ata,3a-s^g-si«s 
S Ü © „ » - " " l o s 
Ï -ta, to o-ta з т з ta "^ ^ 3 
tao« а - 8 « а а S - 3 ;o«'Š~£.-: r3.taSeta ta o ^ i д ta.. 
& H " 0 to N O ft C 
Šf 5 ' 3 S.s2 18 3 o-iT» 
-•СГ„«!£ 
s- " S o 
„ » .* 5 =• S. Q n 
„_5*з » s-
^^.•^ 5 
« i s - r o g 
crq сгч w p 
82-3°-o 
Дч§ S » 2 
ш n ra « 
p • * " Ђ 
O rt- O O B 
o-o S. o 
? njS"-« rt. s з-„.в-
tf5 ~- B O 
S g l * 
P - ÏÏ-
» SMl ' 
g. l à 8 » 
5 § a~_ 
4 " " rt- O g . 
» „ E.S B 
3 S.« 
ST P „ ч g 
ÏÏ. " S » „ 
rt p-3 ач t t 
5 »'«So 
rt- ! 4 ( t S i 
Ven 
o 
•4 O 
" • O » 
•o e- -
°L ^ 4 
o 
C 
«T 
- 3 
o a 
° »d 
<! A. 
I 5 
ö 
O 
! _ w g o. g 3 p J-i 
Д E. B 4 B £. „ 
g и-в O C-—P H 
C p rt- rt- » p 
О Ч д Ч С р Л р ^ ^ 
S'en £ 'Г 
« «s v f 
rt Л p 
2,2.5 ЈГ » S * B 
^ ? S ' B r t - £ * m 
5У? 
u i o 
^ и 
a ** 
o 
Ol (9 
re P" 
S (P 
s co 
Л w 4 S* 
H 
0 
ft 
*^Г2. 
e ч 
• ft 
Heu 
З Р з ' ft 
i - x o P " B ^ 
o * S - ^ ä ^ f t P ° 
д ^ и р р - о о З 
^ £ : 2 H . B Ï ft -t r a . o P P »-• и 
P tr 
""*•• - s 
t / Ј Ч = p, P Л ' 
!->• ft £ - £ 
I rt.- ? 
ö f rt „ o "C P 
g o U\2- §<£ 
И ч Р О О п 
> ta-rt . ^ * p P-
P aq î > t r * w £ 
rt g-s-e-S1» s g 
; „ss'5'Ер-в 
'- r ? ~ f f i rt- i * ' 0 - ' 
tj* 
o- g £.*ö -B 5 S -"• o g 
p P < M rt » o 
rt. (D CD rt-~ fc-
3 rt- rt p „ . 
•5-cTls-EgS 
S3-
tfi rt 
K d 
& . a 
n 
' E " C S ! f t Р ^ 4 » < » H J - J 
1 &* 2. n p ü 4- n 
3 *ч t - , ft < 
«Ss-'^rt-rt-S-^'^s4? 
•e- 3 2 r t 2 „ r t B ' S ^ ' S ' a i -
o p a,"-o p-o „ f f g » 2 
o B - B - B » r t - o 0 2 . ^ p = t E r . 
2. » p o " J a j o E P 
2 C rt ш .Zrn 5ГЛ P u Ui-S 
в>—'rt.f5rt.3 - S i r rt-vû — 
B Š T S "
< g S : S 5 : 5 g ? . . r t . r t a £ -
^1 N 
7*04 
l rt 
e v o 
W B 
ö W* 
en ft< 
O 
en 
O Ö 
3 % 
= £. 
3 
B 
Š. 
M 
3 
o o P o ta 
^ - " • r t & g 
rt o 2 . o Ô 
« rt P 3 < 
3> O 
r- S B S o 
£ 3 : 
i g ô r t ^ r t ^ S r t -
e-o p S » a n S S ? o n 
S s ' a s . e -HS c« 2 3 S B-
"-- " - o < 3 ' 3 r t r t B ' r a r e r t M 
B Ü B rt4^ ô t » o ^ С " rt. 
• 3 „,3*3 „.S'a «--So Ç^B 
Š e g e - 3 ! " « " ! ' - » - ? 
' » S 5 B » » S S B-tj 
s-4 "S'-S'S в" £g-2 
s» 
3 * s C 
C 
D 
Ô 
^1* o ' S" ^' ft g Ч рз P ^ - « P O 
. H P Ч P P ^ . . 
_ - Ч £ - - П £ " 2 . » - - _ | В ; Р £ 
c - . M „ P 2
4 â B ^ g S E s ' 
S S1" g.S e F - g S re „.s 
s-S?Xô B s^4 lg 
G 
"O p <-t- ^ . < 
Cr*"Ö ô » 
S P d: 
n£.sf l rt^^^Srt^S*«0 t 
и m л H ft S r p P ft ft i i-n t 
m e erra 
2"* B °S 
— e " B B 
M rt-O o 
•-»•S- m p* 
4 o.B_»-^ 
ï=T3 H — S B o-o t 4 
g O C r t S S e в B 
3 o rt o, S o 2. =-B H . ^ "̂  в 5 » — 
„ o Si's' £".оч o ^ 
2 , ^ 3 - p B O ^.rt-rt "•?„." « - B ? ? " 
S f » B t r o - - " - o 
» » S S S « j i 
B * * t S! rt rt-« G o 
« o 
2.0 
S" S. 
5 S* S,* 1 
B B » , Q 
C " B " 
B O P ? : 
~ — ÏÏ.O rt o 2 rt 
" s « " r t ^ B ' S ; 
P ^ . O 5 ' Н г - £ . и о 
'-^rt-Sw-rt-sg" 
S 2. ^rtV S' " S- >r S 
« 
« 
en 
, s 
9 
S» 
o 
B 
p 
-
«iS 
'rS 
Q P 
S ft 
Г"У, 
P O 
. » ( 
2.5 ff S 
M O 
en СГ 
O - r t - P rt- B ^ 
B - r t 2 " B " r t d p o 
' - S * e l ' S 5 ' S ' 
-- M • O rt- p B " 
O ^ i r t , и o & • < — 
; - »•• o Ô P r e s r 
C ™S 
e « » 
&> ?-
S З в , 
5 g B L 
P ò i « 
en и < r-
P ft en 
r + з O г ^ 
ifF 
_ - O CL 
2 o з n 
'ffiŠ-g-r-' " g o 
s-s-5-g.rt.a5-g"-
ft h— Cl. --- rt •" ' 
P - ^ 0 3 O S. 2<S' 
^ » - ( * + rt Ü ^ . 
i^S-o-gS-rtSo 
— B S" _L B TS « 
o o 
ft s: ». 
, ma ' 
o < p 
rt rtrt,r 
» » „ 
c e o ! 
~ o n " ' c _ B 2. 
S £ o ° s ? O.S rt -"
: . B 
s 
•X -û 
•a * 
Q e> J> 
o 
сл e 
S i i 
> e 
- O 
a 
N п 
. - a 
£з' 
> a 
«—l 
a-? 
> . - ' , 
e « 
'S" 
'S* 
"o e 
a. g-
»fa' 
•s-S 
•3'C 
a > 
ï s 
M a 
»-J *fcû 
O .— w 
O 
SO 
-2 '» l p " » , g , " S 
> — o a s>% 
a *> „ 5 a 
•s £•*£:* g £ 
•*•* O*-* ; ~ -*-*b2 
!"ч> o * o cd w 
§ ' " S a « » 
a a a^J s 'a 
с . а д ^ e g o 
a a oj ^ t o 
?.-о.в„в.а 
a 2 > " > > N a>" h 
o3<° .M^-g 
>§ « s » 
° ™ s £.>! § 
- s S d » S 
S g - S ä a " ! 
S > N S J J O fco u < 
t ) 
g Je ".s S f j W B 
a -j & « > M ft oj y 
o 2 ; s -Sg,a -S:? 
S V ^ . S « a °.£, a 
° « o a 5 S "SJS o j s ? d ro ° a 2 o M 
'S « ° S - H £? *° c 
-? a -
Q 
« ; - 4Î 
4 c j . _ < = • -
< a-o :? - - J_Q a a u • oj a -~ri i .S a 
м - ' ^ Ü > S £ ^ 
l a «.M a-13 rt^i 
Š .» 3 * «-S д «u 
•S >** a а.3 £"2 " "ti • >• Е^з а - j 
;£>o S ä j3 * . U S 
e-~ а " £ . ^ ü «g a p 
S-a — o o g e o j 
_ — o ^ ^ r_d ГЈ <u-t? 
0 .м л s 
-M « h « 
&?"•§ 
•S5 »•=> 
s :§5i.a 
u 2 
' a ^:^: 
isa-fcd! '«,. 
> a 
•3T3 
=•5 -a 
« j M (5 
w 
= " л s E 9 
.S- £-3£J5-3, W 
» f i o a - u i i OJ s a a 
^ 3 - r t ^ n ^ ^ . _ . 
~ . S a ».S.M S N as-
j i agallili 
**g|» a a 8 * | 
O a a > > 3 5 a>K3 
Q 
>ï 
°3 
(H « 
so 
1 > 
t>3 
es 
e 
«a 
a 
N 
a 
t e 
O 
•a« 
S5 
s>2 
«z 
a o h a 
« S e c 
53 «V» 
- N a 
•Š2a^ 
>N s ^ 3 > 
.s,^ >» « 
'3^'S S 
* ; X S P 
«•ga-? g §'=?•§ 
. £ . -TN 
S « « « 
Ô s -
2 ( П М ' 3 
^ . Ô Š e 
£ a e e 
a « « e - r i r t - " i 
.Sä"^ "ril »-a 
. § a § = 3 S . 
• "S — 'S g ä ? 
2 o > 9 5 > a 
? — » - = --M--
Д ^ - -g -š* - * .s 
00 o c - n . S 3 
l a • " °§ ' § Ì 
<=•• . ^ a — a j - - ^ 
0 £ a a-d 3^2 2 S 
a g « •S ls ,» * I 
£ «" " -o 'S- .Sa i .S? 
.S 2 S?. S S* H 
w" £ " â а -У a ?? C 
s -à а0 |»|_^д 
a a S j a t , „ a > - ~ a 
3 г "-ч s ,— O c 
a ^ S u » „ g, 
1 S -8в|Ј3 8в.Зг 
1 > Ђ°^1Ф 
i .rt -"rt a o  л • 
wg »w F» r c H 
3 SS 2 S S-S-'C" 
i-a 
ff.S:o.- B l S . s 
î s j o ff-_ № м < 
Чм.
 ч CD p - 2 . 
B ce »-.,_ **, « j^orq 
B ff u ^ <-•- o ffî»* ~ 
S - j L B ^ o p ' g ê 3 E E . , J S : U , ° ° 2 . 
- . s E t 3 5 v o © o 
«•s _ ß в £r f t ^, = o ï g 'o .g g-p s : 
2 s SfS. «~«! » З л 3' °* ° off 
"•sSeR-ér4» 
- * & * C « ( t p 
" 2 °-^. л o t r 
a" **ЕГ8.1'-Ste»!»"»-
- „"S s "° 
» c L ^ ,-3 » a-
к,«.^ 3 2 
ft°0 œ O ( 5 ï 
£: » 
C L O - C P ep 
£ • ( 5 CS P д o œ 
s r - 1 
CD ( ђ 
i ° 
cf5|g.^ 
= -•11=-
Sa -•« 
ff g S' 2 к-
»^ •»£-.• 
ICfî = 
B-ET.S.» 
s " " S' f f '7 ' 
„ s ч S. 
5 s- I s -
« o " S o. 
trs-o S < o s s " « 
o e » S „ 
» sr2 er 3a 3 » s » S 4 ""2 
~~ S. S * 
- g » -. 
a a g e n 
2 2-^2. 
^ " e — 
o — s B" 
S4W 
B sr 
O 
z 
s» 
3 
s» 
z 
o 
o 
i o - a ^ s -it ff. e* 2 H 
Ч » Ј - В s S » s-S 
g. ~ &••< " " s ï » ! B ai I и 
o n< 
3.3 
p en 
g-ff 
rt. t» 
MIS 
o*.» 
g 
"3' 
e 
22 
_ S, ce OS. 
s s 2 ° o = 
S ^ р м.tr*5 P •-*• ï i ö 
| .д§^:§ ' 5 - |3-= 
? 5 ?r5 ° 2..-. 3-> !? 
« O S Л p M i * ^ Г и 
!>* ч 2 з « ЕГси^ л 
? K.-S a S В л © 3 . 1 * . 
X . ^ Ј — ' » H S . Ni î > 
° o 3 3 « S a g ; 3 -
o P C ^ ^ 
CD <^-
'?& 
o 
S) fD 
5 i 
B 
3 
s 
•S" 
S" 
> 
II 
p s» 
5.5* 
CD 
p o 
M CD S * H 
CD Û - A i i H . 
p Е У £ 
, 7 P " " 
2. 
B" 
o 
CD 
3 
fin a 
o o 
i - a . •< 
^ . o ff 
141 - M 
ce 
. f . N 
?. SS< ï ES 
» g „ .. „ „ . 
S ' n 2.i>S.ff.o- H. o œ t 
-i _„"-2.asia.sg.ss 
i o ? 
"S. "e 
V4 ^ . ff. 
r se и 
p p -
p S. » < 
s e c f S O - g i 
3 ^ 1 ^ 1 - 1 ^ 3 1 7 
t-2.<2 б ; . < 
"SSBB-SffS 
ç g Ï 3 g B S - 4 
n ' t . O r * * ï - —' 
o B • 
•̂  s'a j 
B S 
•e o ffS 
. - a g s g . 
s. S's » и g er, 
- . » u n 
P B - ff « c s « er'H.o'S » o e S a" ' 
» 2 
S S B 2 
P B ù.g B 
c; 
O 
o 
o >— O 
p 
Ti 
C5 
4 
O 
ri 
j * 
-
KAZALO — С О Д Е Р Ж А Н И Е — C O N T E N T S 
RAZPRAVE — СТАТБИ — STUDIES 
Ignacij V o j e , Vplivi osmanskega imperija na slovenske dežele v 15. in 
16. stoletju 3—21 
Влшшие Османскоо империи на словенские провинции в 15-ом и 
16-ом веках 
Influences of the Osman Empire Upon Slovene Provinces in the 15 th 
and 16th Centuries 
UDK 949.712:949.61 "14/15" 
Ferdo G e s t r i n , Trgovina s kožami v Markah v 15. in v prvi polovici 
16. stoletja 23 35 
Торговлл кожами в Марках в 15-ом и первои половине 16-ого века 
The Skin Trade in Marches in the 15 th and in the First Half of the 
16th Century 
UDK 339.5 (456.1) :637 "14/15" 
Miroslav K o k o 1 j , Razvoj osnovnega šolstva v Prekmurju do 19. stoletja 37—46 
Развитие началвного образованил в Прекмурве до 19-ого века 
Development of Elementary Schooling in the Mura Region Up to the 
19th Century 
UDK 373.3 (497.12-18) "15/17" 
Dragovan Š e p i ć , Velika Britanija i pitanje revizije jugoslavensko-
talijanske granice 1941 47—77 
Великобритании и проблема ревизии шгославо-италвннскои 
границн 1941 
Great Britain and the Problem of Revision of the Yugoslav-Italian 
Border in 1941 
UDK 341.222 (497.1:45):941.0 "1941" 
Janez K o s , Kranjske deželne elektrarne 79—144 
Гидрозлекторосташџга провинции Краинскои 
Provincial Power-Plants of Carniola 
UDK 621.311 (497.12) "1912/1945" 
Tone Z o r n , Poskusi ureditve položaja slovenske skupnosti na avstrij­
skem Koroškem v času avtoritarnega režima I45 160 
Попнтки регулировании положении словенекои обвдности 
в Австриискои Каринтии во времл авторитарного режима 
Essays to Settle the Situation of the Slovene Community in Austrian 
Carinthia in the Time of the Authoritarian Regime 
UDK 323.15 (436.6=863) "1933/1938" 
KONGRESI IN SIMPOZIJI - СЂЕЗДН И СИМПОЗИУМН — CONGRESSES AND MEETINGS 
UDK 061.3 
XL mednarodna konferenca zgodovinarjev delavskega gibanja v Linzu od 
9. do 13. septembra 1975 (Peter V o d o p i v e c in Franc R o z m a n ) 161—166 
XI международнаи конференции историков рабочего движешм 
в Линце с 9-ого no 13-œ сентлбрл 1975 г. 
The XI t h International Conference of Historians of the Labour Move­
ment at Linz 
Mednarodni kongres o gospodarskih in kulturnih zvezah med Markami 
in vzhodno jadransko obalo od 13. do 19. stoletja (Ferdo G e s t r i n) 166—167 
Международнии свезд no хозлиственннм и кулкгурннм свизлм 
между Марками и восточннм побережвем Адриатики с 13-ого 
no 19-БШ век 
International Congress on Economic and Cultural Links between 
Marches and Eastern Adriatic Coast from the 13 th to the 19th Century 
OCENE IN POROČILA - РЕЦЕНЗИИ И ИЗВЕ1ЦЕНШ1 — BOOK REVIEWS AND REPORTS 
UDK 930 (048.1) 
Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803) (Ferdo G e s t г i n) 169—170 
Kostić, Dubrovnik i Engleska 1300—1650 (Ferdo G e s t r i n ) 170—171 
Postan, The Medieval Economy and Society — An Economic History of 
Britain in the Middle Ages (Toussaint H o č e v a r ) 171—173 
Blaich, Die Epoche des Merkantilismus (Jože Š o r n ) 173—174 
Baumgart, Der Imperialismus (Jože S o r n) 17* 
Zorn-Schneider, Zur frühen Industrialisierung in Jugoslawien (Jože Š o r n ) 174—175 
Pleterski-Božič, Politična in socialna zgodovina Jugoslavije (Avgust 
L e š n i k ) 175-176 
Witzig, Die Vorarlberger Frage (Tone Z o r n ) 177 
Golczewski, Das Deutschlandsbild der Polen 1918—1939 (Tone Z o r n ) 177—179 
Perrault, Veliki dan (Peter V o d o p i v e e) 179 
Acta historico-oeconomica Iugoslaviae (Jože S o m ) 179—180 
Goriški letnik 2 (Andrej V o v k o ) 180—182 
BIBLIOGRAFIJA -БИБЛИОГРАФИЛ - BIBLIOGRAPHY 
Miloš R y b ä r — Olga J a n š a - Z o r n — Nataša S t e r g a r — Mara 
M e r v i č — Nataša K a n d u s , Nove knjige v Narodni in univerzi­
tetni knjižnici, knjižnici pedagoško-znanstvene enote za zgodovino 
filozofske fakultete, biblioteki Slovenske akademije znanosti in umet­
nosti, knjižnici Inštituta za narodnostna vprašanja in knjižnici Inšti­
tuta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani 183—208 
UDK 017.11 (497.12 Lj.):930 
Marta R o m p o r t l o v â - K o u k o l o v â , Jugoslovanska zgodovina v 
češkoslovaškem zgodovinopisju 1970—1975 209—214 
UDK 949.71:930 (437) "1970/1975" 
INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO 
R dp 
ZGODOVINSKI čas. 
1976 
941/949 
119770039,1/2 C0BI ss •