V ospredju družbena samozasčita
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih radevah
Delegati republiške skupšči-ne bodo konec septembra ob-ravnavali tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih spremem-bah, ki ga je predložil y ob-ravnavo republiški izvršnisvet. To področje je sedaj urejeno z zakonom o iiotranjih zade-vah iz leta 1972, ki bo spre menjen in dopolnjen pred-vsem z določbami o družbeni samozaščiti, s čimer bo uskla-jen tudi z novo ustavo. Zaradi tega bo spremenjen tudi na-slov zakona in se bo v bodoče itnenoval zakon o družbeni sa-mozaščiti, varnosti in notranjih z&devah.
Spremenjeni in dopolnjeni zakon bo torej poleg nekate-rih drugih vprašanj. ki jih je treba uskladiti z novo ustavo, vseboval predvsem posebno poglavje o uresničevanju druž-bene samozaščite. Družbena samoza&čita je po novem za-konu dolžnost vseh občanov in jo urestučujejo v organizaci-jah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih in-teresnih skupnostih, družbeno političnih in drugih družbenih organizacijah, dmštvih ter v družbeno političnih skupnostih.
Naloge s področja družbene samozaščite v temeljnih in dru-gih organizacijah združenega dela se določijo v statutu, pra-vilnikih in v varnostnem na-6rtu. Za izvajanje teh nalog skrbi odbor za ljudsko obram-bo   in   družbeno   samoaaščito,
ki ga ustanovi delavski svet ali njemu po položaju in funk-ciji ustrezen organ upravlja-nja. Podobno tudi občani In drugi delovni ljudje v krajev-nih skupnostih v svojih samo-upravnih splošnih aktih ureja-jo uresničevanje dmžbene sa-mozaščite, za katero skrbi od-bor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga ustanovi svet krajevne skup-nosti ali drugi ustrezen organ krajevne skupnosti. V vaseh oziroma naseljih, zaselkih to ulicah pa lahko opravljajo na-loge s področja družbene sa-mozaščite pododbori, ki jih imenuje odbor krajevne skup-nosti- V občini skrbi za uresni-čevanje nalog s področja druž-bene samozaščite svet za ljud-sko obrambo, varnost in druž-beno saraozaščito, v republiki pa republiška skupščina, pred-sedstvo SRS, republiški svet za varstvo ustavne ureditve, republiški izvršni svet in re-publiški upravni organi. Vse samoupravne in druge organi-zacije in skupnosti, ki skrbijo za družbeno samozaščito pri tem medsebojno sodelujejo in v ta namen ustanavljajo skup-ne organe, določajo njihove naloge in združujejo sredstva za njihovo delo.
Posebno novost v sistemu družbene samozaščite pomeni-jo določbe o narodni zaščiti, ki jih organizirajo delovni ljud-je in občani v TOZD in kra-jevni skupnosti za varovanje pogojev dela, družbene lastine
in objeklov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavlja-nje mimega in varnega življe-nja, Te enote pa izvajajo tudi določene naloge v okviru sploš-ne ljudske obrambe v nepo-sredni vojni nevarnosti in v vojni. Za izvajanje nalog na-rodne zaščite se ustanovijo po-sebne enote narodne zaščite, ki jih v TOZD ustanovi delavski svet, v krajevni skupnosti pa svet krajevne skupnosti. Za-kon določa, da je sodelovanje v enotah narodne zaščite pra-vica in dolžnost, ki se oprav-Ija izven rednega delovnega časa. Posebej so v zakonu do-ločena pooblastila, ki jih ima-jo člani enot narodne zašdite (ugotavljanje istovefcnosti tn drugo). V zakonu je tudi do-ločeno, v kakšnem primeru je občan lahko oproščen oprav-ljanja nalog v enotah narodne zaščite in tudi kdo ne more sodelovati v enotah narodne zaščite (kdor je bil obsojen ali pa je v kazenskem postopku za določena kazniva dejanja). Enote narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje delav-ski svet v TOZD oziroma svet krajevne skupnosti na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v soglas-ju s svetom za ljudsko obram-bo, varnost in družbeno samo-zaščito občinske skupščine. V enoti narodne zaščite sodelu-jejo občani po razporedu, ki ga sprejme pristojni organ za dmžbeno samozašdito.
Nove v zakonu so tudi do-ločbe, po katerih lahko stro-kovna opravila v zvezi z izva-janjem zavarovanja družbene-ga premoženja v TOZD in dru-gih organizacijah in skupno-stih opravljajo posebne orga-nizacije združenega dela na podlagi pogodbe. Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati taka or-ganizacija, da lahko opravlja omenjeno dejavnost.
Pomembno novost v zakonu predstavlja tudi določba, po kateri bo lahko republiški se-kretar za notranje zadeve pod določenimi pogoji omejil svo-bodo gibanja in nastanitve določeni osebi oziroma osebam, ki ogrožajo javni red ali ustav-no ureditev, vendar največ za eno leto.
F. Grad