Št. 9. Poftnfna oUPana r getovfaL
Ljubljana, 1. marca 1933.
Leto XIV.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inseratl po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo In uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. I. Telefon tater. št 32-59 Karun pri poštni hranilnici št 14.194.
'Državniški govor bana dr. <M.avušiča
»Vsak pravi Slovenec je tudi dober Jugoslovan.« — Naš narod ni proti duhovščini. — Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. — Trboveljski rudarji. — »Agrarna reforma bo izvedena po zakonu do zadnje črke.«	Vi ^i
Ban je po ustavi najvišji predstavnik državne oblasti v vsaki banovini in njegova naloga je skrbeti za to, da se v vsaki banovini vodi državna politika do malenkosti. Banstvo je torej visoko, a tudi silno odgovorno dostojanstvo in zato mora biti vsaka beseda, izgovorjena od bana, dobro premišljena in pretehtana, zlasti če je izgovorjena uradno.
Ban Dravske banovine g. dr. Marušič nima preveč priložnosti nastopati javno s kakšnimi izjavami. Zato pa je toliko važnejši in zna-čilftejši njegov govor, ki ga je govoril na seji banovinskega sveta 24. februarja t. 1.
Ban dr. Marušič je otvoril že zasedanje banovinskega sveta z govorom, ki pa se je tikal bolj utemeljevanja banovinskega proračuna in je bil vsled tega bolj upravnega kakor političnega značaja. Njegov drugi govor pa, s katerim je otvoril podrobno razpravo o bano-vinskem proračunu, je res državniški, ker je v njem obravnaval vsa naša politična in gospodarska vprašanja s tako širokega vidika in s tako temeljitostjo, da smatramo lahko ves njegov govor za svoj politični kažipot.
Slovenci za kralja in državo
V	svojem govoru je g. ban predvsem na-glašal,
»da smatramo vsi pravi Slovenci, da je naš narodni obstoj in naš gospodarski razvoj vezan najtesnejše z državo in da hočemo v tem spoznanju z vsemi silami pobijati vsako proti-državno rovarjenje. Vsi Slovenci smo strnjeni v neomajni zvestobi do kralja in dinastije.«
Ta del govora g. bana je velepomemben nele za naše domače prilike, ampak tudi za vnanji svet. S temi besedami je g. ban kot najvišji predstavnik države in vlade v naši banovini ostro zavrnil vse očitke, češ da smo skoraj vsi Slovenci ena sama velika »protidržavna«, »separatistična« in »veleizdajalska« družba ... Upamo, da bo po tej svečani izjavi g. bana tisto bedasto natolcevanje izginilo iz slovenskih vrst!
Sokolstvo ne sme biti protiversko
V	. svojem nadaljnem govoru je omenil g. ban tudi znani pastirski list, ki se peča s Sokolstvom. G. ban je izjavil,
»da Sokolstvo že po svojem ustroju ne more in ne sme biti protiversko. Sokolstvo vero le dopolnjuje, ker vzgaja narod v morali in v ljubezni do sloge, pravice in resnice. Kljub pastirskemu listu pa se naša politika do Cerkve ne bo izpremenila in mi bomo še vedno ščitili interese vere in Cerkve kot mogočen faktor vzgoje ter ljubezni do Boga iu tudi do države.
Kadar pa stopi Cerkev na polje, kjer je država gospodar, tedaj ji bomo pa povedali, da nima s politiko nič opraviti.
V interesu nas vseh je, da verstvo gojimo, oni naj pa sejejo mir in ljubezen, ne pa sovraštvo.«
Za slovensko vseučilišče
O tem za ves naš kulturni napredek in za ves naš narodni obstoj silno važnem, če ne najvažnejšem vprašanju je rekel g. ban to-le:
»Ker se je duhovščina dotaknila tudi vseučilišča, je potrebna ugotovitev, da smo ponosni na naše vseučilišče, ki smo ga dobili po tolikih bojih in zato ga hočemo ne le braniti, ampak tudi delovati na to, da se dogradi do najvišje popolnosti z vsemi fakultetami. Vseučilišče naj bo slovensko, kajti s tem bo tudi jugoslovansko ter bo iz naše banovine žarelo kakor svetilnik čez meje neosvobojenim bratom ter pričalo, da smo pod svobodnim solncem. Protestiramo proti izkoriščanju vseučilišča v kakšne druge namene, protestiramo pa tudi proti zlorabljanju himne »Hej Slovani« ali »Hej Slovenci«, kajti vsak pravi Slovenec je tudi dober Jugoslovan.«
Res, skrajni čas je že bil, da so bile izgovorjene take besede s tako visokega in mero-dajnega mesta. Upamo, da si bodo sedaj, po teh besedah, zapomnili vsi tisti ljudje, ki bi radi naše slovensko vseučilišče zavlekli v kakšno politično strankarsko močvirje, da velja za vse skupaj le ena beseda: Od našega vseučilišča politične roke proč! Vsi kulturni narodi smatrajo svoje najvišje znanstvene zavode za nedotakljive vsaki politični strankariji in tako mora biti tudi pri nas. Besede g. bana bodo morebiti tega ali onega jako zadele, vsak pravi Slovenec pa mora biti g. banu za njegovo odločno izjavo hvaležen. Ce v kakšnem vprašanju, potem stoji v vprašanju našega vseučilišča prav gotovo ves naš narod za njim!
Trbovlie...
Prehajajoč na gospodarstvo naše banovine g. ban ni mogel prezreti v svojem govoru gospodarske krize in še manj njene najbolj občutljive točke pri nas. To so Trbovlje, kjer strada na tisoče brezposelnih rudarjev. Zanimivo je v tem pogledu, da v tem kritičnem trenotku pri nas vse kriči enoglasno: Država naj pomaga! G. ban pa je rekel — jako milo in mehko sicer, ampak vsem, ki hočejo njegove besede razumeti, dovolj razumljivo:
»Vse smatra državo za rešilno bilko. A to ne odgovarja. Na eni strani je res, da država
dobavlja le polovico nekdanje količine premog1« pri TPD, na drugi strani je pa tudi res, da je imela Trboveljska družba prav mnogo privatnih odjemalcev in je njih konzum ravno tako padel kakor državni. Poraba premoga na železnici je padla na polovico in zato je padla tudi dobava. Zato svarim pred prepričanjem, da je samo z državnimi dobavami rešena situacija, kajti treba je bolj učinkovitega leka: ,Vse industrije morajo biti najtesneje zvezane z delavstvom, da ne bodo upoštevale delavstva le v dobi dobre konjunkture in ga izkoriščale, temveč bodo tudi skrbele zanj, kadar ne bo dela!«
Tem jako previdnim besedam g. bana bi ml dodali le še to, naj razne delniške družbe ne znižujejo le delavskih mezd in reducirajo le svojih obratov, ampak naj znižajo tudi divi-dende od svojih akcij, ki nosijo še vedno po 10, 15 ali pa še več odstotkov; davčni denar pa tudi v obliki podpor za brezposelno delavstvo ni zato tukaj, da bi se dividende držale kljub krizi na stari višini!
Agrarna reforma bo izvedena!
V svojih nadaljnih izvajanjih je g. ban priznal, da je proračun za kmetijstvo res nizek, celo prenizek, da pa zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoče drugače. Kmetom bo pač treba pomagati na ta način, da se potom zadrug osvo-bode čimprej prekupčevalcev, da bodo dobili kmetje največ koristi od svojega blaga.. Nato pa je dostavil:
■.i HI*
»Agrarna reforma bo izvedena po zakonu do zadnje črke v interesu vseh agrarnih interesentov in kmetijstva.«	&
Tudi ta izjava g. bana bo izzvala v krogih' vseh prizadetih brez dvoma mogočen odmev. Agrarnih interesentov je v Sloveniji nad 20.000 in sicer domačinov, ki pač nekaj več pomenijo kakor 5 ali 6 tujerodnih rodbin, čeprav je ša vedno nekaj čudnih slovenskih »rodoljubov«, ki tega ne morejo uvideti.
Iz celotnega govora g. bana pa dobivamo vtis, da pri nas ne igrajo več čisto-politični momenti glavne in edine vloge, ampak da čim* dalje bolj prevladuje socialni moment. To pa je znak nove dobe, ki mora priti popolnoma do veljave.
Zaradi skromnega prostora ne moremo ob* javiti govora g. bana v celoti. Toda že te najvažnejše točke, ki jih omenjamo, nam dokazujejo, da je mogoče s pametjo in resnostjo znatno pomiriti razburjene duhove in doseči to, kar bo nam vsem le v prid in korist.
Šenčuvski izgvedi pred sodiščem
Obtoženih je 12 oseb. — Razprava je javna. — Obremenilne izpovedi prič
Pretekli teden s© je pričela pred sodiščem za zaščito države v Beogradu razprava proti 12 obtožencem iz kranjskega in kamniškega okraja; obtoženi so težkih kaznivih dejanj, za katera določajo posebni zakoni težke kazni.
Zgodovina teh žalostnih dogodkov je precej znana. Koncem maja preteklega leta je bilo namreč napovedanih v več krajih kranjskega in kamniškega okraja več shodov JRKD; te shode pa so nameravali neki najhujskani ljudje onemogočiti in razbiti. Vse pametne in pomirjevalne besede Bo bile zastonj; nahujskani ljudje so se zopersta-vili celo oboroženi sili, tako da so morali orožniki celo streljati, da so se ubranili napadov. V splošnem hrupu pa so padali tudi vzkliki, kakršni v nobeni urejeni državi niso dovoljeni brez kazni.
Oblasti so o teh dogodkih po svoji uradni dolžnosti uvedle obširno preiskavo. Preiskava, ki se je začela na licu mesta in ki se je nadaljevala v Ljubljani, je dognala sledeče glavne brivce, ki se morajo sedaj zagovarjati v Beogradu:
Janez Brodar iz Hrastja pri Kranju, 48 let 6tar, bivši državni poslanec;
Anton Umnik iz Šenčurja, 46 let star, bivši oblastni poslanec;
Ivan Štrcin iz Kaplje vasi, 48 let star, bivši državni poslanec;
Jernej Vombergar iz Polic, 39 let star, sobni slikar;
Franc Grilc iz Grada, kmetski sin;
Vinko Kos iz Voklega, kmetski sin;
Josip Loboda iz Podgorice, 20 let, hlapec;
Peter Cerar iz Mengša, zidarski pomočnik;
Alojz Ilija, 29 let, pravnik;
Matija Škrbec, župnik v Kranju;
Franc Gregorin, delavec.
Proti tem obtožencem se vleče obravnava že nad 1 teden. Obtoženci svojo krivdo ali zanikajo ali pa skušajo dati svojim besedam drug pomen; toda priče, med temi tudi orožniki, izpovedujejo zanje zelo slabo, tako da izgleda, sodeč po dosedanjem poteku obravnave, da se bodo težko odtegnili zakoniti kazni.
O izidu razprave bomo poročali.
Pri tej priliki si dovoljujemo ljudi ponovno opozoriti, naj se vedno pokore naredbam javne oblasti. Država je velika sila, ki ima vedno še toliko moči, da zna svojim naredbam pridobiti veljavo! Z glavo hoteti skozi zid ni dobro, ker je zid navadno trši od glave...
leto
Za leto 1933. se bo po predlogu večine finančnega odbora pobirala na vse neposredne davke 35-cdstotna obča banovinska doklada in 25 odstotna nadomestna cestna doklada. Razen tega se bo pobirala na ozemlju združenih zdravstvenih občin 10-cdstotna doklada na vse neposredne državne davke.
Banovinska trošarina na vino bo znašala 1 Din od litra, na pivo 60 Din od hektolitra, na esence, ekstrate in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na likerje in špirit 7 Din od hektolitrske stopnje, na žganj© pa 5 Din cd hektolitrske stopnje.
Na porabo ogljikove kisline se bo pobirala banovinska trošarina 5 Din od kilograma za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in 2-50 Din za ostale namene. Za porabo mineralnih vod znaša trošarina pri steklenicah pod 1 litrom vsebine 0-20 Din, pri steklenicah od 1 do 2 litrov 0'30 Din, pri večjih steklenicah pa 0'20 od vsakega začetega litra vsebine.
Trošarina za potrošnjo ocetne kisline znaša 3 Din od 1 kg 100% jakosti. Trošarina za kvas znaša 2 Din od kg, trošarina za pnevmatiko znaša pri motociklih 75, pri ostalih motornih vozilih pa 100 odstotkov banovinske davščine na motorna vozila. Na državno trošarino na bencin in mešani bencin, se pobira banovinska doklada 100 Din od 100 kg.
Trošarina za porabo električnega toka v industrijske namene ostane ista kakor lani, za razsvetljavo pa se uvede enaka stopnja 15 par od kilovatne ure. Trošarina na premog znaša za ko-eovec 10 Din pri toni, za kockovec 7 Din, oreho-vec 5 Din, grahovec 3 Din, za črni premog 50% več kakor za rjavi, za lignit pa 50°/o manj kakor rjavi. Banovinske takse za zabave ostanejo dosedanje, uvede pa se 40-odstotna doklada na državno veselično takso. Banovinska taksa na sečnjo gozdov znaša 2 odstotka od prodajne cene lesa aLi od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo. Banovinska davščina na lovišča znaša 10 odstotkov od letne zakupnine in poleg tega še 25 par od vsakega hektarja lovišča. Davščina na
ribolove znaša 25% letne zakupnine. Od vsakega prenosa nepremičnine se pobira 1 odstotna taksa. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 50-odstotna banovinska doklada. Od vsakega trsa šmarnice se pobira davščina po 0-15 Din. Banovinska taksa na motorna vozila ostane ista kakor lani. V ostalem so banovinske davščine ostale kakor lansko leto.
Nova je banovinska davščina na izkoriščanje vodnih sil, ki znaša 40 Din od konjske sile na leto, oziroma pri elektrarnah, ki jim služi vodna sila za pogon 1'5 pare od vsake kilovatne ure, dokier ta davščina pri elektrarnah le vrste ne doseže zneska, ki odgovarja obdavčenji! 30 Din na konjsko silo letno. Pri primitivnejših vodnih napravah izpod 10 konjskih sil, predvsem pri žagah in mlinih se odmeri davščina pa v lamo po številu rezil, oziroma kamnov in sicer za prvi list oziroma tečaj 50 Din na leto, za vsak nadaljnji list oziroma tečaj 25 Din, kar velja največ za štiri tečaje, oziroma liste. Davščine ne plačujejo naprave, ki služijo zasebnemu kmetijskemu gospodarstvu, od katerega se ne plačuje daven na podjetja, vodne naprave za proizvajanje električne energije, ki je že obremenjena z banovinsko trošarino, v kolikor se tok ne oddaja drug'n: proti odškodnini, ter končno vodne naprave, ki služijo neposredno za humanitarne, sanitarne in melioracijske namene. Nadalje je uvedena davščina na zavarovalne premije po 1 odstotek, pri čemer so izvzeta javnopravna, socialna zavarovanja. Ta davščina se uvede namesto takse za vloge in pritožbe.
Kmetijske službe
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino daje nasvete in navodila glede kmetijskih služb svojim članom. Večji posestniki in sorodni kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obrnejo na tajništvo omenjenega društva (kmetijski referent v Kranju). Društvo bo skušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor drugim, ako bo dovoli prijav z obeh strani.
Za
razširjenje javne Lpuhlfani
bol-
nisnice v
Javna bolnišnica v Ljubljani je danes mnogo premajhna, da bi mogla sprejemati bolnike iz obeh bivših oblasti, iz ljubljanske in mariborske, in zato je nujno potrebno bolnišnico primerno razširiti. To je uvidel tudi banovinski svet, ki je sprejel na svojem zadnjem zasedanju sledečo tozadevno resolucijo:
Posamezni oddelki državne bolnice v Ljubljani so že zdavnaj tako po obsegu kakor po opremi pretesni in nezadostni. Zaradi pomanjkanja prostorov se bolniki, ki so nujno potrebni bolniške nege, ali predčasno odpuščajo ali pa sploh odklonijo. V tej bolnici morajo češče težko bolni ležati po dva v eni postelji. Ta bolnica, ki bi morala služiti težko bolnim iz teritorija skoraj cele banovine, ne odgovarja več svoji nujni svr-hi, niti po obsegu, niti po razpoložljivem instru-mentariju, še manj pa po svojih medicinskih pripomočkih, številu zdravnikov in higienskih razmerah, ki v njej vladajo. Banovina s svoje strani je dala na razpolago v svrho njene razširitve in modernizacije veliko zemljišče ob Poljanski cesti. Banovinski svet prosi in poziva centralno vlad'*, ustrezajoč s tem vsesplošni zahtevi naroda, da v interesu ogroženega narodnega zdravja takoj vo-tira primeren kredit za zgradbo moderne državne bolnice. Nova ljubljanska bolnica mora odgovarjati po svojem obsegu in opremi potrebam moderne zdravniške nege in medicine. Komple-tirati se mora popolnoma do zahtevam svojega obširnega delokroga ustrezajoče klinike, ki naj bi tvorila sestavni del popolne medicinske fakultete v Ljubljani.«
Bahovec olajša in prt" scuje nad!o?e staranja, ker dajr žilam prožnost, razredča kri preprečuje poapnenje žil, pospešuje cir' 'acijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20 - \ anotokah
Skrb banovine za brezposelne. — 23 milijonov dinarjev za pomoč
Na zadnjem zasedanju banovinskega sveta je finančni odbor sklenil še tekom tega leta zbraii poseben fond za omiljenje brezposelnosti, ki je zajela tudi v Dravski banovini že nad UO.OOO oseb. Za podpore brezposelnim je predvideno v rednem proračunu v raznih oddelkih okoii pol-drug milijon dinarjev podpor. Banovinski svet pa je sklenil še izven proračuna zbrati okoli 23 milijonov dinarjev v isto svrho.
Ta izredni fond naj bi dobil svoje dohodke iz izrednega prispevka delodajalcev od dejansko izplačanih mezd in prav takega prisoevka njihovih delojemalcev, ko se oprošča prispevka le najskrajnejši eksistenčni minimum; aalie 'z redne doklade na davek od dobička pod je' i. z? vezanih javnemu polaganju računov iz izrednega davka na tantieme, nagrade, sejne in dežurne dnevnice, provizije upravnih in nadzornih svetnikov in ravnateljev podjetij, zavezanih polaganju računov javni nameščenci, in končno iz dokJaile na obresti vlog pri denarnih zavodih. Iz lako zbranega denarja se bodo po posebnem pravi miku podpirali brezposelni v denarju in živit-b. pole? teaa se bodo pa izvršila taka investicij^!-.? de!a, katerih glavni del so mezde, da bo čim več brezposelnih prišlo do zaslužka. Vzgledu banovine morajo slediti tudi občine, da tudi iz svojih sredstev dajo vse, kar morejo za brezposelne, slediti pa morajo tudi še prostovoljne nabiralne akcije socialnih in dobrodelnih organizacij.
Mogoče ste tadi Vi med tistimi,
ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 t trdni veri in prepričanju. da se boste sami zavedli sto je dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, še tekom tega meseca.
SARGOV
DONT
xsssa
Mladina — kar naprej!
»Eksploataeija mladih duš za sebične namene desperatnih politikov )e težak zločin nad narodom« (»Jutro«, 26. februarja 1933).
Med mladino in starino vlada vedno in povsod hud boj. To je zakon narave. Starina odmira, mladina pa raste; starina se brani, mladina pa prodira dalje, dokler ne zmaga; mladina zmaguje in mora zmagovati že vsled lega, ker ostane končno sama na bojišču brez (nasprotnika, dokler tudi ona ne najde svojega (nasprotnika v še mlajšem rodu ...
Pri nas pa je ta boj dandanes še posebno hud zaradi čudnih in nenavadnih razmer, v kakršnih živimo.
Pri nas je namreč vse »politizirano«. Ni je ;zadeve, ki pri nas ne bi bila »politična«, tudi če po naravi stvari same nima ena ali druga zadeva s politiko prav nič opraviti. Žrtev raz-paljenih politično-strankarskih strasti je pri nas nebroj; te strasti tudi mladini niso prizanesle.
Vsak organizem, tudi politično-strankarski, ima tendenco, da se razvija, širi in raste. To je nekaj naravnega. Vsaka, tudi politična organizacija, dela nato, da si pridobi čim več pristašev: z agitacijo za svoje »ideje« — Če jih ima! — potom žive ali tiskane besede, s prepričanjem, z diskusijami itd. To je v redu, kajti na ta način ima vsak sam možnost presoje, ali naj se obrne na levo ali na desno.
Kjer pa politična strast in zagrizenost ne pozna mej, tam stopa v akcijo namesto dostojne agitacije nasilje in pritisk — posebno gospodarski! — ali pa celo očitna korupcija!
Tega naša mladina morebiti ne vč — vsaj vsa ne — zato pa to toliko bolj čuti! Mladina ima za pravičnost jako fin in razvit »nos«, in njen notranji nagon je ne vara! »Ein guter Mensch in seinem dunklen Drange — Ist sich des rechten Weges wohl bewusst« — pravi Goethe (dober človek vedno čuti pravo pot, tudi če se je ne zaveda).
Kaj pa čuti naša mladina dandanes pri nas? Ali vidi in čuti kaj drugega, kakor tisto nesrečno »kupovanje duš«?
Kmetski deček pride v mestno šolo. Ni pa še pošteno segrel svoje šolske klopi, pa že začno rojiti okoli njega politično-strankarski sršeni, ki mu brenče na ušesa: fantek, le priden bodi in »naš« bodi, pa ti bomo pomagali naprej: dali ti bomo kruha, stanovanje in tudi kakšen dinar-ček ti bo padel v žep, ampak zato moraš biti pozneje ves »naš«, celo svoje življenje »naš«! Če pa ne boš hotel biti »naš«, ti ne bomo dali kruha, pa če si še tako lačen, pozneje pa tudi službe ne, pa če si magari največji talent!
Tako brenče politični sršeni, čmrlji in troti okoli mladih ušes ...
Kaj naj stori lačna mladina na to? Zelo-tdec zahteva svoje — to je narava — želja in
hrepenenje po »višjem« deluje tudi po svoje, in fant — pade ...
Ampak ne vsak! In to je dobro; to je še vedno znak, da je naša mladina še silno močna in zdrava!
Mladina ve, da pri pravi dobrotnosli »levica ne ve, kaj dela (daje) desnica.«. Pravi dobrotnik nasičuje lačne in napaja žejne, pa nič ne vpraša, kdo, kaj in odkod. Pravi dobrotnik ne zahteva od mladine, naj se mu prodaja z dušo in telesom, naj mu za skledo leče žrtvuje vso svojo duševnost in svoje prepričanje, ampak zahteva od mladine kvečjemu pridnost in prav nič več. Tega se mladina zaveda in zato ni čudno, če se z gnusom in s studom odvrača od tiste »stare« generacije, ki jo hoče kupovati, in če vedno bolj začenja hoditi svoja lastna pota, sledeč le svojemu lastnemu načinu, svojemu prepričanju in svojemu notranjemu glasu ...
To pa velikemu delu naše »stare« genera-
cije ni prav! A zakaj ne? Povejmo kar odkrito: ker je velik del naše »stare« generacije bil sam tako vzgojen, kakor bi sedaj rad vzgajal druge! To je huda beseda; toda kdor pozna našo žalostno zgodovino nekaj desetletij nazaj, ta vč, da je res tako. Kar pa je resnično, to je treba enkrat povedati na glas!
Zato pravimo vsej naši mladini:
Mladi ljudje, nikar se ne bojte in ne plašite! Ne bojte se niti javnih niti prikritih groženj, še manj pa nasedajte vabljivim (in zato navadno tudi varljvim) obljubam, ampak kar naprej!
Starina nima bodočnosti in zato so njene grožnje in njene obljube prazne, mladina pa je imela, ima in bo imela svojo bodočnost vedno sama v svojih rokah.
In zato vsej mladini še enkrat: Kar naprej!
bvb latslno i&oh&czzb®
V zadnji številki našega lista smo že poročali o otvoritvi III. fantovskega tečaja, ki ga je priredila »Zveza kmetskih fantov in deklet« v času od 20. do 28. februarja. Tečaja se je udeležilo 47 tovarišev, večinoma članov posameznih »Društev kmetskih fantov in deklet«. Skozi ves teden so se po ves dan vršila vsakovrstna predavanje, ki so jim tovariši posvetili vso svojo pozornost in skrb, da tako čim bolj obogatijo svoje znanje, kd jim je za uspešno delo na lastni domačiji, v domači vasi kot tudi v kmetsko-mla-dinskem gibanju neobhodno potrebno. Res je, da so bila predavanja kar najštevilnejša ter v kratki dobi objela važna vprašanja, ki se tičejo kmetskega gibanja, gospodarstva,, prosvete in drugih življenjskih vprašanj, toda fantje so vztrajali v svoji lepi vnemi za izpopolnitev in poglobitev svoje prirodne inteligence. Ta vel'ika vnema in vztrajnost je pač najboljše poroštvo, da je potreben
jim tečajem še bolj utrdila in usposobila 47 zavednih pionirjev kmetsko-mladinskega gibanja, 47 zidarjev kmetske bodočnosti.
Številna predavanja, ki so se vršila v zboro-valni dvorani Kmetijsko družbe, so bila prav dobro podana; prav tako je bil skrbno sestavljen tudi celotni načrt tečaja. Z ogledi in obiski raznih gospodarskih in kulturnih ustanov, tako klavnice, tiskarne, več tvornic, dramskega gledališča, opere, kina, muzeja in drugih pa so tovariši tečajniki tudi v praktičnem pogledu koristno pri-dobilii vpogled v gospodarsko in kulturno življenje.
Važen pa je bil tečaj tudi v oziru medsebojnega spoznavanja, tovarištva, dviganja kmetske zavesti in premišljevanja ter razmotrivanja o kmetsko-mladinskih organizacijskih zadevah. V tem poarledu sta predsednik tov. Tvn Kmnovšek
Udeleženci III. fantovskega tečaja s predsednikom tov. I. Kronovškom in tajnikom tov. V. Kreftom
tečaj dosegel v celoti svoj namen; v tem je »Zvezi« za vso njeno skrb in trud dano priznanje, kakršnega zmoreta edino dati naš fant in dekle, ki jima leži na srcu boljša bodočnost kmetskega ljudstva, ki se oba složno za to bodočnost pripravljata in zanjo borita. »Zveza« je s tem svo-
dn tajnik tov. Vlado Kreft, ki je vzorno vodil tečaj, storila vse, kar je bilo v njunih močeh ter * okviru možnosti naše »Zveze.
Uspeli tečaj je bil zaključen s prijateljskim večerom, o čemer bomo, poleg drugih podrobnosti tečaja, poročali še v prihodnji številki.
Kmetski smučarji, pozdravljeni 1
V poslednjih letih se je med Slovenci močno razvilo in razširilo zlasti smučanje. Za ta ftimski šport nudi naša domovina prelepe prilike; in prav je, da se te prilike izkoristijo. Zal, »a jo smučanje do nedavna veljalo za nekak friešpaneki in malomeščanski privilegij, sicer bi Je Že prej po vsej Sloveniji razširilo ter postalo priljubljen šport in telesna vzgoja vsem slojem. Vendar pa še ni ničesar zamujenega, zakaj sle-ierna stvar uspe le, če temelji na spoznanju koristnosti in zdravja za vsakega posameznika kot tudi stanovske njegove skupine.
(y splošnem »smučarskem valu«, ki je zajel ;vso Slovenijo, moramo le z veseljem ugotoviti, da si je zdrav in zmeren smučarski šport osvojila tudi naša kmetska mladina, ki noče biti med poslednjimi pri povzdigi narodovega fizičnega zdravja. S posebno radostjo pa je pozdraviti 'dejstvo, da je med prve propagatorje in utemeljitelje kmetskega smučanja šteti tisto kmetsko mladino, ki je organizirana po svojih »Društvih kmetskih fantov in deklet« v močno kmetsko-delavsko mladinsko gibanje. V tem gibanju mladina sama spoznava, kaj je prav in kaj ne. fo svojih lepih tekmah koscev in žanjic, ki so Idanes že pravi kmetski prazniki naših slovenskih v^si, je pristopila tudi k zimsko-sportnemu udejstvovanju s smučanjem. Res da so časi težki, toda naši fantje so tudi v takih časih pogumni in trezni gospodarji: za nakup smučk ni denarja, pa si fantje sami izdelujejo smučke, ki prav nič ne zaostajajo za drugimi. Da pa dajo temu svojemu koristnemu udejstvovanju še poseben povdarek ter ga skušajo čimbolj razširiti
med vso kmetsko mladino, so tudi že pristopili k prirejanju društvenih in meddruštvenih tekem kmetskih smučarjev. S tem se je poletno udej-stvovanje s tekmami koscev in žanjic preneslo v zimi na smučarske kmetske tekme. Ze letošnja zima je pokazala, da so naši fantje na pravi poti in gotovo je, da bodo pri tem tudi vztrajali. Največjo pobudo za kmetsko smučanje je gotovo doprineslo naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« na Blokah, ki že sedaj v svojem smučarskem odseku druži nad 60 kmetskih smučarjev. Na to pobudo se je oglasila tudi mladina vse doli do Lašč. »Društva kmetskih fantov in deklet« na Golem, Zapotoku in Osol-niku so vztrajno stopila v vrsto utemeljiteljev kmetskega smučanja. Gotovo je, da tudi kmetska mladina na Gorenjskem ne bo zaostala. Naše kmetsko mladinske postojanke v Lescah, Ratečah, v Bohinju in drugod po Gorenjskem se v enaki meri zavedajo, da ta šport treba dvigniti tudi pri kmetski mladini. Zlasti pa je pri vsem važno dejstvo, da mora biti tudi v tem pogledu kmetsko mladinsko smučanje organizirano v svojih kmetsko-mladinskih organizacijah »Društvih kmetskih fantov in deklet«, naša »Zveza kmetskih fantov in deklet« pa osrednje žarišče kmetskega smučanja. Svoji k svojimi Kmetsko-delavska mladina le v svoje organizacije, edino v njih je njeno mesto! — Temu cilju nasproti je treba korakati za bodočo zimsko dobo; naj naša »Društva kmetskih fantov in deklet« in vsa kmetska mladina tega ne prezro.
Smuška tekma Zveze kmetskih fantov in Jekfet
Na progi Turjak—Osolnik—Zapotok—Kure-SČek— Golo—Škrilje se vrši v nedeljo 5. marca smuška tekma kmetskih fantov in deklet za Zvezino prvenstvo in darilo. Pozivamo vsa Društva kmetskih fantov in deklet, da se po svojih Članih-tekmovalcih te tekme udeleže. Iz krajev, kjer ni uaših društev, se lahko udeleže tekme tudi nečlani, vendar le taki, ki delajo na kmetiji ali ki so poleg tega tudi obrtniki ali delavci. Poleg srebrne ure, ki jo pokloni Zveza najboljšemu tekmovalcu, bo razdeljenih še več drugih daril. Tekmovalci z Blok ter tekmovalci iz društev v bližini tekmovalne proge, zlasti tekmovalci iz Škrilj, Golega, Zapotoka, Osolnika, Ško-cijana ih Ponikev naj se zbero dopoldne v gostilni pri Prajerju na Turjaku. Tekmovalci iz ostalih krajev naj se javijo v soboto
zvečer v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3 v prostorih Zveze kmetskih fantov in deklet, ki jim preskrbi prenočišča. Zjutraj ob 8. uri odhod izpred Cešnovatja z avtobusom do Turjaka, kjer se sestanemo z drugimi tekmovalci. Tekma se prične takoj po sv. maši. Povratek z avtobusom z Iga v Ljubljano oziroma za okoličane na dom. Razdelitev daril bo takoj po končani tekmi na cilju v gostilni pri Železnikarju v Škriljih.
Pričakujemo, da se te tekme udeleže vsa naša društva po svojih tekmovalcih in da se tudi iz ostalih krajev odzovejo kmetski smučarji. — Kmetski smuk!
0 lepo uspeli smuški tekmi »Društva kmetskih fantov in deklet« na Blokah bomo poročali prihodnjič.
n jsf&i—
Vinska razstava in sejm v Ljutomeru. Za
posetnike Vinske razstave in sejma v Ljutomeru, dne 7. in 8. marca t, 1. je dovoljena vozna olaj-iava <Jo polovice navadne potniške tarife. Olajšava Vefjaod 5. do 10. marca t. 1. Osebe, ki potujejo na vinsko razstavo, kupijo na odhodni postaji vozfii listek, katerega pa ne oddajo na dohodni postaji v Ljutomeru, marveč ga obdrže in porabijo za brezplačno vožnjo nazaj. Na razstavi si morejo preskrbeti potrdila, da so se vinske razstave udeležili. Za cenena prenočišča je preskrbljeno. — Vinogradniki, ki svojih vin xa razstaVo še niso prijavili, naj to nemudoma store, Ker!prepozno prijavljena vina ne morejo priti v katalog. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pH mestni občini v Ljutomeru, kjer se sprejemajo vinski vzorci, kateri se morajo poslati najkasneje do 3. marca t. 1. — Ker je s polovično' Vožnjo obisk razstave jako olajšan, oso-bito onim, ki potujejo daleč, pričakuje obilne udeležbe Razstavili odbor,
XVI. dražba krzna se vrši dne 27. marca t. 1. na ljubljanskem velesejmu. To bo zadnja dražba v tekočem letu in je najavljeno že mnogo domačih in inozemskih kupcev. Dražba bo dosegla tem boljši uspeh, čim več blaga bo na razpolago. Vsakdo, ki ima kože še na razpolago, naj jih pošlje takoj ali najpozneje do 25. marca na naslov »Divja koža« Ljubljana — velesejem.
Mala Nedelja. Sokolska četa ponovi v nedeljo 5. marca točno ob 3 uri popoldne v Društvenem domu narodno igro s petjem »Legijonarji«. Nastopi 30 oseb. Kostumi iz Ljubljane. Ne zamudite! Oglejte si vsi od blizu in daleč to lepo igro!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V občini Zagorci je umrla dne 20. februarja 23Ietna Marija Holc. Naj v miru počiva pri svoji materi, ki je 1926. leta umrla. Očetu in bratom naše sožalje. — Tukaj se pripravljajo fantje na ustanovitev »Društva kmetskih fantov in deklet«. Za prihodnje dni napovedujejo prvi sestanek za pripravljalni odbor. Fantje vsi v ta tabor! — Pretekle dni je zapadel debel sneg. V naši okolici je nastopila ostra zima.
Dvoddnevni sadjarski tečaj za sajenje, oskrbo, gnojenje, pomlajanje in precepljanje sadnega drevja se vrši dne 6. in 7. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Zanimanci naj javijo udeležbo z dopisnico do 5. marca ravnateljstvu šole.
Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstvu sploh se vrši v soboto dne 11. marca 1933 na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen, ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Ljudje, ki so bolni na žolčnih. ledvičnih in kamnih v mehurja, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro#erijah in špecerijskih trgovinah.
Kmetsko-gospodinfski tečaji v Belokraiini
Kakor znano, se je nedavno zaključil v Semiču tromesečni kmetsko-gospodinjski tečaj z jako lepim uspehom.
Vendar, na splošno željo prebivalstva se je dne 10. decembra 1932. moral istotam otvoriti še drugi enaki tečaj. Toda tudi pri tem tečaju je bil naval deklet takrat tako velik, da se ni moglo sprejeti vseh ukaželjnih deklet, ki so se prijavile za obisk tečaja. Je pač dokaz uvidevnosti dobrega belokranjskega prebivalstva, katero srčno želi svojo mladino izobraziti, kolikor je to pač mogoče v dandanašnjih težavnih gospodarskih razmerah. — Vsa čast pametnim staršem, ki tako lepo skrbe za svojo deco. Iskreno je pa tudi zahvaliti kraljevski banski upravi, županstvu občine Semič in sploh vsem, ki so gmotno, pa tudi z lepo besedo pomogli in omogočili te, za lepa in vesela belokranjska dekleta tako koristne gospodinjske tečaje.
Razume se samo po sebi in je to tudi bilo pričakovati, da vrli Crnomeljčani ne bodo pustili šivalnih strojev in kuhinjskega inventarja iz sreza. In so že sklenili, da se naj enak gospodinjski tečaj takoj po zaključku v Semiču, priredi še v Črnomlju, kakor za mesto, tako za najbližjo okolico. Kolikor smo poučeni, je županstvo mestne občine črnomeljske prispevalo v ta namen primerno podporo; kar je ob enem dokaz, da imajo gospodje v obč. svetu smisla za napredek naroda. Upati je, da bo tudi kraljevska banska uprava priskočila na pomoč, ter tako omogočila črnomeljskim dekletom teoretično in praktično naobrazbo v gospodinjski umetnosti! Prav je tako, saj star slovenski narodni pregovor pravi, da dobra gospodinja hiši tri ogle podpira.
S tem pa glede gospodinjskih tečajev v Be-lokrajini še ni izrečena poslednja beseda. Kajti, kakor čujemo, tudi naša najrazprostranejša občina Vinica ne misli zaostati v tem oziru za Se-mičem in Črnomljem in se vrši tozadevna propaganda. Je lepo in v redu, kadar naše večje občine z lepimi vzgledi in koristnimi dejanji prednjačijo gospodarsko šibkejšim občinam! Bati se je samo, da ne prehite Viničane naši Adlešičani.
Prijavila pa se je tudi Planina. Pod takimi okoliščinami pač ne bo potrebno kmetsko gospodinjske tečaje v srezu še posebej priporočati radi njihove ogromne koristi, ki jih nude našemu mlademu ženstvu. Se posebej, ker so dostopni vsem brez težkoč, tako premožnim, kakor siromašnim dekletom,
.. »Zveza kmetskih fantov in deklet« se naf
prisrčneje zahvaljuje vsem gg. predavateljem za njihova predavanja v fantovskem tečaju ter prosi, da ji tudi za bodoče ohranijo svojo veliko naklonjenost. Enako se zahvaljuje vsem oblastem in ustanovam, posebno pa Kmetijski druž-lb, ki ji je šla vsestransko na roko. Vsem, prisrčna hvala!
(»Zveza kmetskih fantov in deklet«, Ljubljana.
Razpust Prosvetne zveze v Mariboru in Ljubljani
Z odlokom z dne 17. februarja sta bili raz-puščeni Prosvetna zveza v Ljubljani in Mariboru, kakor tudi vsa v obeh zvezah včlanjena društva.
Domače vesfi
Na kolodvoru v Beogradu je policija odkrila (večjo poneverbo; in sicer je neki blagajnik po-»everil nad 100.000 dinarjev državnega denarja.
Nevarni pegasti legar se je močno razširil v okolici Prijedora v Bosni; mnogo oseb je na njem močno obolelo.
Zaradi stare mržnje sta se preteklo nedeljo spopadla dva. vročekrvneža v neki gostilni v Trzinu, se metala ob tla, grabila za lase in obde-llavala s čevlji. Tepež je eden izmed njiju plačal z občutno rano sredi čela.
S kropom se je polil 31etni sin posestnika Zajca iz Zadobrove; vse prizadevanje, da se otroku reši življenje je bilo zaman.
Zavoljo hujskanja proti Sokolu je bil pogojno obsojen na mesec zapora in 500 dinarjev denarne kazni kaplan Jožef Kranjc iz Sv. Ruperta.
Konj je tako močno brcnil Andreja Muha iz Loža na Notranjskem, da mu je zdrobil levo nogo.
Nezgoda starega užitkarja. Zupančič Franc, 691etni užitkar iz Šmihela pri Novem mestu, je [prevračal neko pleteno mrežo. Pri tem mu je fepodrsilo. Padel je tako nesrečno, da si je zdro-jbil koleno. Hudo poškodovanega so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov.
Mrlič in poroka v isti hiši. V neki vasi blizu [Splita so imeli v ponedeljek poroko, čeprav je jležal v hiši mrlič. V eni sobi je bil mrtvaški oder z mrličem, v drugi so pa praznovali svatbo.
Nesreča na morju. V noči od torka na sredo (je divjala v Dalmaciji silna nevihta in blizu Splita se je potopil parnik »Jadranske plovidbe« (»Cetina«.
Otrok na cesti onemogel in umrl. Iz Subo-Itice poročajo, da so našli mrtvega 7letnega Matica Mendariča, ki je bil krenil iz St. Kanjiže k svojim sorodnikom na Martonoške salaŠe na obisk. Prehodil je bil 20 km, potem se je pa onemogel zgrudil in umrl.
Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna >Frane-Joie!ova< grenftica 'uporablja i najboljšim uspehom.
Danes meni, jutri tebi pravi moder pregovor. Tudi grofov in baronov mora biti konec, zlasti pa njih nadutosti. Ljudstvo postaja pametno ter se od takih pijavk ne da več izmozgavati. Žepi takih >nadutežev« se praznijo in mnogo >je primerov, ko mora taka »fina gospoda« prijeti za »slabše« delo. — Po Budimpešti na Ma-cfjarskem prodaja po ulicah bivši grof Haler časopisje, da se lahko preživi.
.Kmetje v drugih državah
odločajo v svojih stanovskih vprašanjih vse
sami, pri nas pa samo v malenkostih. Zato
nam je iivljensko potrebna stanovska organizacija. ^
Surov napad so izvršili neznanci na posestnika F. Kupliča z Ivanjskega vrha; nevarno so ga ranili na glavi.
Stekla mačka je v Gospiču napadla celo družino ter ogrizla 8 ljudi, ki se zdravijo v zagrebškem Pasteurjevem zavodu.
Velik načrt o javnih delih izdelujejo v ministrstvu za socijalno politiko. Izsušitev močvirij, regulacija rek, zgraditev železniških prog ter nasipov proti povodnjim bi bil v prvi vrsti namen teh javnih del.
Pocenitev sladkorja v Zagrebu. Z današnjim dnem se je sladkor v Zagrebu pocenil za 50 par pri kg.
Brezsrčna mati. V Splitu so ovadili policiji Miroslavo Nikolič, češ da ima svojo 121etno hčerko Danico že leto dni zaprto v šupi. Policija je ugotovila, da ovadba ni brez podlage. Nesrečno dekletce je našla v zanemarjeni šupi, kjer je bilo vse polno podgan. Brezsrčno mater so aretirali.
Zverinski napad. Te dni je izvršil nek neznanec v bližini Slov. Bistrice napad na 70Iet-nega posestnika Simona Znidarja, ki se je v spremstvu svoje poročene hčerke vračal proti domu. S kamenom je napadalec pobil nesrečnega starčka na tla, -nato pa posilil njegovo hčerko Julijano Pepelnak. Posestnik Znidar je kmalu podlegel zadobljenim poškodbam. Skrivnostnega neznanca, ki je izvršil napad, pa odslej še niso mogli izslediti.
Deklica je zgorela. V sarajevski bolnici je umrla petletna deklica, hčerka Hamdije Zubo-viča. Preteklo nedeljo, ko je ostala sama doma in se igrala pri ognjišču, se ji je vnela obleka ter je kot živa baklja hitela iz hiše.
Stekla mačka ogrizla celo rodbino. V selu Zabnici pri Ogulinu je rodbina Galac imela mačko, ki je v zadnjem času kazala simptome stekline. Mačka je ogrizla otroke, ki so se radi igrali z domačo »muco«. Kakor se je pozneje dognalo, je mačka bila stekla. Otroke so poslali v zagrebški Pasteurjev zavod.
Oče desetih otrok utonil. V bližini Tešnja v okolici Banjaluke se je pripetila huda nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečil veleposestnik Omer iz Koleševiča. Na čolnu je preko reke, ki je bila deloma zamrznila, peljal v mlin vrečo koruze. Ko je na cilju dvignil iz čolna težko vrečo, se je pod njim udri led in nesrečni veleposestnik je izginil v vodi. Omer zapušča ženo in deset otrok.
Statistika brezposelnosti. Po zadnji statistiki Borze dela je v Ljubljani brez posla 3457 moških in 1351 žensk.
Od lakote umrl. Na livadi pri vasi Radova-ljac blizu Nove Gradiške so našli mrtvega 26-letnega Nemca Gerharda Kramerja iz Breiner-mohra. Pokojni je prispel 17. januarja preko Jesenic v našo državo. Obdukcija je pokazala, da je bil zelo sestradan in da je najbrž umrl od lakote.
Nesrečen padec. Konstantin Kukovljan, 16-letni trgovski vajenec iz Radeč pri Zidanem mostu, je na poledenelih tleh spodrsnil in padel na obraz. Potolkel se je pod očesom in je moral v ljubljansko bolnico.
Paprike mu je nasula v oči. Pretekli teden je napadla v Zagrebu delavca Franjo Jeremiča njegova ljubica, ki mu je nasula v oči paprike. Morali so ga prepeljati v bolnico, da so mu iz-prali oči, ki so ga seveda pošteno bolele.
Grozen samomor starca. V Sarajevu si je hotel na grozen način končati življenje 801etni Kečov Spahija. Ker ga niso hoteli sprejeti v bolnico, je sklenil končati si življenje. Najprej si je zabodel nož v trebuh, da so izstopila čreva, potem je pa vzel drugi nož in se zabodel v vrat. Hotel si je prerezati grlo, pa je bil že preslab. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Senzacija v krizi. V vasi Oraški blizu Tre-binja se je obesil sluga ortopedičnega zavoda Ignac Begenišič. V smrt je šel zaradi dolgov. Ce bi si ljudje zdaj končavali življenje zaradi dolgov, bi bila vsa drevesa polna obešencev.
Vesli iz sveta
fSi
j '•4 f .v
rut
Snežni viharji. Nad vso Anglijo je divjalo strahovito neurje. Vihar je dosegel hitrost več kot 100 km na uro.
Prepoved lepotnih tekem t Turčiji. Zaradi v velikih sporov, ki so nastali pri zadnjih volitvah * turške lepotne kraljice Nazire Hanem, je skle- -nila turška vlada izdati prepoved vseh sličnih prireditev v bodoče. Prepoved bo veljala za vso ** Turčijo.
Skala ubila šest delavcev. V vasi Millaresu '•' 'f-se je utrgala skala in padla na neko barako v ' ■ kateri so stanovali delavci. Šest delavcev je ^ mrtvih, več pa ranjenih, med njimi dva hudo. ^
Pisemski papir iz bakra. Radi prevelike množine bakra so se tovarne v Arizoni odločile, "■'?■. da bodo izdelovale iz te kovine pisemski papir, dopisnice in podobno, seveda v tenki obliki. Ta , pisemski papir bo imel to prednost, da bodo' ; črke neizbrisne. Mnogim ljudem pa ta prednost ne bo všeč.	•
Dvnajst ur brez predsednika. Dne 4. marca 1 bodo Zedinjene države Amerike 12 ur brez državnega poglavarja. Hoovrova službena doba poteče namreč 3. marca opolnoči. Roosevelt pa bo zaprisežen šele naslednji dan opoldne.
Rusko zlato za Nemčijo. Ruska Narodna banka je prepustila nemški državni banki eksploa-tacijo zlatih rudnikov v Sibiriji in Uralu za pokritje trgovskih dobav v Nemčiji.
Odpust omoženih učiteljic v Avstriji. Na Ni-žjeavstrijskem vladajo tako neugodne finančne razmere, da so napravili posebne določbe za odpust omoženih učiteljic. V bodoče se bo morala vsaka omožena učiteljica odpovedati službi. Ze omožene učiteljice pa se bodo postopoma odpuščale iz službe. Tistim, ki se bodo prostovoljno odpovedale izvrševanju poklica, se bo zvišala penzija, odnosno pokojnina. Posebno stroge določbe predvideva uredba proti omoženim učiteljicam, ki še nimajo 10 let službovanja.
Nezgoda nemškega parnika. Nemški parnik »Brigite Sturm« je pred pristaniščem zavozil v islandsko ribniško ladjo. 9 mož posadke ribiške ladje je utonilo, 8 so jih rešili.
Atentator Zangara, ki je hotel ustreliti novega predsednika Zedinjenih držav Roosevelta v Miami, je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Plemenita zapuščina. V Cambridgeu je nedavno umrla 721etna vdova Amelija Goode. Po-kojnica je zapustila vse svoje premoženje,, ki znaša blizu 30 milijonov Din naše veljave, za ' dobrodelne namene. Petnajsti del zapuščine dobi reševalno društvo, 1 milijon Din ima na raz- ; polago cerkev, da razdeli denar med reveže in siromake, ostali del pa dobijo bolnišnice, ki si bodo s tem volilom precej oponfogle. " ' "
Hripa je doslej zahtevala na Angleškem 7157 človeških življenj.
Razorožitev je bajka. Neki ameriški inženjer je predložil vojnemu ministrstvu izum, po katerem bi se strelne krogle izdelovale namesto iz svinca in železa iz trdega stekla. Pravi, dd"&R>il njih učinek še »boljši« nego učinek d<^ed|ij}jjh.
Z alkoholom se je v Szegedinu na Madžar , skem zastrupilo nad 20 delavcev.	^
Nezadovoljne kmete na Kitajskem sku$a J \ vlada na vsak način pomiriti. Je pa to. nezadp- .'< vol jst vo zelo upravičeno, kajti kitajski ^kmetje žive v veliki revščini. Kot najemniki zemlja in£-rajo plačevati gospodarjem visoke najemnine^ .V ki so naravnost oderuške. Poleg tega pa se za njih gospodarstvo nihče ne zmeni.
Nekatera ameriška dekleta so vendarle Se ostala pri zdravi pameti, kar nam priča njih od- ^ govor na vprašanje, kakšnega moža si žel«). Ia ^ sicer pravijo, da moža z zdravim razumom, mo-ža, ki ne sme biti boksač ali sličen pretepač, In <j glavno, da je bogat, biti pa mora moralen, lju,-bezniv, vljuden in seveda — potrpežljiv. .i>t-:i :
»m in	*
Toliko časa, dokler bo kmet samo čakal, .
/n	kai bodo gospod rekli, toliko .
čMa.& boJmisJd slaba gsiMO' ;;
Kako
škodljivce in mi?če® na vvta
Zadnjič smo rekli, da spada med najbolj nevarne škodljivce rastlin krtica ali voluhar. Sko-ro nič manj nevarne kot krtice pa so tudi vrtne in poljske miši. Razloček med vrtno in poljsko mišjo je ta, da je prva manjša od druge in ne nastopa v tako ogromnem številu. To je pripisovati bržkone dejstvu, da se v bližini vrtov zadržujejo hišne mačke, ki so največje sovražnice mišim vseh vrst. Zato je dobra mačka dragocena stvar pri hiši. Poznamo posestnika, ki je imel mačka, kateri je dnevno nalovil 15—20 miši. Ce hočemo, da nam mačka rada lovi miši, jo moramo primerno hraniti, ker le potem ima veselje do lova in ostane čvrsta in zdrava. Vse mačke niso dobre mišolovke ter je zategadelj tudi v tem oziru plemenska izbira zelo na mestu.
Dobro sredstvo za pokonča vanje miši je baje tudi karbid, kateri se natlači v mišje luknje. Pri razpadanju vsled zemeljske vlage se tvori s karbida plin, ki miši zaduši ali vsaj prežene. Za zatiranje miši pa nam služijo tudi različne lesene pasti. V novejšem času so poskusili uničevati miši s »Hora« aparatom, kar pa pride precej drago. Učinek obstoji v tem, da se zakadi v rove nek plin, ki miši zaduši.
Bramor ali podjedica je drugače neznatna stvarca, je pa zelo nevaren škodljivec, ki uniči često velike prostore tratnice in cele grede vrtnih rastlin. Posebno rad zahaja v nasade vrtnih jagod in raznega grmičja ter sploh v svet, ki se redkokdaj prekopava. V peščeni zemlji je redkejši kot v ilovnati. Samica bramora leže jajčeca po več stotin skupaj — v zemljo ter izdolbe v ta namen mojstersko prav mičen kotli-
Drobne gospodarske vesti
50 milijonov hektolitrov znaša v Italiji lefena proizvodnja mleka, kar daje — vstevši mlečne izdelke — 6 milijard liir letnega dohodka (približno 18 milijard dinarjev).
Nove carine na žito in mlevske izdelke je uvedla Češkoslovaška.
Jugoslovansko-poljska trgovina je v letu 1932 znašala: na Poljsko smo izvozili blaga za 59 milijonov, iz Poljske pa uvozili za 54'7 milijonov. Uvoz je torej znašal 4 milijone več ko uvoz.
Na Bavarskem v Nemčiji so se podržavile banke, oziroma so podrejene državni kontroli.
Ljudje, ki se jim dobro godi, se pečajo z vsemogočimi stvarmi. Nekateri so strastni zbiralci starih mam k. Te dni prodajajo v Londonu veliko zbirko znamk, izmed katere sta samo dve znamki cenjeni na poldrug milijon dinarjev. Bog ve, kdo ima zanje denar? Pameten človek že ne!
Hranilne vloge v naši državi. Po statistiki Narodne banke so znašale ob koncu leta vloge v bankah in regulativnih hranilnicah 10 milijard in 226 milijonov dinarjev.
ček z gladkimi stenami. Zalego najdemo, ako zemljo julija ali avgusta prekopavamo. Bramor-ja zatiramo na ta način, da zemljo večkrat prekopavamo ter pri tem škodljivca pobijemo. Ker se škodljivec v vodi hitro vtopi, ga zamoremo uničiti tudi z vodo, ako jo nalijemo v luknje in dolijemo povrh nekoliko petroleja. Nekateri ve-ščaki priporočajo vbrizgavanje žveplovodika v zemljo, enako kot se to dela pri pokončavanju ogrcev.
Kapusov belin.
Ko so zeljne rastline srečno prebile vroče poletje, se prikažejo na perju pogosto rumeno-zelene gosenice, ki naglo rastejo, so nenavadno zelo požrešne ter se razširijo v takšnih množinah, da ostanejo od zelja največkrat samo gola rebrca. To so gosenice od kapusovega belina, ki leta začetkom avgusta okrog zeljnih gred. Samica leže drobna, pikam podobna jajčeca v kupčkih na spodnjo stran lista. Spočetka so jajčeca bledorumena, pozneje pa oranžne barve. Iz teh jajčec se zvale male gosenčice, ki se takoj podajo na svoj škodljivi posel.
Ko so dorastle, se poskrijejo v kozolcih, v gnoju, smeteh pod drevesno skorjo in drugod, tam se zabubijo in iz bub prilezejo beli metuljčki, ki ležejo jajčeca za nov zarod ali generacijo v prihodnji pomladi.	'
Kapusovega belina pokončujemo kot metulja, gosenice ali jajčeca. Metulje love najlažje otroci s pahljačami, gosenice in jajčeca pa je treba pobirati raz zelja. Proti gosenicam škropimo zelje s solno vodo in trosimo Tomasovo žlindro, ki je obenem gnojilo za vrtno zemljo.
Oster protikomunističen kurz je uvedla nova
Hitlerjeva vlada. Vsi komunistični shodi so prepovedani, izvršene so bile številne preiskave in policija je dobila nalog, da takoj z največjo ostrostjo nastop proti vsakemu poizkusu komunistov, da bi rušili mir.
Na Poljskem so uvedli zaščito čevljarske obri pred veleindustrijo.
Lesna trgovina je zadnji čas nekaj oživela. Zlasti je znatno povpraševanje po bukovini, od katere pa prihaja v poštev le I. in II. vrsta kakovosti.
Padec danske krone je vzbudil v evropskem gospodarstvu precejšnje presenečenje. Vzrok padcu je predvsem v tem, da jo Angleška precej omejila uvoz kmetijskih pridelkov iz Danske. Pomeni pa ta *<adec veliko škodo vsemu danskemu kmetijstvu.
V Avstriji se je pretekli teden zelo dvignila cena za jajca, kar je povzročil mraz ter delna ukinitev poljskega uvoza. Cena je poskočila od 10 do 20 odst. Prodajajo se jajca po 1'30 Din komad in to na debelo, medtem ko so cene v podrobni razprodaji še nekaj višje.
Podatki za stanje setev. Na zahtevo kmetijskega ministrstva bodo banske uprave pobrale od sreskih kmetijskih referentov poročila o stanju posevkov. Gre predvsem za pšenico, ječmen, rž, oves, repo, lan, fižol in male. Banske uprave bodo v poročilih navedle, kakšno vreme je bilo pozimi in ali je vplivalo na ozimino. Na podlagi teh poročil bodo banske uprave izdelale preglede o stanju posevkov za vse banovine in poslale te preglede najkasneje do 10. aprila kmetijskemu ministrstvu.
»Kdor ubije zaupanje, ta ubije gospodarstvo.« Nemški državni tajnik dr. Bang je na nekem sestanku med drugim dejal tudi naslednje: »Nobena država ne more zahtevati od svojih državljanov morale, če se sama ne ravna po njej. Zato se ne bomo spozabili niti nad dolžniki niti nad upniki. Prisilno črtanje dolgov ne napravi nikogar bogatejšega in prisilne konverzije obresti samo izpodkopavajo kredit. Nobena država ne more živeti od tega, če okrade svoje rentnike. Kredit, to je zaupanje. Kdor zaupanje ubije, ta ubije gospodarstvo. Od prevelike višine dolgov in obresti se moremo oprostiti samo na ta način, da ustvarimo nov kapital.
Golobnjaki — tovarne gnoja v Perziji
Perzija, dežela svetopisemskega raja, je tudi dežela izvrstnih vrtnarjev in poljedelcev. Poleg njihovih staroznanih namakalnih naprav, katerih se ne bi sramoval noben izučen kulturni tehnik, zasluži posebno pozornost tudi njihovo umno in gospodarsko ravnanje z gnojili.
Poleg izkoriščanja raznolikih odpadkov so umeli perzijski poljedelci najti še en zanimiv izvor dušika in fosforne kisline v poldivjem gojenju divjih golobov. V jugozapadni Perziji gnezdi milijone divjih golobov po jamah, votlinah in razpokah v skalovju blizu selišč; kajti na bližnjih njivah si laže poiščejo hrane. To okoliščino je izkoristil perzijski poljedelec na nenavaden način: za hrano, katero mu jemljejo, hoče dobiti od njih na račun svojega dela vsaj dobrega gnoja. Skoro v vsaki vasi se morejo videti takoimeno-vani golobji stolpi, katere smatrajo mnogi poto-pisci za svetišča, ker so tako visoki in lično grajeni. V enem samem takem stolpu živi okoli 100 tisoč golobov. Golobji odpadki padajo v notranjščino poslopja in tu se nabirajo v najbolji »guano« Vsako leto v določenem času izpraznijo tak golobji stolp in gnoj se pod nadzorstvom občinskega moža deli poedincejn. Kako važen je zanje ta vir rastlinske hrane, se vidi po tem, da nastavijo posebnega nadzornika, da ne bi kdo kradel gnoja. Razen tega čuvajo ključe od stolpovib vrat občinski možje, deljenje gnoja se vrši pa na prav svečan način.
Ko bi se vsi kmetfe zavedali svoje ogromne gospodarske in politične moči, bi izdajali namesto tednika največji dnevnik.
Kmetska posojilnica
ljubljanske efeolzce
reff. zad.vu.ga z neomejene zavezo
v Ljubljani, Izseva (Dunajska) cesfa IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na	nad Din 280 milijonov
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se bo vršil v četrtek 9. marca 1933 enodnevni kletarski tečaj. Tečaj se bo pričel ob 8. uri zjutraj. Dopoldne bodo v veliki učilnici teoretična predavanja o pretakanju in žvepljanju vina, ter o vinskih bolezni in napakah. Popoldne pa bo teoretičen pouk praktično ponazorjen z deli v šolski kleti.
Na istem zavodu se bo vršil v četrtek dne 16. marca sadjarski tečaj, na katerem se bodo obravnavala najvažnejša spomladanska dela, t. j. saditev sadnega drevja, obrezovanje, pre-cepljevanje, pomlajevanje in škropljenje sadnega drevja. Tečaj se prične ob 8. uri zjutraj.
Priporočamo vsem kmetovalcem, gostilničarjem in drugim zanimancem, da se obeh tečajev udeležijo v čim večjem številu.
Mm gospodinje
Muhe iz kuhinje preženemo najbolj zanesljivo brez kakih muholovcev, na ta način, da primešamo apnu, kadar belimo kuhinjo, nekaj lizola. Belež z lizolom pomešan vpliva na muhe tako porazno, da redko odneso zdrave pete.
Kako najdeš kokošja jajca na skrivnih gnezdih. Kokoš, ki nese jajca na skrivno gnezdo, ujemi že zjutraj preden je znesla jajce. Ko ugotoviš, da ima jajce pri kraju, ji natri na zadnji del črevesa nekaj soli, pa bo tekla takoj na skrivno gnezdo kamor ji sledi.
Aluminjasta posoda se še najbolje čisti, brez da zgubi blesk, z milom. Posodo dobro namili ter čez nekaj minut operi, nato temeljito zbriši, pa bo zopet kakor nova.
Zanesljiv vremenski prerok je jelkin štorž, katerega obesi na suhem prostoru. Pred lepim suhim vremenom bo odprl svoje luske, dočim jih pred slabim in deževnim vremenom zapre. Spremembo vremena pokaže navadno že en dan prej.
S&imi
6.	marca:	Unec, Sv. Peter pod Sv. gorami;
7.	marca:	Zalog, Veržej, Dolnja Lendava;
8.	marca:	Vel. Loka, Pilštanj;
9.	marca:	Brezovica, Turnišče;
10.	marca: Zagorje, Smuka pri Žužemberku, Raka, Št. Jurij ob Taboru, Pekel, Spod. Polskava, Kostrivnica, Kapela pri Brežicah;
11.	marca: Račna pri Čušperku, Gradac, Slov. Bistrica
Vrednost denarja
1 nemški frank	Din	13-60
1 švicarski frank	Din	11-10
1 ameriški dolar	Din	57—
1 angleški funt	Din	194-—
1 avstrijski šiling	'Din	9-20
1 francoski frank	Din	2-215
1 češkoslovaška krona	Din	1-70
1 italijanska lira	Din	2-93
Ireban/e srečk
Pri zadnjem žrebanju dobitkov 2V2°/o vojne škode dne. 16. in 18. februarja so bili izžrebani
še sledeči večji			dobitki:				
Se	a	90	štev.	379	D	n	25.000
Se	a	397	štev.	158	D	n	25.000
Se	a	573	štev.	950	D	n	25.000
Se	a	682	štev.	829	D	n	25.000
Se	a	905	štev.	367	D	n	25.000
Se	a	997	štev.	321	D	n	25.000
Se	a	1777	štev.	359	D	n	25.000
Se	a	1999	štev.	816	D	n	25.000
Se	a	2108	štev.	407	D	n	25.000
Se	a	2344	štev.	104	D	n	25.000
Se	a	2386	štev.	931	D	n	25.000
Se	a	3051	štev.	802	D	n	25.000
Se	a	3302	štev.	418	D	n	25.000
Se	a	4419	štev.	775	D	n	25.000
Se	a	4467	štev.	887	D	n	25.000
Se	a	4468	štev.	339	D	n	25.000
Se	a	4485	štev.	922	D	n	25.000
Se	a	4503	štev.	553	D	n	25.000
Se	a	4872	štev.	573	D	n	25.000
Se	a	4910	štev.	766	D	n	25.000
Ko prečitaš Kmetski list, dal
ga prečitati tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarieu.
C eSEiGBSB bivše,Vzajemne pomoči'!
Podpisana Cecilija Korže iz Podložja štev. 102, pošta Ptuiska gora, sem imela svojo mater zavarovano pri Vzajemni Pomoči v Liubljani. Ta pomožna blagajna pa je propadla in ves moi denar bi bil vržen na cesto, ako ne bi po nasveta dobrih ljudi prenesla isto zavarovanje na
Splošno vzajemno podporno in krediiao društvo
r. z. z o. z. v Mariboru, vogal Vctrinjslc in iatteRLschove ul.
To človekoljubno društvo mi ie po smiti moje blage matere, dasi še ni potekla karenčna doba, izplačalo nepričakovano podporo, vsled česar mi je dolžnost priporočati to dobrodelno zadrugo vsakomur.
CFCmjA KORŽE
posestnica, Podložie štev. 102
p. Ptujska gora
Ru MlkuS
Uub?fasta, Mestni trg 15 dežniki
Franc Bfoiinar
L|ub I ians
Poljanska cesta 19
Telefon 30-56
Vsak dan trikrat sveže pecivo
maCo!
Na veSiks!
Ustanovljeno 1839
iiupuHe domače blago i
Ljubljana Lingarjeva — Stritarjeva ulica
Je najugodnejši nakup za ženske in moške obleke ter druge potrebščine
Poštenost moiega podjetia je znana!
ZAURM&A
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA
Ljubljana, pp. 301
Sprejme poverjenike
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Domala zavarovalnica
izdelam za volno ali sprejmem volno v pre-denje in izdelavo suk-na ali odej najceneje: Industrija volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje
UUBLIfiNS, Selenburgova 7/1
sprejema vsakovrstna zavarovanja.
Išče zanesljive poverjenike v vseh večjih krajih
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
FABIA1B & IHRJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
VELIKA ZALOGA
odda okrajni zastop za Novo mesto, Črnomelj, Metliko in Brežice. Istočasno sprejema zastopnike v vseh
suknenega blaga za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih
^Kupujte domače blago!
večjih krajih na Dolenjskem. Ponudbe na upravo pod „Visoka provizija"
rut in različnih §erp
Krojač! in šivilje, pišite po vzorce!
Ko si se preje, poljedelec, moral obuti, nisi mogel fj^Ei f£ HH kupiti para čevljev izpod Din 200'—. Danes pa moreš jffi^Ur H S za ta denar obuti sebe, ženo in otroka.
^HralKi Računati moraš z vsako izdano paro. Če si kupiš ^V^^r ■ fPgfflPf svojo obutev pri nas, Ti ne bo nikdar žal, ker boš dobro® ± ■ jmH|| h obut, a v dobri obutvi boš opravil trikrat več dela kot jV«" ^^gOm^a v slabi. Dobra obutev Ti bo ohranila ljubo zdravje, ki
'iM&SjEB&BBBBSB jo tvoj največji kapital. 1 T- ^JHBMP^P* Pridi s svojo družino v našo najbližjo prodajalno, i 3	da Vam pomerimo vsak par čevljev, brez obveznosti,
jS 1	Vrsta 969140 da kaj kupiš.
Nepremočljlvl otroški škorenjčki it	.^^^^^Hfei
lakastega gumija, r katerih otrok	J^B^B
lahko hodi tudi po nsjvečjem dežju	^^fflff	^^VMh mBbKSP
blatu. Vel. 19— Din vel.	w ^^^	J^M BgBg BflHtf ^j^RT CBHf
87—34 Din 79" 35—38 Din 99—,	^B^V H|	M^K HV BV JM
moški za štrapac Din 129'—. lakasti	J^BV	alBfflflr -JBSBSL ^JmsKBM ^JBBMHB
Vrsta 0167-00
čižme iz mastnega usnja z vulkaniziranim gumijastim podplatom. Pripravne za delo na polju, po zgradbah, cestah in za vsak drug štrapac.
Ženske nogavice
uvrste maco Din 9' Debele voln. „ 12' Fine flor „ 15" Najfinejši flor „ 19' Svilene „ 25'
Vrsta 3945-03
Udoben čevelj iz črnega boksa z gu-	Po dnevnem naporu se boste počutili najbolje v
mijastim podplatom. Izdržljiv v vsa-	teh udobnih domačih čevljih iz volnene tkanine, kem štrapacu. Za vsakdanjo uporabo
nenadomestljiv.	^dgj^
Vrsta 9897-82
Zajamčeno nepremočljivi gumijasti škornji za delo v vodi, na zgradbah in instalacijah. Perejo se v navadni vodi. Iste lakaste za Din 149-—.
Moške nogavice
Bombažaste, gladke Din 5'—, 7-Fine svilene Din 10-Tople volnene „ 15'-Bombažaste ž vzorcem „ 7'-
Vrsta 3925-03
Za gospodinje, ki rabijo posebno ^očno Obutev. Iz boksa z nepremočljivi m gumijastim podplatom.
Čistite čevlje z našo kremo, 1 škatla Din 4 —
Trpežen čevelj iz črnega ali rjavega boksa z ne-premočljivim gumijastim podplatom, prikladen za vsakogar, ki polaga važnost predvsem na trpež-nost čevljev.
Račun poStne hranilnice štev. 14.257	Telefon štev. 28-47	Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM"
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
REGISTROVAIA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
v C j ubij a ni, Tavčarjeva (Sodna) ulica Ifov. 2
VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 6'/«, pri tromesečnl odpovedi po 8večje -stalne vloge po dogovora
Stanje vlog nad 'Din 35,CCC.CCC'— § 'Rezerve Din 1,1CC.C€C'~
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjanja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3-4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/.
'Podružnici v Kamniku, glavni trg — v Mariboru, Slomšhov fra 3
Urednik: Janko y»fiiC. — lzdaio zahuiuoicij tvon Pipan. — lisko tiskamo Mcikui ipicdstaviuk tiskarne.; U. Mictidjcki, Ljubljana.