nih umetnos tn ih vzponov in s pesniškimi s tvar i tvami , ki se po svoji t ematsk i zanimivost i in n o t r a n j i stilni izgra jenost i lepo v k l j u č u j e j o v evropsko kn j i ževno skupnos t . T a k vtis zelo srečno p o g l a b l j a j o mnogi prevedeni od lomki proze in prevodi pesmi, ki p o d p i r a j o zgovornost znans tvenega teksta. Ker je delo p isano za i t a l i j ansko publ iko , je av tor paz l j ivo n a v a j a l s t ične točke med obema kn j i ževnos t ima pretekl ih dob. Fran Petrè Fi lozofska f aku l t e t a . Zagreb U D K 082. Unbegaun (048.1) В. O. UNBEGAUN, S E L E C T E D P A P E R S O N R U S S I A N A N D S L A V O N I C P H I L O L O G Y * Angleška s lavista R. Au tv in A. E. Penn ing ton sta za sedemdeset le tnico В. U n b e g a u n a izdala in uredi la 26 njegovih š t ud i j in r a z p r a v , ki o b r a v n a v a j o r u s k a in s lovanska jezikoslovna v p r a š a n j a , de loma pa tudi p rekorač i jo te okvire . Ti i zbran i Unbegaunov i znans tveni spisi z a j e m a j o obdobje od letu 1929 do 1964 in so razvrščeni v k ronološkem zapored ju , ne glede na t emat iko ; le štiri r a z p r a v e segajo v p redvo jn i čas, vse d ruge so iz povojn ih let, med nj imi j ih je n a j v e č iz časa av to r j evega o x f o r d s k e g a de lovan ja (1953—1965). (Boris O. Unbegaun je začel svoje s lavist ične š tud i j e na novo us tanov l j en i slovenski un iverz i v L j u b l j a n i pr i Nah t iga lu , Ramovšu , Tesnièru , i zpopoln jeva l se je v Par izu pri Mazonu in Meilletu, in je bil pozne je p rofesor v S t rassbourgu , Brus l ju in O x f o r d u . Kot p rofesor emer i tus z d a j že več let p r e d a v a v ZDA.) Pr i spevki v kn j ig i so zb ran i iz razl ičnih rev i j in zborn ikov in so ponat is - njeni v izvi rn ih jezikih ( f rancoščinu, nemščina , rušč ina , angleščina) . Po tema- tiki obsega zborn ik s t a ro rusko tekstologijo, h is tor ično rusko leksikologijo in semant iko , zgodovino ruske verz i f ikac i je , onomast iko, v p r a š a n j e ka lkov v slo- vanskih kn j i žn ih jezikih, r a z v o j ruskega p ravnega jezika in n jegove termino- logije, in v p r a š a n j a avtohtonos t i ali ce rkvenos lovanskega izvora ruskega kn j iž - nega jezika. Večina Unbegaunov ih spisov je s tem zborn ikom znova postala a k t u a l n a , ta ali ona š t ud i j a pa je v s lovanski l ingvistiki z d a j celo učinkovi- te jša , k a k o r je bila ob p rv i objavi . T a izbor d o k a j zanesl j ivo oriše av to r j ev znanstveni por t re t , v e n d a r dobimo polnejšo podobo Unbegaunove u s tva r j a l - nosti šele ob š tud i ju n jegovih obsežnejš ih del, np r . La langue russe au XVI siècle (1500—1550). I. La flexion des noms. Pa r i s 1935; in d r u g a . R a z u m l j i v o je, da sta u r e d n i k a pri izboru upoš teva la tud i ungleški vidik — v zborn ik sta uvrs t i la več U n b e g a u n o v i h š tud i j , k j e r gre v s a j de loma za in t e rp re t ac i jo in u p o r a b o g rad iva iz dveh rokopisn ih rusko-angleških s lovar jev * O x f o r d Univers i ty Press 1969, str . 541. (Marc R i ti ley, 1599; R i c h a r d J a m e s , 1618—20), ki s ta o h r a n j e n a т o x f o r d s k i b ib l io tek i , v e n d a r b i m o r a l a t ako u s k l a d i t i teks te , d a ne bi p r i š lo do p o n a v - l j a n j a t eh n a v e d b v s a j o s e m k r a t (pr im. s t r . 157, 167, 186, 188, 209, 258, 255, 290). D o k l e r so bi le te r a z p r a v e r a z t r e s e n e po l ingv i s t i čn ih časop i s ih in še ča sovno m e d sebo j o d d a l j e n e , to n i mot i lo , v n o v e m ses t avu p a na b r a l c a d e l u j e ne- ko l iko vs i l j ivo. V tem p r i k a z u seveda ni m o g o č e p r e d s t a v i t i vseh v z b o r n i k u o b j a v l j e n i h š t u d i j , č e p r a v se o d l i k u j e j o ( k a k o r vse U n b e g a u n o v o delo) p o j a s n o i z p e l j a n i h r e š i t v a h in po š i rokem, z a n e s l j i v e m p o z n a v a n j u r u s k e g a , s l o v a n s k e g a in ev- r o p s k e g a k u l t u r n o z g o d o v i n s k e g a k o n t e k s t a ; le t a k o je mogoče , da so r a z l a g e n e k a t e r i h r u s k i h l eksemov in n j i h o v i h s e m a n t i č n i h t r a n s f o r m a c i j t a k o uspešne . V r a z p r a v i iz m l a j š i h let (1932) Le calcpie dans les langues slaves littéraires (27—57) je U n b e g a u n razde l i l s l o v a n s k e k n j i ž n e j ez ike v d v a t i p a : v t akšne , ki so pri f o r m i r a n j u n o v i h k n j i ž n i h j ez ikov (19. stol.) v veliki me r i i zkor i šča l i možnos t i za l e k s i k a l n o k a l k i r a n j e , p o s e b n o po nemšč in i , in ki j ih p r e d s t a v l j a j o h r v a t s k a v a r i a n t a s r b o h r v a š č i n e , s lovensk i , češki in l u ž i š k o s r b s k a jez ika , t e r v t akšne , ko t so n p r . p o l j š č i n a , b o l g a r š č i n a in r u š č i n a , ki so množ i l i l eks iko z d i r e k t n i m i z p o s o j a n j e m t u j i h p r v i n . Seveda je t a k a de l i tev s a m o zas i lna in v e l j a le za z g o d n j o fazo , m e d t e m k o se p o z n e j e v pog ledu p r v e g a in d r u g e g a p o s t o p k a s lovansk i jeziki p r e c e j i z enač i jo . V s e k a k o r ni m o g o č e p r i t e g n i t i a v t o r j e v i misl i , da je s lovenšč ina tudi v n a r e č n i p las t i m o č n e j e u p o r a b l j a l a e n a k p o s t o p e k k a l k i r a n j a . U n b e g a u n s icer p r a v i l n o u g o t a v l j a , da je k a l k i - r a n j e z u n a n j i i z raz ras toče n a c i o n a l n e zavest i v dobi r o m a n t i k e ; i s točasno pa je to tud i r e a k c i j a p r o t i p o s t o p k u s p r e j e m a n j a n e m š k i h p r v i n , ki se je v p r e - teklost i u v e l j a v i l v naš ih n a r e č j i h . D r u g a č e je s f r azeo lo šk i i n in s i n t a k t i č n i m k a l k i r a n j e m , t oda teh U n b e g a u n ne o b r a v n a v a v več jem obsegu . V s lovenskem de lu š t u d i j e se je a v t o r j u v t i h o t a p i l a tud i n a p a č n a r a z l a g a g lago la zastopati (»dans la l a n g u e f a m i l i è r e ce v e r b e s ign i f i e é g a l e m e n t - c o m p r e n d r e - all . ve r - s tehen«) , G r e n a m r e č za glagol zastopiti. Č e p r a v se je v z a d n j i h dese t l e t j ih zelo r a z m a h n i l a t e o r i j a b i l i n g v i z m a in j e z ikovn ih k o n t a k t o v (pr im. p r eg l ed l i t e r a t u r e v : E. M. Vereščag in , Psiholingoističeskaja problematika jazykovyx kontaktov. V J a 1967, 6. 122—133), so os ta le a v t o r j e v e p o b u d e za š i rše p r o u č e - v a n j e k a l k i r a n j a v e v r o p s k i h j ez ik ih (ne s a m o indoev ropsk ih ) še z m e r a j žive in za l i ngv i s t i ko p r i v l a č n e . V p r a š a n j e j e z i k o v n e g a k a l k i r a n j a pa bi se da lo poveza t i tud i s p r e n a š a n j e m m i š l j e n j s k i h mode lov . P o n e n a v a d n i t e m a t i k i z a n i m i v je U n b e g a u n o v p r i s p e v e k Les argots slaves des camps de concentration (92—110). T a š t u d i j a o s l o v a n s k e m t a b o r i š č n e m ž a r g o n u o b r a v n a v a n a s t a j a n j e s l o v a n s k e j e z i k o v n e m e š a n i c e v s t iku z gospo- d u j p č o n e m š č i n o v i z j e m n i h r a z m e r a h . P r i z a s l e d o v a n j u a d a p t a c i j e o snovne n e m š k e t a b o r i š č n e t e r m i n o l o g i j e u g o t a v l j a a v t o r n e k a t e r e r a z l i k e v besedo- tvorn i t i po log i j i m e d po l j š č ino , češč ino in rušč ino . P o z o r n o s t zas luž i tudi ugo tov i tev , d a se je v b o j u za golo ž i v l j e n j e pr i s p o r a z u m e v a n j u m e d j e tn ik i sk rč i l a u p o r a b a leks ike ua s k r a j n i m i n i m u m in da je v t a k š n e m j e z i k o v n e m p o l o ž a j u z a v l a d a l a p r a v a a g r a m a t i č n o s t . Na o b e š e n j a š k i h u m o r s p d m i n j a n p r . p o l j s k a t a b o r i š č n a f r a z e o l o g i j a v zvezi s s m r t j o v k r e m a t o r i j u ali na o g r a j n i žici z v isoko e l e k t r i č n o n a p e t o s t j o : uruažaj, bracie, bo ciç и piek q (pazi, da te ne spečejo); bylei juž na lopacie i vyszedlesz? (bil si že na l o p a r j u , pa si ušel?); temu droidiy ju ž nie trzeba (temu kvas ni več po t reben = ta je že pečen) ; poszedl na telefon (vrgel se je na žico =: naredi l je samomor) , itd. Med t remi imenoslovnimi š t u d i j a m i o b r a v n a v a t a prvi dve cerkvenoslo- vansko in helenis t ično modo pri novih mes tn ih imenih v 18. stol. Za to s tole t je so po U n b e g a u n u znači lni t r i j e modni valovi : na zače tku nemško-holandski , sredi s to le t ja cerkvenoslovanski , konec s to le t ja grški . V p r v e m obdob ju se množ i jo imena na -burg ipd . (Oran ienburg , Pe t e rbu rg , Pe tergof , ipd.) ; v d ru- gem se obnovi jo cerkvena imena (Zlatoust, Voznesenski j , Preobraženskoe , Uspenskoe, itd.), zlast i p a imena na -grad ( Je l i savetgrad , J cka t e r inog rad , No- vograd Volynski j , itd.), ki so osta la v modi tud i pozne je (Petrograd — 1914, Le- ningrad — 1924. S ta l ingrad , Voroši lovgrad, itd.). Razuml j i vo je, da se z imenom izkazu je spoš tovan je osebnosti in se zato i zb i ra jo jez ikovna s reds tva iz na j - višje sti lne plasti , ki je v ruščini p re težno cerkvenos lovanska . V zadn j i t re t j in i s to le t ja množično p r e v l a d u j e j o grška imena na Kr imu in na širšem območju Črnega m o r j a , t o r e j na ozemlju , ki so ga p r e j zasedali Tu rk i . T a k š n a imena so: Herson, Fcodosi ja , F a n a g o r i j a , Odessa , in dr., na jveč pa je i zpe l j an ih z gršk im polis > pol' (Melitopol' — mesto čebel, Mar iupol ' , Levkopol ' , S imfero- pol', Sevastopol ' , Nikopol ' , Ti raspol ' , itd.). Veliko izpopoln jenos t in mojs t r s tvo je dokaza l av to r v š tudi j i L'origine du nom des Ruthènes (1953). O izvoru tega nes lovanskega imena za vse ali za del vzhodnih Slovanov in o tem, kdo so bili n jegovi nosilci, je l ingvis t ična in zgodovinska l i t e r a tu ra splet la več teor i j ; U n b e g a u n se v zgodovinskem zasle- dovan ju in v r az l agah tega imena opi ra zlasti n a fonet ično podobnos t Ruthe- nia, Rucenus, Ruteni : Russia, Rush, Rusin in o p o z a r j a na pa ra le lo Prussi/Prus- sia : Prutheni/Prussia. Nič čudnega t eda j , čc se zahodnoevropsk i s rednjeveški kronist i niso p r a v znašl i v uporab i enega ali d rugega imena. Avtor p rav i lno sklepa, da so z i m e n o m Ruteni v 16. stol. na Zahodu večinoma že ozna- čevali samo vzhodne Slovane v pol j sko- l i tavski državi (Ukra j ince in Belorusc), pozneje v g lavnem le U k r a j i n c e ; le k a d a r je govora o verski p r ipadnos t i , to ime še ve l ja za vse p ravos l avne vzhodne Slovane (Unbegaun n a v a j a ugotovi tev b a r o n a Herbers te ina iz leta 1517: » . . . p o p u l i omnes qui l i ngua S lavonics ii tun- tur , r i tum et f idem Chr i s t i G r a e c o r u m more s equun tu r , gent i l i ter Russi, latine Ru then i a p p e l l a t i . . . « , 134). A. G u a n i n i j e v o ločevan je moskovskega in ru ten- skega jez ika (leta 1584) p o t r j u j e tud i A d a m Bohorič v svoji g rama t ik i (Arcti- cae horulae ... 1584), ki je U n b e g a u n ne n a v a j a . O t reh imenih za sneg v romunšč in i (tiea, zäpadä, omät) r a z p r a v l j a Unbe- gaun v k r a j š e m č lanku Les noms de la neige en roumain. Kakor je raz- vidno iz malega romunskega l ingvis t ičnega at lasa , zavzema s ta ra romanska beseda nea < nioem s k r a j n i r omunsk i zahod, južni del r omunskega ozemlja (in enako tud i v k n j i ž n e m jeziku) s lovanski zäpadä, na severu pa se širi p rav t ako s lovanski ornât. Avtor skuša razložit i , z a k a j sta bili prevzet i p ruv ti besedi, ki v s lovanskih jez ikih ne p o m e n i t a snega, a m p a k o z n a č u j e t a glagolsko d e j a n j e (sneg zapade, žamete), ki pomen i kopičenje snega. M a n j spre jeml j iv i so fonet ični razlogi, za rad i ka te r ih se je samos ta ln ik ne а l ahko obdrža l samo na s k r a j n e m z a h o d u ; še vedno pu os t a j a odpr to vp ra šun je mot ivac i j e za geo- g ra f sko razš i r jenos t ene in d ruge s lovanske izposojenke. U r e d n i k a s ta v z b o r n i k n a d a l j e uv r s t i l a več U n b e g a u n o v i h š t u d i j o zgo- dovin i n e k a t e r i h r u s k i h s a m o s t a l n i k o v , k a t e r i h izvor in p o m e n s k e p r e o b r a z b e dos le j niso bili z a d o v o l j i v o p o j a s n j e n i . Pr i s k o r a j vseh r a z l a g a h je bi lo a v t o r j u v oporo g r a d i v o iz obeh že i m e n o v a n i h r u s k o - a n g l e š k i h r o k o p i s n i h s l o v a r j e v . Med n a j z a n i m i v e j š i m i so n e d v o m n o o b r a v n a v e besed martyska, matka in i z r azov za smodnik. E t i m o l o g i j a i z r aza za u d o m a č e n o m a j h n o opico (nter- kovco) » m a r t y š k a « ni n i k d a r p o v z r o č a l a t ežav , s a j je ime M a r t i n p o s t a l o i zhodišče za p o i m e n o v a n j e n a j r a z l i č n e j š i h živali od t r t n e g a č rva (P le te r šn ik I. 555) do m e d v e d a (Selected Papers, 145) v š t ev i ln ih e v r o p s k i h j ez ik ih , v e n d a r je za op ico i z p r i č a n o s a m o v f l a m š č i n i in rušč in i t e r v s a r d i n s k i h in s i c i l i j an - skili n a r e č j i h . Na s l o v a n s k e m vzhodu ime Martin ni v n a v a d i in martyska je p rv ič z a p i s a n a v R i d l e y e v e m s l o v a r j u leta 1599, za to U n b e g a u n sk l epa , da so žival in i m e v R u s i j o zanesl i h o l a n d s k i m o r n a r j i in s t r o k o v n j a k i , ki so le ta 1584 p revze l i g r a d n j o A r h a n g e l s k a . P r e p r i č l j i v o je a v t o r j e v o s p r e m l j a n j e raz- voja od l a s tnega i m e n a do a p e l a t i v a v f l a m s k i h in d o l n j e n e m š k i h v a r i a n t a h z g o d b Die Hystorie oan Raynaert di Vos iz 15. in 16. stol., v k a t e r i h se toli- k o k r a t p o j a v l j a j o zveze Mertijn die aeppe ipd. , v e n d a r s m o v r a h l i z ad reg i o b misl i , d a n a j bi se v n e k a j let ih ime martyska v Moskovski Rus i j i l a h k o t a k o razš i r i lo , da ga je reg i s t r i ra l že R i d l e v . Pr i o b r a v n a v i besede matka (Le tlom de ta boussole en russe. SR X, 1957), ki se je v 18. s t o l e t j u u m a k n i l a novi i zposo jenk i kompas, si je U n b e g a u n uspešno p o m a g a l z m e t o d o » W ö r t e r u n d Sachen* . T u d i t e r m i n matka je bil p r v i č z a p i s a n v obeh o x f o r d s k i h s l o v a r j i h ; to p o m e n i , da je beseda o b s t a j a l a v rušč in i v s a j že v d r u g i polovic i 16. s to l e t j a . Av to r p r i p o v e d u j e , k a k o se m u je šele p o n a t a n č n e m o g l e d o v a n j u m u z e j s k i h zb i rk k o m p a s o v in a s t r o l a b o v r a z k r i l a m o ž n o s t reš i tve p r e j n e p o j a s n l j i v e g a v p r a š a n j a i zvora i m e n a matka. Ugotov i l je, da s ta oh iš j i obeh n a p r a v na las p o d o b n i in d a se v r i s a n a m r e ž a na a s t r o l a b o v e m k a z a l u i m e n u j e matrica, l a t . mater. S t e m je b i la n a l o g a rešena . Z v p r a š a n j e m , k a k o so t u d i d r u g i s l ovansk i jez ik i po i z n a j d b i s m o d n i k a o d p r a v l j a l i h o m o n i m i j o ( n a v a d n i p r a h : s t re ln i p r a h ) , se u k v a r j a U n b e g a u n v r a z p r a v i Les Slaves et la poudre à canon (1962). N a j s a m o n a š t e j e m o še o b r a v n a v e s t a r o r u s k i h i z r a z o v za nosoroga , s t a r e g a p o m o r s k e g a i z r a z a za m o r n a r j a (sar). imen za k a r t e in igre, p a še živo r a z p r a v o o osebn ih op i s ih (ba rve oči, koža , l a s j e ipd.) v s t a r o r u s k i h z a d o l ž n i c a h , int. k ab al y. T r i j e se s t avk i v k n j i g i so posvečen i j e z i k u rus . p r a v a . Y n j i h se a v t o r ves čas sooča z o s r e d n j i m v p r a š a n j e m v zgodov in i r u s k e g a k n j i ž n e g a j ez ika , n a m r e č z i d e n t i f i k a c i j o r u s k i h in e e r k v e n o s l o v a n s k i h p r v i n v r a z n i h t ip ih j e z i k a in z d o l o č a n j e m de leža p r v i h in d r u g i h v p o s a m e z n i h r a z v o j n i h ob- d o b j i h . A v t o r z a s l e d u j e r a b o s t a r o r u s k i h p r a v n i h t e r m i n o v , ko t so pravda ustav. ukaz. uloženie, in u g o t a v l j a , d a se je d a n a š n j i i z r az zakon u t r d i l kot p r a v n i t e r m i n šele v 18. s t o l e t j u , m e d t e m ko je bil p r e j r a b l j e n le v c e rkveno - s lovanskem k o n t e k s t u ko t zakon božji v p o m e n u vera, cerkvene postave, i pd . V d r u g i r a z p r a v i p o j a s n j u j e a v t o r p o m e n s k o in k r o n o l o š k o r a z m e r j e m e d s ta - r o r u s k i m i t e rmin i , ki o z n a č u j e j o r a z l i č n e s t o p n j e z loč inov in z loč incev (о /ж/a . greh, sogrešenie, zlodej, lihoj čelovek)-, s š t ev i ln imi p r i m e r i d o k a z u j e , d a je v m o s k o v s k i dobi (15., 16., in 17. stol.) p r e v l a d o v a l eno ten sp lošn i t e r m i n vor, vorovstvo, ki je pomeni l na j r az l i čne j še zločine, v k l j u čn o ta tvino, in tako spodr iva l s tar i specia l iz i rani t e rmin tath, iatbba. V zače tku 18. stol. se za zločin in zločinca u p o r a b l j a deloma te rmin z lode j in zlodejstoo, dokler popol- n o m a ne p r ev l ada prestupnik in prestuplenie, med tem ko vor in vorovstvo svoj pomen zožitu na tat in tatoino. To (prestuplenie) je le šc en p r imer u v e l j a v l j a n j a cerkvenos lovanske leksike v ob l ikovan ju novega p ravnega jezika. O pravi lnos t i teli i n t e rp r e t ac i j ne moremo dvomit i , ker so t rdno p o d p r t e z g rad ivom. Več ne docela u t eme l j en ih t rd i tev pa beremo v splošno zas tav l jenem č l a n k u Jazyk russkogo prava (1964). Ugotovi tev, da je bil s t a ro rusk i jur id ični jezik v na jš i r šem smislu (do jezika d ržavne adminis t rac i je ) po svojem izvoru, pa vse do 18. s to le t ja domač , vzhodnos lovanski , ni nova ; v e n d a r sproži prvi pomislek že ob tem, da ga Unbegaun n ima za knj ižni« jezik. A t r ibu t knjižni pr ip i su j e samo cerkvenoslovanski jezikovni t radic i j i . Drug i pomislek imamo ob splošni t rdi tvi , da je s t a ro rusk i p r a v n i jezik s s p r e j e m o m cksl. t e rminov v 18. s to le t ju postal del enotnega kn j i žnega jezika in od t le j ve l ja za n jegov funkc iona ln i stil. Toda ali je s tem zadoščeno tud i drugi av to r j ev i t rdi tvi , da je ruski k n j i ž n i jezik v svo jem bis tvu cerkvenoslovanski , ki se je rus i f i e i ra l? Težko ve r j e tno je, da bi kakšen jezik spremeni l svoje bis tvo (postal d r u g jezik) samo s tem, da je spre je l del te rminologi je d rugega jezika, s a j je znano, d a je leks ika n a j b o l j sp remenl j iv i del jezika (prim, o tem tud i V. V. Vino- gradov, V J a 1969, 6, str . 20—21). Nekol iko širše je U n b e g a u n svoje posebno p o j m o v a n j e odnosov med obema jez ikovnima tokovoma (cerkvenoslovanskim in ruskim) razvil v s inte t ični štu- di j i Le russe littéraire est-il d'origine russe? (1964). T u je cerkvenos lovanskemu deležu v r u s k e m k n j i ž n e m jez iku odmeri l več k a k o r kater ikol i raz iskovalec doslej . Od ločno se je postavil na stališče, da je d a n a š n j i kn j i žn i jezik končni p r o d u k t in tenzivne ru s i f i kac i j e cerkvenos lovanšč ine od srede 17. do srede 19. s to le t ja . Po U n b e g a u n o v e m m n e n j u gre p redvsem za g r a m a t i č n o rus i f ikac i jo , med tem ko je v besedo tvo r ju cksl. model še danes ostal zelo živ. Dual izem obeli p ismenih jezikov, l i t e ra rnega in p rak t i čnega , se konča sredi 18. s tole t ja , vendar ga ne zak l juč i p re lom s t rad ic i jo , a m p a k zl i t je obeh jezikovnih tokov. T a k o se je U n b e g a u n odda l j i l celo od Šahma tova , ki še govori o cerkveno- s lovanskih e lement ih v ruščini , po U. konceptu p a bi mora l i r a z p r a v l j a t i o cksl. osnovi. Zdi se, d a so U n b e g a u n o v a s k l e p a n j a vendar le p rezgodn ja , s a j še vedno ni zadovol j ivo ovredno tena vloga sicer zelo p o u d a r j e n e avtohtonost i jez ika d r ž a v n e admin i s t r ac i j e (in sploh p r a k t i č n e sfere), ki n a j b r ž ni bil brez teže pri dokončn i sintezi obeh jez ikovnih tokov. Franc Jakopin Fi lozofska f aku l t e t a , L j u b l j a n a