volje ter vse polno študirajoče mladine. 
Podobne razmere so tudi na drugih pod 
ročjih. 
Rekel sem že, da bi mogli mladi raz 
iskovalci in sploh pišoči ljudje v Loških 
razgledih objavljati svoje študije oziro 
ma literarne prispevke. Opažam, da teh 
ni. Med sodelavci so redki tudi delavci 
muzeja, učiteljski kader z naših šol pa 
tudi mladi strokovnjaki iz gospodarstva. 
Kaj je temu krivo? Je to komodnost, po 
polna ustvarjalna impotenca? Kaj pa, če 
to ne korenini v potrošniških idealih, v 
katerih se utapljamo in med katerimi bi 
zaman iskali vzpodbude za takšno delo. 
Sodim, da bo tudi to moral razmisliti ured 
niški odbor, Muzejsko društvo in še kdo 
in podvzeti ustrezne ukrepe. 
Tistim pa, ki pogrešajo v Loških raz 
gledih več aktualnosti, v premislek na 
slednje: Ali je uredništvo krivo, da letos 
ne najdemo v jubilejni številki kratkega 
zapisa o Avtokovinarju, ki je slavil 25-
Loški razgledi so začeli izhajati leta 
J 954. Pojavili so se kot neposredni rezul 
tat razgibanega družbenega dogajanja v 
škofjeloški občini na začetku petdesetih 
let, posebej vse bolj živahne in poglob 
ljene dejavnosti na področju kulturno-
prosvetnega in muzejskega društvenega 
delovanja. Za izdajanje publikacije je bila 
dana iniciativa na občnem zboru Muzej 
skega društva spomladi 1954, da bi se v 
njej zbiralo gradivo o zgodovinskem in 
sočasnem dogajanju na območju nekda 
njega loškega gospostva kot prispevek za 
proslavitev bližajoče se njegove tisočlet-
nice. Društveni odbor je po zgledu na 
tradicijo (npr. Doneski Fr. Kosa iz 1894, 
gradivo A. Pokorna v Domu in svetu 1894, 
sokolski Spominski spis iz 1931. zbornik 
Skofja Loka in njen okraj iz 1936, poseb 
ni natis zgodovinskih razprav P. Blazni-
ka v 1938 in 1940, Škofjeloški prosvetni 
list od 1952 dalje) in ob nekaterih sočas 
nih spodletelih poskusih (posebna števil 
ka Tovariša, publikacija Turističnega 
društva, urbanistični zbornik) jeseni po 
skrbel, da je ob financiranju mestnega 
odbora SZDL prvi zvezek Loških razgle 
dov izšel za škofjeloški občinski praznik 
v decembru 1954. 
letnico, ali o mizarstvu iz Zirov, ki je pro 
slavljalo 30-letnico? Ne! Zavest o funk 
ciji Loških razgledov še ni potrkala na 
vsa vrata, kar dokazuje tudi relativno 
nizka naklada. 
Se bi človek lahko razpletal misli, ki se 
mu sprožijo ob listanju teh 25-letnikov, a 
čas je, da prepustim besedo tudi vam, ki 
ste nosili breme izhajanja te cenjene pu 
blikacije v preteklosti in boste — to sem 
prepričan — sodelovali tudi pri rojstvu 
26-letnika. 
Spoštovani! Vsem, katerih delo je vtka 
no v teh 25 številkah Loških razgledov 
iskrena hvala za opravljeno delo. Bodite 
ponosni na delo, ki ste ga opravili. Loš 
kim razgledom želim novih 25 let, vsem 
vam, sodelavci, pa zdravja ter telesnih in 
duševnih moči, ki naj rojevajo vedno bo 
gatejše letnike. 
Viktor Žakelj 
predsednik Skupščine občine 
Škofja Loka 
V pravilih Muzejskega društva je do 
ločeno, da izhajajo Loški razgledi kot do 
moznanski zbornik enkrat na leto ob ob 
činskem prazniku, da so namenjeni po 
speševanju domoznanskega raziskovanja 
ter poglobljenemu seznanjanju društve 
nih članov, naročnikov in drugih bralcev 
z dogajanjem na loškem ozemlju s tem, 
da prinašajo znanstvene, poljudne in le 
poslovne prispevke, ki obravnavajo zgo 
dovinsko, kulturnozgodovinsko, zemlje 
pisno, prirodopisno, narodopisno, gospo 
darsko in drugo družbeno dogajanje na 
ozemlju nekdanjega loškega gospostva v 
preteklosti in sedanjosti. Zbornik ureja 
uredniški odbor, ki ga določi društveni 
odbor, njegovo izhajanje pa spremlja, us 
merja in nadzoruje družbeni organ uprav 
ljanja, ki ga poleg delegatov uredniškega 
odbora sestavljajo delegati občinskih or 
ganizacij SZDL in ZZB NOV, Loškega 
muzeja, oddelka Zgodovinskega arhiva in 
regionalnega zavoda za spomeniško var 
stvo. 
V vseh 25 letnikih se je obdržala prvot 
na zasnova ureditve na štiri vsebinske 
dele: prispevki z vseh strokovnih podro 
čij in časovnih obdobij o dogajanju na 
loškem ozemlju (50 odstotkov obsega); 
LOŠKI RAZGLEDI: OB 25-LETNICI 
172 
prispevki o narodnoosvobodilni borbi (25 
odstotkov); leposlovni prispevki (12,5 od 
stotkov); različni zapiski, poročila in gra 
divo (12.5 odstotkov). Iz določenih ured 
niških razlogov je bil včasih vrstni red 
in obseg oddelkov nekoliko spremenjen 
oziroma prilagojen vsebinskim poudar 
kom posameznega letnika. 
Prvi letnik Loških razgledov je obsegal 
11 tiskovnih pol. V prvem desetletju je 
zbornik v poprečju dosegel okoli 14,5 ti 
skanih pol, v drugem desetletju okoli 16 
tiskanih pol, v zadnjih letih pa okoli 21 
tiskanih pol (najmanj LR XII/1965 s 140 
stranmi, največ LR XIX/1972 s 484 stran 
mi): skupaj obsega komplet LR I-XXV 
okoli 410 tiskanih pol z okoli 6560 stran 
mi oziroma okoli 600 avtorskih pol bese 
dila (okoli 9600 običajnih tipkanih stran'). 
Naklada se je od začetnih 1200 povečala 
na sedanjih 1800 izvodov. Med sodelavce 
Loških razgledov se je doslej vključilo 
okoli 260 avtorjev. Nekateri so sodelovali 
v vseh letnikih zbornika, širši krog pa je 
takšnih, ki štejejo med redne sodelavce. 
Ob njih so se oglašali vedno novi: v LR 
I—X sodelovalo 111 avtorjev, v LR XI do 
XX novih 84, v LR XXI—XXV nadaljnjih 
65 novih imen. Razpoložljivih prispevkov 
je bilo vselej več, kot bi jih potrebovali 
za posamezne letnike, katerih obseg je 
zato stalno naraščal. 
V 25 letnikih Loških razgledov je bilo 
objavljenih okoli 970 prispevkov. Med 
njimi so številne tehtne znanstvene raz 
prave, ki so uveljavile publikacijo v do 
mačih in tujih strokovnih in znanstvenih 
krogih; sicer prevladujejo poljudno pi 
sani, vendar na dokumentaciji temelječi 
Življenje 
Majhna slovenska dežela je dala nam 
Slovencem in svetu več velikih mož. Pred 
vsem na Gorenjskem so doma veliki pesni 
ki, pisatelji, slikarji pa kulturno in druž 
benopolitični delavci. Mednje upravičeno 
uvrščamo tudi Lovrenca Koširja kot pošt-
no-finančnega reformatorja. 
Lovrenc Košir se je rodil 29. julija 1804 
v Spodnji Luši, št. 8, v Selški dolini kot 
članki ter informacije oziroma gradivo, 
ki bo koristilo poznejšim raziskovalcem. 
Po kazalih za prvih dvajset letnikov se 
kaže naslednja vsebinska podoba: Naj 
več prostora zavzemajo Razgledi, na dru 
gem mestu je narodnoosvobodilna borba, 
na tretjem zapisniki, poročila in gradivo 
in na četrtem mestu leposlovje. Po šte 
vilu je največ literarnih prispevkov (pes 
mi, proza, razprave, dramatika: 153 enot), 
sledijo splošna poročila, zapisniki in gra 
divo (99) ter različni biografski članki 
(76); sicer pa so najbolj številni prispevki 
o obrtnem, industrijskem, kmetijskem in 
drugem gospodarstvu (74), sledi splošno 
domoznanstvo (58), narodnoosvobodilna 
borba (56), umetnostna zgodovina (54), 
prirodne vede in zemljepis (49), splošna 
zgodovina (47), kulturna zgodovina in je 
zikoslovje (34), politično in upravno do 
gajanje (17), etnologija (13 prispevkov) 
itd. 
Uredništvo Loških razgledov so sestav 
ljali s posebnimi zadolžitvami: dr. Bran 
ko Berčič (glavni in odgovorni urednik, 
kulturna in literarna zgodovina, lepo 
slovje), dr. Pavle Blaznik (splošna zgo 
dovina), Rajko Brank (dejavnost občin 
ske skupščine), Jeja Jamar-Legat (lekto 
rica), Rado Jan (NOB in politika, prej 
stane Pečar, Milan Zakelj, France Kav 
čič), Svetko Kobal (gospodarstvo, prej 
Jože Nastran), dr. France Leben (arheo 
logija, pomočnik glavnega urednika), An 
drej Pavlovec (umetnostna zgodovina, zu 
nanja oprema in uprava), France Planina 
(prirodne vede), France Stukl (arhivsko 
gradivo). 
Dr. Branko Berčič 
tretji sin očeta Janeza in matere Marije, 
roj. Kalan. Mali Lovrenc je bil krščen v 
bližnjih Selcih, kjer je bila fara. V nje 
govi rojstni hiši še danes prebiva dru 
žina Fojkar, kot se pri hiši reče po do 
mače. Otroška leta je Lovrenc preživljal 
tako kot mnogo drugih revnih slovenskih 
otrok v tistem času, saj so kmeta še ved 
no tlačili fevdalni gospodje. Ker je bil 
mali Lovrenc zelo nadarjen, ga je dal oče 
študirat v Ljubljano z namenom, da po-
LOVRENC KOŠIR, POŠTNO-FINANČNI REFORMATOR 
Ob stoletnici njegove smrti (29. 7. 1804—7. 8. 1879) 
173