Leto 1886.
249
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIIf. — Izdan in razposlan dne 12. maja 1886.
GS.
Razglas ministcrstva za finance od 23. aprila 1886,
o novih znamkah zapirnicah za kvarte na Ogerskem.
Kraljevsko ogersko ministerstvo za finance je naredilo, da naj se zapirnice kvartam, kakeršne so v rabi, odkar veljâ nova postava o kolku za kvarte, izpre-mené in počenši od 1. dne junija 1886 izključno zapirnice novo izdane uporabljajo.
Te se razlikujejo od popisanih v onomestnem zvršitvenem propisu od 15. novembra 1881, št. 73679, v naslednjem:
Novo-izdane zapirnice narejene so na tenkem belem papirji v obliki 22 cm dolgi in 4 cm široki z barvovitim in črnim tiskom in klejanim hrbtom.
Y srednjem polji lista na tri polja razdeljenega, katero ima črnotiskan 3mm širok obrobek ter je 7'2 cm dolgo, nameščen je kot glavna podoba zapir-nična ogerski državni grb črno tiskan na giljoširanem barvovitem ospodji. Nad grbom stoji črno tiskana beseda „krajezär“ in nad njo je iznos kolka z arabskimi števili barvovito tiskan znotraj ornamentalno načrtanega, črno tiskanega kroga, ki ga na desno in na levo dopolnjujejo mali polukrogi.
Na obeh straneh nahaja se nadpis „Zârjegy a jâték kârtyâra“, spodaj letnica 1886 v arabskih številih in pod to je naslednje, štirnajst vrstic obseza-joče besedilo črno tiskano:
„A megröviditett bélyegilleték ötvenszeres ôsszegével birsâggal terheltetik, a ki nem bélyegzett, vagy hiv. zârjegygyel szabâlyszerüen el nem lâtott jâték-kârtyâkat a belfoldi fogyasztâsra valô eladâs czéljâbél készletben tart, elârusit, terjeszt, megszerez, tudva magânâl tart, vagy bélyegzetlen kârtyâkkal jâtszik.“
„A jâték kârtyâk bélyegilletékérôl szölö, 1881-évi XXYII. t. u. rendelései-nek megszegése egyéb eseteiben ezen tôrvény 14., 15., 16. §-ainak büntetési hatâ-rozatai alkalmazandék. “
(SloTeni««h.)
46
Na pritičnem gornjem in dolnjem polji, katero je oboje razdeljeno na štiri horizontalne paralelograme, vidi se nadpis dvobarveno tiskan takö, da se na vsakem od obeh polj beseda „zarjegy“ v črni barvi in v barvi ospodja tiskane besede „A jâték-kârtyâra“ po štirikrat ponavljane in križajoč se proti diagonali prikazujejo iz čipkasto obkoljenega pantografovanega barvovitega ospodja.
Zapirnice izdajö se v primeri b kolku od kvart po 15, 30 in 60 krajcarjev, v treh kategorijah ter imajo
za kolek po 15 kr. siv,
„	„	„ 30 „ zelen,
„	„	„ 60 „ rudeč podtisk.
l>unajewski s. r.
09.
Razglas ministra za bogočastje in nk od 25. aprila 1886,
o premeni §' 2 v učnem črteži za učenje živinozdravstva, na preponižni predlog c. in kr. državnega vojnega ministerstva v porazumu z ministerstvom za bogočastje in uk ukreneni z Najvišjo
odloko od 12. marcija 1886.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo blagovolilo je z Najvišjo odloko od 12. marcija 1886 najmilostliveje dopustiti, da se v §. 2 črteža za živinozdrav-niški uk v vojaškem zavodu živinozdravstva na Dunaji prepisana vzprijemna preskušnja za civilne učence, ki želč vstopiti v živinozdravniŠki tečaj, počenŠi od učnega leta 1886/87 odpravi in da se bodo ti učenci v omenjeni tečaj vzpri-jemali samo če izkažejo, da so šesti razred gimnazije ali realke dovršili.
A za vzprijemanje vojaških živinozdravnih kovačev v ta tečaj nasproti bode vzprijemno preskušnjo pridržati, kakor je doslej bila.
€ftaut»cll s. r.
90.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 5. maja 1886,
da se občina in grajščina Stanjkovska odkazujeta v okoliš Kaluškega okrajnega sodišča
v Galiciji.
Na podlogi postav od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) in od 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62) izloča se občina Stanjkovska z dotično grajščino vred iz okoliša Zuravenskega okrajnega in Samborskega okrožnega sodišča ter odkazuje v okoliš Kaluškega okrajnega in Stanislavovskega okrožnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 1. januvarja 1887.
Prazâk s. r.
TL
Ukaz miiiislnstva za trgovino od 12. maja 1880,
kako je imeti trgovinsko zastavo na morji.
§• 1.
Avstrijske pomorske trgovske ladje in one avstrijske ladjice, ki jim je dolžnost imeti trgovinsko zastavo, ime vajo naj jo nad krmo na zastavišči ali na naj-zadnjišem jadreniku praviloma v rasljasti rajni, ali če take ni, na vrhu ali na podpornjaku.
§• 2.
Na mestih (§. 1) določenih trgovinski zastavi ne sme se nigdar imeti kaka druga zastava ali kakeršno koli drugo znamenje.
§• 3.
Če se na kateri pomorski trgovinski ladji, na ladjici ali na pomorskem plovilu imevajo druge zastave ali kakeršno koli drugo znamenje, mora vsegdar biti ob enem razpeta tudi trgovinska zastava na propisanem mestu.
§• 4.
Plovila in ladjice veslarskih in drugih klubov imevajo naj svoja posebna znamenja vsegdar od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda, dokler se kretajo (§. 3).
§• 5.
Da se določila obsežena v tem ukazu izpolnjujejo, na to pazijo v tozemstvu c. kr. pristanski in pomorsko-zdravstveni uradi, a na vnanjem c. in kr. konzulski uradi.
•§. 6.
Kdor določil obseženih v tem ukazu ne izpolni, kaznjuje se z globo do sto goldinarjev avstr, vel j.
Globe, kar se jih nabere, gredö v podporni zalog za pomorstvo (marino).
Globe, katerih ni moči poterjati od zapadših jim, treba je premeniti v zaporno kazen.
Pri tem naj se za globo do 2 goldinarjev prisoja zapor 12 ur in za globe od 2 do 10 goldinarjev enodneven zapor in za vsak nadaljšnji iznos do 5 goldinarjev zapor po 12 ur.
Proti razsodil u, ki ga je izrekel kateri pristanski in pomorsko-zdravstveni urad ali kateri konzulski urad, moči se je v 15 dneh poprijeti utečaja (rekursa) na c. kr. pomorsko oblastvo.
Ako se razsodilo prve stopinje na drugi stopinji potrdi, če tudi ob enem mera kazni izlajša, nadaljšnji vzklic nima mesta.
§. 7.
Ta ukaz pride v moč z dnem razglašenja.
Pusswald s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi e. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaji, I. okr., Singerstrasse st. 26, tudi leta 1886 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, ilirsk o-hrv a tsk e m in romanskem jeziku.
Naročnina za cel letni k 1886 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr, — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja.
Letniki 1849 do vštevno 1863 veljajo 30 gld.; letniki 1864 do vštevno 1885 veljajo 44 gld.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se :
Letnik	1849	za 2	gld.	10	kr.
„	1850	„5	,	25	„
„	1851	„1	,	30	,
»	1852	„2	*	60	„
v	1853	„3	„	15	„
„	1854	„4	„	20	„
„	1855	„2	„	35	„
„	1856	„2	,	45	,
„	1857	„	2	,	85	„
„	1858	„2	„	40	„
„	1859	„	2	„	—	„
„	1860	„1	,	70	,
„	1861	„	1	„	50	„
„	1862	„1	„	40	„
„	1863	„	1	„	40	„
»	1864	„	1	„	40	„
„	1865	„	2	„	—	„
„	1866	„	2	„	20	„
»	1867	„	2	„	—	„
Letnik 1868 za 2 gld. — kr. „	1869	„ 3	„	—■	„
»	1870	„ 1	„	40	„
„	1871	„ 2	„	-	„
„	1872	„3	,	20	,
„	1873	„3	fj	30	p
„	1874	„2	»	30	,
v	1875	„ 2	„	„
n	1876	„1	„	50	„
» 1877 „ln~»
„	1878	„2	„	30	„
„	1879	„2	,	30	„
»	1880	„2	„	20	„
*	1881	„2	„	20	„
„	1882	„3	„	„
„	1883	„2	„	50	„
„	1884	„2	„	50	„
»	1885	,2	„	50	„
Letniki 1870 do vštevno 1885 ostalih 7 jezikov so na prodaj po tisti ceni, kakor nemška izdatba.
NB. Za državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglaŠati.
Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (7< pole po 1 kr.).
Od letnikov 1864 do vštevno 1885 moči je iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice za prodajno ceno (*/* pole po 1 kr.) dobiti vsak posamičen kos, a od letnikov 1849 do vštevno 1863 moči je posamične kose za omenjeno prodajno ceno dobivati samo tedaj, če Še niso pošli.