OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
B @ w A &: NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE
DELAVCE Y/ AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) NOVEMBER 22, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 224
®11ANK MIHELIK St.
V St. Alexis bolnišnici je umrl ^rank Mihelik st., stanujoč na 5347 Spencer Ave. Star je bil 60 let. V Barbertonu, O., zapušča sina Franka ml. Truplo bo ležalo mrtvaškem odru nocoj od 6. do 10.30 ure v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, nato bo od-Pfemljeno v Barberton, O., v Bahn pogrebni zavod na 98—17 8t., odkoder se vrši pogreb v ®i^do zjutraj ob 9. uri v cerkev ^esv. srca in pokopan bo na on-^otno pokopališče.
•¥f
^ICK MALOVIC ST.
Po dolgotrajni bolezni je pre-'ftinil v soboto zvečer na svojemu stanovanju Nick Malovic st., stanujoč na 1404 E. 43 St. Doma je ^'1 iz vasi Cerje na Hrvatskem, Odkoder je prišel v Ameriko leta 1908. Bil je preddelavec pri Kilby Co. dokler ni bil upokojen ^0 je umrla njegova žena Cathe-^ine, rojena Radič, ki je umrla v ^®bruarju 1943. Bil je član društva sv. Nikola št. 21 H.B.Z.
Tukaj zapušča pet sinov: Nick ki je poznani oznanjevalec radio ter ima svoje radio programa s hrvatsko godbo, John, ^athew, Frank in Steve ter 10 y^^ukov, v starem kraju pa zapu-®Ča tri brate in eno sestro. Po-^^eb se vrši v torek zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogfreb-zavoda, E. 62 St., v cerkev Pavla ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
JUDEŽ
Na svojemu stanovanju je pre-^ioil v soboto zjutraj John Ju-stanujoč na 3830 St. Clair Doma je bil iz vasi Gozice, ^^fa Cerklje pri Krškem, odko-je prišel v Ameriko okrog le-^ 1904. Žena Frances, rojena ^obe, je umrla pred 21 leti. Tu ^Pusča pastorko Josephine Spe-Pogreb se vrši v sredo zju-**aj iz Grdinovega pogrebnega ^Voda,E.62St.
Churchill 80-letnik
London, 21. novembra — ^sdsednik britanske vlade Win-Churchill bo dne 30. novem.-7a dopolnil 80 let. V tem stolet-je Churchill edini britanski dr-^9^Vnik, ki tako v visoki starosti "Opravlja posle ministrskega ^^edsednika. Kdaj se bo umak-iz politike, razen njega nihče Ve.
. (V prejšnjem stoletju je ime-^ Velika Britanja predsednike ki so bili na tem položaju, ^^ri nad 80 let. Med temi je naj-znan liberalni William Glad-®^опе, ki je imel že 84 let, ko je predsednik britanske vlade, ^^stone je znan tudi po tem,
da
je bil v pisemski koresponden-
2' ^ narodnim hrvatskim škofom . ^ossmayerjem v Djakovu. Do-
KOMUNISTIČNI VIETNAM NAJ BO VZGLED JUŽNEMU!
Pokrajina Vietnam, sestavni del francoske Indokine, se je po sporazumu v Ženevi delila na dvoje. Severni del so prevzeli v upravo komunisti, južni del pa je ostal še v zvezi s Francozi. Kakšna je uprava na severu in kakšna je na jugu? To vprašanje je važno. V Washingtonu se je predsednik francoske vlade Pierre Mendes France pogajal o ameriški pomoči Indokini. Za Amerikance nastane vprašanje, v kakšne svrhe naj gredo ti dolarji v Indokino.
Amerika je potrošila za Indo-"*"------
kino vsega skupaj deset milijard dolarjev. Francozi zahtevajo še nadaljnjo pomoč. V južnem Vietnamu nimajo niti prave vlade. Ameriški kandidat je Ngo Dinh Diem. Temu je poslal predsednik Eisenhower osebno pismo, v katerem mu naravnost naroča, da naj izvede potrebne reforme tako na gospodarskem, kot političnem polju. Mora ukiniti tudi cenzuro nad tiskom.
O južnem Vietnamu poročajo o obupnih razmerah. Vlada obstoja iz vojnih koristolovcev, ki so se sami postavili kot vlada. Dočim ima severni Vietnam pod komunisti že svojo ustavo in garantirane pravice, v južnem Vietnamu vlada brezpravnost. V upravi vlada anarhija, vlada in državni uradni kipa iščejo le osebne interese. Zato ni nič čudnega, če se tudi na jugu računa s tem, da bo uprava na severu postala privlačna tudi za južni Vietnam. Vse javne razmere so še danes take;, kakor so bile popre je in ki
Zbor Jadran imel lep koncert
Včeraj popoldne je zbor Jadran podal svoj jesenski koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Udeležba je bila prav dobra in vspored programa je bil zelo dobro pripravljen. Pevce so se to pot izvrstno postavili. Njih petje je bilo lepo, gladko in melodično, da so želi navdušeno aplavdira-nje posetnikov. Posebno je ugajala Betty Novak-Resnik v solo-spevu kot tudi v duetu z Florence Unetich, sicer pa je bil tudi celoten zbor to pot veliko boljši kot ob prejšnjem koncertu.
so dovedle do francoskega polo-ma V Indokini. •
O državljanskih svoboščinah ni govora. Tako imenovana vlada uganja popolni despotizem. Ali je taka vlada s tako upravo v bodočnosti sposobna, da bi se sama od sebe lahko uprla kaki ponovni komunistični invaziji? V korupciji, v kateri živi in katero pospešuje, brez dvoma ne.
Radi tega je povsem razumljivo, da so v Washingtonu radi južnega ;tnama zaskrbljeni in Mendes i^'rance ni dobil dolarjev, ki jih je zahteval.
Nemci in atom
BONN, Zapadna Nemčija, 18. novembra—Kancler zapadno-nemške vlade je naslovil na Amerikance, Angleže in Francoze pismo, v katerem zahteva, da se tudi Nemcem dovoli, da razvijejo atomsko energijo. Kancler Adenauer zagotavlja zaveznike, da bo ta energija služila samo civilnim namenom, kakor tudi, da ima na razpolago toliko znanstvenikov, da bo ta program končan v dveh letih. (Prof. Albert Einstein, ki biva sedaj v Ameriki in je duhovni oče atomske energije, je bil pred Hitlerjem profesor na univerzi v Berlinu.)
PRAVICA NADVSE!
V San Franciscu, Cal., je usluž-ben kot policijski narednik Rudy Lindenan. Svoj avtomobil je parkiral na napačnem mestu. Tega se je sam zavedel, si nakazal globo, potem pa šel v policijsko predstojništvo in tam plačal sam sebi naloženo denarno globo.
ZDRAVNIKU SHEPPARDU PREDE TRDA
^J^ovala sta si o bodoči ureditvi avstro-ogrske monarhije.)
asesmenta
^ '^e.jniki društev, ki zborujejo ■Ameriško jugoslovanskem cen-na Recher Ave., bodo pobira-^esment za tekoči mesec v pe-26. nov,, in sicer radi praz-Zahvalnega dne.
Proces zoper zdravnika dr. Samuela Shepparda je obča ameriška senzacija. Potankosti iz te sodne razprave prinašajo po vrsti poleg časopisja tudi radijske m televizjske postaje. Dne 4. julija v zgodnjih jutranjih urah je bila umorjena žena Marilyn Sheppard. Kdo je morilec?
Vloga obrambe je težka, to priznamo. Ne da bi se kot pravimo prejudicirali, da bi vzeli končno stališče, pa lahko trdimo, da je tudi svojevrstna. Zdravnik sam je v svoji obrambi skrajno neroden, njegovo sorodstvo, zlasti njegov brat Steve hoče imeti razpravo po svoje, ni pa dovolj pripravljen na sodno proceduro. Obramba preveč meče vse svoje karte na mizo. Rekli bi, da je preveč odkrita, v gotovem pogledu pa preveč naivna.
Angleški pregovor pravi, da mora imeti lažnjivec dober spomin. Z drugimi besedami, da ne pride sam s seboj v nesoglasja in se ne zaplete iz enega nasprot-stva v drugo, V taka nasprotstva so Samupla spravili detektivi, ki so ga zasliševali po umoru.
NEKAJ ZGODB O DEDŠČINAH
Joseph Kogut, doma iz Cuyler, N. Y., je po poklicu železničar. Pred štirimi leti se je znašel v Chicagu v hotelskem dvigalu. V njem je bila istočasno neka Margareta Jorgenson. l^edstavila se je kot prikrojtivalka ženskih oblek. Pogovor je nane-sel na volitve in Kogut je oz-načO demokratsko borbo za precej ostro. Jorgensonovo je nato povabil na kosilo.
Joseph Kogut, ki se je med kosilom politično prijazno razgovarjal z Jorgensonovo, je vzel od nje nato slovo in je nikdar več ni videl. Sem in tja ji je poslal kako razglednico z običajnimi pozdravi.
Margaret Jorgenson je nedavno umrla. Joseph Kogut je dobil na prijetno začudenje iz sodni je vest, da mu je Jorgenosonova zapustila $100,000. Bližnji sorodniki Jorgensonove so mu grozili, da bodo začeli s pravdo in izpodbijali to točko testamenta. Ena in druga stran pa je sprevidela, da je najbolj pametna poravnava. Iz te poravnave je odšel Joseph Kogut z .$40,000 v žepu, vse na račun enega razgovora v dvigalu in enega kosila v hotelu.
K
Clementine Hess v Long Beach, Cal., je bila določena kot dedinja premoženja svoje pokojne tete. Dedščina je znašala $200,000. Clementine Hess je šla na sodni jo in se tam tej dedščini odpovedala na ljubo in v prid svojemu stricu z enostavno pripombo, da to dedščino "zasluži moj stric."
Lupe Gardea v E1 Paso, Texas, je služila kot blagaj-ničarka v trgovini za živila. Imenovana je bila za dedinjo po neki svoji sorodnici. Dedščina je znašala $28,000. Ko je bilo to razglašeno, so Gar-deo toliko nadlegovali s priporočili kako naj se denar Investira, s prošnjami za posojilo in podobno, da je bila primorana zapustiti službo.
Kdaj je bil Sheppard opraskan na vratu? Enkrat je trdil, da zraven spalnice svoje žene in to v sobi, drugič zopet, da na hodniku. Sheppard se zapleta in hoče videti enkrat zločinca v eni osebi, drugič predpostavlja možnost, da sta bila dva. Sheppard je zanikal svoje ljubavno razmerje s Susano Hayes in je najprvo trdil, da ji ni nikdar kupil ure zapestnice. Pod pezo dokazov je priznal to darilo, priznal pa tudi, da je bila njegova žena, pokojna Marilyn vsa iz sebe.
Na predvečer žalostnega dogodka je bil gost Sheppard tudi zdravnik dr. Hoversten, ki živi sicer v Californiji, pa se je nahajal takrat v Clevelandu. Njega je Steve tudi osumil soudeležbe na umoru. Hoversten je priča o namerah Samuela, da se je hotel razporočiti. Našli so dalje nekega Schillinga, sedaj v Marine City, Michigan, ki naj bi bil po trditvi Shepparda neznani morilec nje gove žene. Schilling je prostovoljno prispel iz Michigana in trdi, da bo dokazal svoj "alibi," to se pravi, da ga takrat sploh ni bilo v Bay Village.
ZOPET ŠIBA NAD ITALIJO
BARI, Italija, 18. novembra— Jadransko morje je naraslo in v valovih, ki so se dvignili kar 45 čevljev nad normalo, preplavili to staro italijansko pristanišče. Posebno je trpel stari del mesta, kjer so valovi hiše naravnost odplavili v morje.
BENDER JE ZMAGAL
Po zadnjih volitvah je bilo prvotno neuradno javljeno, da je pri ohijskih senatorskih volitvah dne 2. novembra zmagal republikanski kandidat George Bender z večino 9,179 glasov. Ta številka je končno skopnela na 6,000; toda ostane pri dejstvu, da je Bender zmagal kot ohijski senator.
Pierre Mendes France se vrača v Pariz; USA in Francija skupno proti Moskvi
USPEHI RAZGOVOROV ZA 1 .-—
FRANCIJO NISO ZADOVOLJIVI i Zadnje vesli
WASHINGTON, 21. novembra—Predsednik francoske vlade Pierre Mendes France se preko New Yorka vrača nazaj v Pariz. Pogajanja z ameriškimi predstavniki so zaključena. Med temi pogajanji je ruski zunanji minister Vjačeslav Molotov stavil nov predlog, da naj se konferenca 29 evropskih držav, ki naj bi bila prvotno sklicana na 29. november, odloži, seveda pod pogojem, da se odloži tudi sklepanje o svobodi in ponovni oborožitvi zapadne Nemčije. Pierre Mendes France ter ameriški državni tajnik John Foster Dulles sta ta ruski predlog skupno odbila. Mendes France ga je označil celo za otročjega.
Ravno za časa pogajanj v+
Washingtonu je zapadno-nem-
ška vlada v Bonnu sklepala o ničesar naučiti?
držav, ki se iz zgodovine ne mara
V Californiji
Poznana Mrs. Frank Oblak iz 1233 E. 60 St. se je podala zadnjo sredo z letalom na obisk v Cali-fornijo. Srečno je dospela na dom svojega vnuka Eugene Plemel, katerega žena je pred kratkim povila prvega sinčka. Nahaja se v Van Nuys, Calif., namerava pa obiskati številne prijatelje in znance tudi po drugih naselbinah. Tam ostane za nedoločen čas. Želimo ji mnogo zabave in razvedrila!
tem, ali za sebe odobri dogovor, ki ga je sklenil šef vlade kancler Adenauer glede bodoče Nemčije in glede bodoče usode pokrajine Posarje. Vlada v teh vprašanjih ni bila soglasna. Koalicijska stranka "Svobodnih nemških demokratov" je po svojih štirih članih v vladi glasovala zoper sporazum, ostalih 13 članov vlade pa za sporazum. Predlog gre sedaj v spodnjo in zgornjo zbornico. Kancler Adenauer računa, da bo odobritev sprejeta najkasneje tekom meseca jahu-arja 1955. Ali pa bo dobil v obeh zbornicah zadostno večino ?
Mendep France—Dulle^
O razgovorih v Washingtonu je izšlo uradno poročilo, ki je kot pravimo zelo problematične vrednosti. Oba državnika sta vzela na znanje, da organizirajo komunisti v severnem delu Vietnama oklopne divizije, ki da predstavljajo resno nevarnost južnemu delu Vietnama.
Ko je šlo za ameriško pomoč Francozom v Indokini, se ni dosegel kak sporazum prav o določeni vsoti, katero naj Amerika še prispeva. O tem se bodo pogajali posebej. Pri tem naj podčrtamo, da gre tudi za vprašanje notranjega reda v južnem delu Vietnama. Mendes France je moral pristati na ameriškega predsedniškega kandidata Vietnama v osebi Ngo Dinh Diema. Na licu mesta se nahaja posebni ameriški odposlanec general Lawton Collins, ki je javil, da bodo Ame-rikanci vežbali domačine le, če bo predsednik vlade Ngo Dinh Diem. Mendes France je očividno na te pogoje pristal.
Obe državi izražata upanje, da bo prišlo med Francijo in Zapa-dno Nemčijo do sprave. To akcijo Združene države podpirajo, kar je povsem "naravno.
Posebno vprašanje so francoske kolonije v Severni Afriki, Gre za Tunis, Maroko in Alžir. Upori domačinov so znani in na dnevnem redu. Upore podpira arabski svet. Domačini so se obrnili tudi na Združene narode z zahtevo, da z njihovo pomočjo dobijo samostojnost. Ali naj Združene države podpirajo Francijo v njeni kolo-nijalni politiki do Severne Afrike?
Moramo se zavedati dejstva, da je bil ravno ameriški tajnik John Foster Dulles tisti, ki je očital Trumanu in Achesonu, da sta preveč podpirala Jude v Izraelu v Palestini, s tem pa odbila od Amerike milijonske Arabce. Dejstvo je, da je John Foster Dulles začel snubiti Arabce. Ali naj jih sedaj znova odbije in to na Iju-
Popolnoma razumljivo pravi uradno poročilo, ki se nanaša na te točke dnevnega reda pogajanj, da bo Amerika skušala le to, da naj zunanje države ne posegajo v notranje spore severno-afri-ških francoskih kolonij. Pri tem je mišljen Egipt, kjer je v mestu Cairu sedež proti-francoske akcije v Severni Afriki. Dulles pa se ni odrekel pravici kritike, ko bo šlo za debato o istem vprašanju pred Združenimi narodi.
Vsebina objavljenega poročila o pogajanjih v Washingtonu kaže na to, da kakih velikih sporazumov po želji Mendesa Francea ni bilo.
Mendes France v New Yorku
Predsednik francoske vlade Pierre Mendes France se je zadržal v New Yorku. Predsednik avstrijske vlade Julius Raab je prišel na uradni obisk v Ameriko. V New Yorku se je takoj sestal z Mendesom France jem in imel ž njim kiatek razgovor. Raab bo itak uradno obiskal Francijo meseca decembra.
Mendes France je dokončal svoj govor, ki ga bo imel danes dopoldne pred Združenimi naro-d. Pečal se bo z atomskim vprašanjem. Ta svoj govor smatra za tako važnega, da je dal nujno poklicati atomske strokovnjake iz Pariza, ti pa so mu pomagali sestavi govora.
$700,000,000 za Korejo
SEOUL, Južna Koreja, 18. novembra—Med Združenimi državami in vlado Južne Koreje je prišlo do sporazuma, po katerem bo v tem proračunskem letu dala Amerika $450,000,000 vojaške in $250,000,000 civilne pomoči, Amerikanci so od Korejcev zahtevali, da morajo stabilizirati svojo valuto, ustaviti inflacijo in prispevati, da se ustali tudi kurz domače valute na mednarodnem trgu. Na Južne Korejce so od ameriške strani padali očitki, da se ne brigajo za svojo valuto, češ, "saj bomo itak živeli od ameriškega dolarja."
Kakor, da gremo v zimo. Oblačno, mrzlo, deževno vreme, snežinke niso izključene. Najvišja temperatura dneva 42 stopinj, najnižja pa 32 stopinj, se napoveduje za danes.
Proces zoper zdravnika Samuela Sheppard zanima tudi Angleže. V Ameriko je prispel inšpektor znane policije Scotland Yard, ki bo osebno deloma prisostvoval procesu, se pa zanimal bo za potek procesa. Po njegovem mišljenju se bo proces končal šele proti božiču.
Governer William Beardsley iz lowe s<^ je na glavni cesti ubil, ko je njegov avtomobil zadel v tovarni a\i»mobil. Governerjeva služba bi bila končana meseca januarja 1955. Usoda je hotela, da je padel kot žrtev cestnega prometa ameriški governer, ki si je stavil za svojo življenjsko nalogo, da napravi cestni promet za varnega.
V	Washington je danes zjutraj prispel predsednik avstrijske vlade Julius Raab. Pričakoval ga je državni tajnik John Foster Dull<4». Raab bo imel danes konferenco z Eisenhowerjem in tajnikom Dullesom. Obiskal bo tudi Kanado. Na zapadni polobli ostane celih 14 dni.
V	vodah med Kita jsko In For-mozo so bile zopet pomorske bitke. V bližini otočja Tachen, blizu kitajske obale, so nacionalisti po-topUi dve kitajski bojni ladji. Kitajci so obstreljevali tudi japonske ribiške ladje in ubili tri japonske ribiče. Japonska vlada je naročila vsem ribiškem ladjam naj se umaknejo iz kritičnih vodah, glede slučaja samega, ko so bili ubiti trije ribiči, pa vodi preiskavo.
V	Kopru v Istriji je govoril pred množico kakih 35,000 zbo-rovalcev predsednik Tito. Nagla-sil je, da so brez podlage vesti, da bi Jugoslavija prišla nazaj v kominformo. Iz katere je bila leta 1948 izgnana. Tito je tudi povdarll, da sO odnošaji z Združenimi državami. Veliko Britanijo in Francijo prijateljski, da pa se sedanja Sovjetska zveza pogaja z Jugoslavijo na principu enakega z enakim, kar pod Stalinom ni bil slučaj. Jugoslavija bo še naprej vodila samostojno politiko. Tudi Tito je odklonil rusko povabilo na sestanek vseh evropskih držav, ki bi se posvetovale o skupni evropski varnosti. Tito je mnenja, da bi se takega sestanka udeležilo le malo držav.
CENE ŽIVILOM NAVZGOR!
NEW YORK, 18. novembra— Podjetje Dun & Bradstreet, ki se bavi z gibanjem cen življen-skim potrebščinam na debelo, javlja, daje indeks cen v zadnjem tednu zopet poskočil. Stoji na višini $6.88. Teden poprej e je bil na višini $6.80 in lansko leto ob istem času na višini $6.51.
(Indeks cen se izračuna, če se vzame povprečnost cen kakih 30
živil, ki jih rabimo v vsakd^; bo Franciji, ki je še ena edinih njem življenju.)
BERLIN PRED PRAGO
BERLIN, 18. novembra—So-vjeti so do sedaj vzdrževali v Pragi za ves komunistični blok posebno šolo, na kateri so se vežbali kandidat je za bodoče špijo-nažno delo v prid Sovjetski zvezi. Moskva je to centralo prestavila iz Prage v vzhodni del Berlina. Tečaj traja osem tednov, vodijo ga ruski špijonski strokovnjaki. Tečaja se udeležujejo komunisti iz vseh delov sveta.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
U
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)______________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
__$10.00
__6.00
_ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za Jest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 . 7.0( . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
0 VELIKI IN MALI POLITIKI
(1)
Dne 24. decembra zapre za seboj vrata 83. ameriški kongres. Po kratkih počitnicah jih dne 5. januarja 1955 odpre 84. kongres. Razmeroma kratek čas do novega zasedanja kongresa je pravzaprav isto, kot da kongres že dela. Vsaj priprave morajo biti točne, čeprav formalno kongres ne dela in ne sklepa.
Kaj vemo iz zadnjega volilnega boja, z drugimi besedami—kaj je bil program recimo demokratske stranke?
Na splošno ena najbolj učinkovitih propagand zoper politiko republikanske stranke in njenega programa, ko gre za gospodarstvo, "give away." To pomeni, da republikanci hitijo, da dajo ameriške naravne zaklade v izkoriščanje privatnemu kapitalu. V območje Tennessee Valley Authority, kjer izkoriščajo naravne zaklade—vodno silo pod federalno kontrolo, se splazi privatni kapital.
Vprašanje draginje, vprašanje brezposelnosti in njene odprave. Ameriški farmarji in cene njihovih produktov. Za delovnega človeka je stopila zopet v ospredje njegova pravica do združevanja, do kolektivnega zastopstva, ko gre za nove mezdne pogodbe.
Orientacija v zunanji politiki, uspehi in neuspehi republikanske administracije.
Volitve pa se niso vršile samo za celo republiko. Volili smo tudi governerje ter državne zakonodajne zbornice. Politika v poedinih državah je morda v gotovih ozirih še bolj važna kot federalna. Je bolj neposredna. Končno zadene s svojo davčno politiko, tudi po občinah, najbolj neposredno vsakega izmed nas. Od te politike je odvisno, kakšna je delavska zakonodaja v potankostih. Vzemimo samo slučaj podpore brezposelnih, ali za slučaj, da je kdo postal dela nesposoben, ker je bil pri delu poškodovan. O vseh teh vprašanjih imajo posamezne države različne zakone, vsak pa jih čuti neposredno na sebi.
Pod republikansko administracijo so se v centrali v Washingtonu opogumile tudi posamezne države in začele borbo zoper delavske unije. Glavni liniji delavskega boja sta "Union-shop" ter Closed-shop." Prva pomeni, da S2 mora delavec v podjetju, kjer je unija, po preteku gotovega časa odločiti za to ali pristopi k uniji, ali pa gre iz podjetja. Druga pa pomeni, da mora delavec že biti član unije, predno gre na delo. Torej preko unije do tovarne.
17 držav v Ameriki je v zadnjem času sprejelo zakonodajo, kateri so dale naslov "pravica do dela." To se pravi, da podjetnik najame kogar hoče in mu za opravljeno delo plača kolikor on sam hoče. Kolektivnega zastopstva tu ni, organizacije delavstva tu ni, gremo torej nazaj v čase brezobzirnega čistega kapitalizma—takozvanega "svobodnega" podjetništva.
Sicer je tudi v posameznih državah demokratska stranka odnesla lepe zmage, kar se v meščanskem časopisju namenoma ne objavlja. Osem novih moderno orientiranih governerjev v taboru demokratske ideje pomeni vehko. Ne samo za domačo zakonodajo; tud^i v slučajih federalnega kongresa. Naj na primer umre tekom poslovne dobe kak ameriški senator. Mesto je treba spopolniti. Njegovega namestnika imenuje governer dotične države.
Državne zakonodajne zbornice pa so važne tudi ko gre za ostalo socialno zakonodajo, tudi ko gre recimo za javna dela. Javna dela pomenijo za zaposlenost in brezposelnost veliko. Standard življenja v državni je v izdatni meri odvisen od dotične državne zakonodaje!
Gre za pokret, da se delavsko unijsko gibanje kolikor mogoče druži v enoto. Tudi od državne zakonodaje je odvisno, kakor je pač njen duh, ali se boji bodočega velikega nastopa enotno organiziranega delavstva, ali pa je temu pokretu naklonjena. Kakor v republiki, tako je po državah: V volilni dobi se je marsikaj obljubljalo in obljuba dolg dela.	'	L. Č.
UREDNIKOVA POŠTA
ODLIČNA GOSTINJA V CLEVELANDU
CLEVELAND, O. — Članica
jugoslovanske delegacije pri organizaciji Združenih narodov (The United Nations), je tudi gospa Vida Tomšič-eva, članica jugoslovanskega parlamenta in predsednica Zveze jugoslovanskih žena. Je torej naravno, da kamorkoli že jo zanese pot njenega dela, da se pozanima za običaje in navade naroda.
Ta odlična predstavnica jugoslovanskih žena, se ustavi za dva dni v Clevelandu, da se seznani z nami, kakor tudi z našim delom
na društvenem, kulturnem in ci-vičnem polju. Ogledala si bo razne zavode in ameriški način upravljanja istih, posebno še, pa jo zanimajo zavodi za vzgojo mladine.
Da gospo Vido Tomšič toplo pozdravimo in se z njo prav domače pogovorimo, pripravimo sprejmni večer v petek 26. novembra v prizidku (Annex) Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Na svidenje!
Josephine Tratiiik.
S konvencije S.N.P.J.
EUCLID, Ohio—Sicer je bilo že precej stvari poročano s konvencije in tudi jaz želim povedati, kako sem se zabaval, poslušal in srečal razne ljudi, ki so prišli tja iz različnih krajev.
V	Clevelandu smo naložili naše kovčege na vlak. Bila nas je lepa skupina in družba je bila zelo vesela skozi do Johnstowna. Vožnja je bila prav dobra, boljša nego na avtu. Pri izstopu sem takoj zagledal prijatelja Andreja Vidricha, ki mi je odkazal avto in odpeljal na moje stanovanje pri družini Intihar, ki je prav dobro skrbela zame. Mr. Intihar je skrbel za poulično, da sva se pripeljala blizu konven-čne dvorane vsak dan.
Bil sem izredno vesel, ko sem posluš&l dobre in obširne razprave v naprednem duhu v prid članstva SNPJ in tako tudi vsega delavskega razreda. Lahko rečem, da se s takimi problemi ne peča nobena slovenska podporna organizacija. SNPJ se zaveda, daje nadaljni razvoj odvisen od socialne zaščite, kajti del socialne zaščite je pripomoček k boljšemu življenskemu standardu. Zato smo vsi lahko ponosni, da vsaj SNPJ skrbno zasleduje notranji položaj v deželi, ker to nam daje boljše pogoje za pridobivanje novega članstva.
Na pikniku v nedeljo je bilo precej ljudi. Največ je prišlo zavednih članov. Tu smo srečali mnoge znance in neznance. Na piknik je prišla tudi moja prej nepoznana prijateljica Emma 2ekar. Ona je še korajžna žena. Jasi sva ene starosti. Dosti sva si imela povedati o marsičem. Ona mi je pripovedovala odlomke iz njenega življenja, jaz pa moje naprej od pastirske dobe, vandranja za kruhom in zaslužkom. Emma je v svojem življenju prestala dosti slabega, ko se je selila po tukajšnjih naselbinah z veliko družino. Njena družina je menda ena izmed največjih v državi Penni. Šteje vseh skupaj nekaj nad sto članov. In kljub temu je ta pridna ženica še danes rada vesela. Predstavila mi je svoje tri hčerke in sina Freda, ki je bil delegat. O teh pogovorih bi lahko napisal še kaj več. Želim ji ljubega zdravja še mnogo let in da bi se še kdaj srečala.
V	Johnstownu imajo navado, da se na pikniku zabavajo pozno v noč. Imajo veliko plesišče in lep prostor za velike piknike. Na pikniku sem srečal mnogo čla-iiov iz raznih naselbin. Srečal sem Kurnikovo soprogo iz San Francisca, Franka Zevnika, Vra-Lariča, Maksa Kuznal, Cvetana, zastopnika Prosvete, ki rabi tudi palico kot jaz. Bil je poškodovan v maj ni pred leti. Seznanil sem ie tudi z Zakrajškovimi, ki imajo velike in lepe zajce in dosti sadnega drevja. Zlasti so mi ugajale dobre češplje. Bi!a so tako polna, da so se veje šibile do tal. Spoznal sem prvega gl. podpredsednika Ei^warda Tomšiča iz Walscnburga, Colo. Moram reči da je tudi on napreden mož. Spoznal se mtudi ženo Andreja Vidricha in njegovega pridnega zeta, ki je bil vedno pripravljen s svojim avtom, da me je odpe-1 Ijal domov vsak večer in vse to
brezplačno. Torej lepa hvala Andreju in zetu. Saj teh uslug ne bom nikoli pozabil.
Srečal sem Tončko Urbanz iz Chicago. Ona je zelo korajžna in napredna žena, da je veselje imeti pogovor. V tako prijetni družbi sem se počutil vsaj 10 let mlajšega. Skoro vsak je omenjal moje dopise in vsi so me nagovarjali, da še kaj napišem. Kaj takega nisem sploh pričakoval. Srečal sem tudi Franka Klune iz Chisholma. Bil sem vesel, da sem mu lahko stisnil roko. Imena nekaterih pa sem že pozabil, zato prosim, da mi oprostijo.
Delegacija in sploh vsi ostali so naredili name zelo dober vtis prvič ker, so zvesti člani SNPJ, drugič pa zato, ker so vsi zaved-in Slovenci in somišljeniki delavstva. Le tako naprej.
Kmalu bi bil pozabil delega-tinjo Sternisha iz Jolieta. Ona je zavedna Slovenka in rad čitam njene dopise iz ameriškega Ri ma, kjer so naši rojaki postavili svoje ognjišče.
Ko sem prispel v Johnstown, sem se oziral okrog po visokih hribih, ki so mi obudili spomin na staro domovino, na Gorenjsko in Kranjsko goro leta 1897, ko sem vandral preko Koroške v Avstrijo. Tedaj smo bili prisiljeni na prosjačenje.
Intiharjevi imajo dom v Mox-hamu, odkoder je lep razgled po okolici. Vsako jutro sem občudoval lepoto hribovitega sveta, da mi je prišla na misel kitica:
Na hribu prijetnem je ljubi moj dom,
nikoli od njega podal se ne bom.
Ti hribi so se mi tako dopad-li, da sem si težko predstavljal življenje v dolini. Tako življenje bi bilo zame. Naši rojaki imajo lepe vrtove okrog hiš, nekaj sadnega drevja in sveže zelenjave. Tu sem se prav pošteno najedel češpelj, ki so bile prav tako dobre kakor one v Sloveniji. Čas mi je hitro potekal.
S prijatelji sem šel tudi na tisto slovito vzpenjačo. To je bilo zame nekaj povsem novega, kajti kaj takega nisem prej videl. Vrh tega hriba živijo samo premožni sl6ji. Tudi tam je vse lepo, ker so vse hiše moderne z krasnimi vrtovi. Ko sem se spet ozrl po okolici, me je spominjalo na ljubljanski grad in razgled iz zvonika po ljubljanski okolici, kar me je spomnilo na neko kitico, ki se glasi:
Peroti imeti si želim, da k vam domov kot ptič zletim.
In če mi bo zdravje dopuščalo bom nekega dne zasedel enega železnih ptičev in odletel v rojstno domovino.
Bil sem na tistem spominskem pokopališču, kjer so pokopane žrtve velike katastrofe leta 1889. Tam je pokopano dosti Slovencev.' Dolžnost me veže, da se zahvalim rojaku Antonu Ukmarju, ki mi je razkazal te zaminivosti. Na pokopališču so vsi nagrobni spomeniki ene velikosti v lepih vrstah vrh hriba na lepi ravnini.
Potek konvencije in vse, kar (Dalje na 3. strani)
Bazar krožka št. 1 Prog. Slovenk
CLEVELAND, Ohio—Običajni letni bazar krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se vrši v soboto, 27. novembra. Kot že sedaj izgleda, bo letošnji bazar prekašal vse prejšnje, ker bomo imeli zelo veliko raznovrstnih ročnih del na razpolago. Dobilo se bo lepe rjuhe, prevlake, predpasnike, podstavke za mize, robce, naglavne rutce, itd. Peciva vseh vrst bo tudi na razpolago. Imele bomo potice, štrudlje, krofe, kruh, torte, piškote, itd.
Pričetek bazarja bo ob 2. uri popoldne, zvečer se pa vrši ples, za katerega igra John Grabnar-jeva orkestra. Vršil se bo tudi nekakšen program ob 8. uri — kakšen pa bo—pridite sami in boste videli. Dekleta, ki imajo program v rokah, držijo podrobnosti tajne.
Kdor bo želel, bo dobil tudi okusno večerjo, in sicer proti odškodnini $1.00.
Članice, katere ste obljubile pecivo, ste prošene, da istega pri-neste v spodnje prostore Slov. del. doma na dan bazarja, ali pa pokličite tajnico. Ako še ni$te oddale naši Josie Levstik ročnega dela, ga lahko prinesete v Dom na dan bazarja.
Na svidenje na bazarju v soboto, 27. nov.
Odbor,
"Šiba novo mašo poje"
Ta starokranjski izrek pomeni, da če naj pričakujemo, da bodo tisti, ki so se odločili za šolske klopi, res nekaj napravili in do nečesa prišli, morajo biti trdo vzgojevani.
V Ameriki gre stalna debata o tem, kaj je vzrok številnim mladinskim zločinom in rahli disciplini doma in v soli ter mnogim neuspehom na vzgojnem in učnem polju.
Nam se zdi, da je znani Gallu-pov zavod za raziskovanje javnega mnenja v Princetonu, ki se je spravil na to vprašanje, zadel žobelj na glavo. Obrnil se je na K'.-irše, pa tudi na učitelje. Oboji BO priznali, v pretežni večini posebno starši, da današnja vzgoja otrok tako doma, kakor v šoli ni dovolj stroga. Krivda pade po ve'-ini na starše, v veliki meri pa tudi na učitelje. To so pokazali odgovori na stavljena vprašanja.
Ofenziva Moskve
MOSKVA, 18. novembra— Zunanje-politični predstavniki v Moskvi so si edini v tem, da so razlike med vladanjem pokojnega Stalina in vodstvom Georgija Malenkova. Pokojni Stalin je odtujil mnogo držav in narodov Sovjetski zvezi. Ta napaka naj se sedaj popravi.
Sovjeti so začeli dobrikati se Jugoslaviji. Z njo so sklenili novo trgovinsko pogodbo. Malen-kov bi bil pripravljen osebno sestati se s Titom.
Sovjetska zveza je vrgla svoje oči na Srednjo Azijo. V Iranu Sovjetska zveza ni dobro zapisana. Sovjetski vAjni minister Bulganin je obiskal iranskega' poslanika, se pri njem radi pogrošne Stalinove politike opravičil in Irance zagotavljal o prijateljstvu Rusov do njihove države.
V Afganistanu so Rusi dali na razpolago svoje kmetijske strokovnjak«, ki naj pobijajo "mrčes." V Hong Kongu pa hočejo napraviti tovarno za atomsko energijo. V Moskvo so pozvali 200 kitajskih znanstvenikov iz to stroke, da se spopolnijo, delali pa bi v Hong Kongu.
Moje počitnice po zapadu in drugod
PIŠE GEORGE PANCHUR
(Nadaljevanje)
Drugo jutro, to je bilo 1. julija, smo odpotovali dalje skozi San Francisco, Oakland, Vallejo, Sacramento v mesto Reno, ki je v državi Nevada. Potoma smo se ustavili v mestu Oakland in obiskali družino Blatnik, ki je v sorodstvu z Mrs. Mislej. Tu se nismo predolgo zamudili, ker pred seboj smo imeli še dolgo pot in poleg tega smo morali napraviti še en obisk. Družina John Jalovec iz E. 186 St. nam je dala naslov, da naj obiščemo njih sorodnika Rev. Pirca, ki je nastanjen na katoliški župniji v mestu Martinez. To mesto ni daleč od me-kta Oakland.
Kakor nismo imeli sreče pri prejšnjih obiskih, tako tudi Rev. Pirca nismo dobili doma, kajti bil je zunaj po opravkih, katerih ima polno na tako veliki m na široko raztreseni župniji. Zelo nam jc bilo žal, da smo tako dolgo pot prevozili in zastonj. Zato smo pa potem našega "konjička" pognali v hitrejši tek, kar pa mu ni bilo po volji in ni dosti ubogal, ker bil je zelo vroč dan in pot nas je vodila vedno le navzgor. šele proti večeru smo prišli v mesto Reno. Tu smo nameravali pronočevati, a mesto je bilo prenapolnjeno s tujci, posebno veliko je bilo videti tako zvanih "Covy Boys." Izvedeli smo bili, da bodo naslednj dan v mestu rodeo igre, kar večkrat vidimo tudi na televiziji. V več krajih smo vprašali za prenočišče, a je bilo vse oddano, če pa ni bilo oddano, je bilo pa tako drago, da smo takoj odkurili naprej in kar do mesta Femly, ki je oddaljeno od Reno 35 milj. Tu smo dobili pa kar dve spalni sob s kuhinjo in za samo $5.50. Na vsezgodaj zjutraj so nam petelini pričeli peti svojo vsakdanjo pesem, da ni bilo mogoče spati in zato smo vstali zgodaj.
Naš gospodmjski štab, katerega doslej še nisem omenil, nam je pripravil okusen zajtrk. Imeli smo namreč s seboj malo električno peč, na kateri smo si kuhali kavo in druga jedila. To nam jc tudi veliko pomagalo vsak dan, da smo hitrejše prišli do cilja in se več pa na telesnem zdravju. Saj skoro ni misliti, da bi na vsezgodaj zjutraj spravil nežni spol v avto, ne da bi prej popile skodelico kave ali kofetka,. No, saj proti koncu naših počitnic sem bil tudi že jaz skoro cel ko-fetar.
Naš prihodnji cilj je bil — mesto Salt Lake City. Pot od Fernly do Salt Lake mesta, ki leži že v državi Utah, je "bila dokaj zanimiva. Najprej smo se vozili skozi velike borove gozdove, katerih vonj je kaj prijetno vplival na naša pljuča. Polagoma so ti gozdovi zginili in pričela se je zopet puščava, katere ni hotelo biti konca ne kraja, šele okrog druge ure popoldne smo privozili do mesta, kjer smo si zopet napolnili prazne želodce in zopet odpeljali dalje in po par-urni vožnji privozili v Bonneville Salt Flats (to je slano polje, ki je dolgo 35 milj in izgleda, kot velikanska snežna planjava ob obeh straneh ceste.) Svojim očem nismo verjeli, morali smo ustaviti in s prsti potipati, da smo se prepričali, da je v resnici sol in nič drugega. To cesto velikokrat uporabljajo za preiskušanje avtomobilov v hitrosti. Tukaj je leta 1931 John Cobb vozil svoj avto s hitrostjo 369 milj.
Svet v tej pokrajini je v resnici čudovit. V zimskem času je tukaj deževna doba, tedaj je ta kos zemlje zalit z vodo, poleti pa ko vlada tukaj silna vročina, se vsa ta voda posuši in na zemlji pa ostane sama čista
sol bela kot sneg. Ko smo enkrat prevozili skozi solnato puščavo in je kraj postal zopet bolj gorat, smo zopet v daljavi zagle-, dali snežnike. Promet na cesti je postajal vedno večji in že smo ugledali globoko doli pod nami največje stavbe Salt Lake mesta. Pred mestom smo si dobili prenočišče v motelu, kjer je bilo nad dve sto stanovanj, nekako tako kot v mestu Reno je bilo tukaj, cene so bile zelo pretirane Vzrok temu je bil praznik "Ameriške neodvisnosti" (4. July), katerega smo praznovali naslednji dan.
Po kratkem oddihu, smo s® podali v park, ki je bil prav blizu našega stanovanja, zvečer smo sli pa v mesto, ki je zelo obširno z lepimi visokimi stavbami. je precejšnje število cerkva raznih veroizpovedi, a še več je tu-кај bančnih poslopij in v sredi mesta pa mogočno stoji mormonski tempelj z mnogimi zvoniki, vse naokrog templja pa je krasen park, kjer stoji lepo število spomenikov. Vstop v tempelj nam ni bil dovoljen. Blizu templja je velikanska dvorana, kjer so znamenite orgije, ki so največje te vrste na svetu. Ko sem poslušal njih glas, sem se spomnil na našega pesnika Ivana Zorma-na. Zaželel sem si bil, da bi bil on sedel pri njih, ker vem, da potem bi bile dale še lepši glas od sebe...
V nedeljo zjutraj 4. julija smo šli k sv. maši v katedralo sv-Magdalene. Maševal je škof sam-Cerkev, ki je zelo lepa in obširna jo bila polna vernikov. Po masi smo dali našega konjčka napojiti in "zdravniško" pregledati-*'2idravnik" je ugotovil, da je konjiček v zelo slabem stanju da bi bila vožnja z njim v takeio položaju nevarna, zato sem takoj sklical konferenco mojih sopotnikov in jim pojasnil položaj-Sklenili smo enoglasno, da nas konjiček takoj na operacijo, katera je trajala skoro eno uro-
Ura je bila že deset, ko sm® zapustili Salt Lake City in za-vozili na cesto Rt. 89, katera vodi naravnost v Yellowstone National Park, katerega smo hoteli doseči še istega dne, čeprav smo bili od njega oddaljeni celih 38 ml j. Hitel smo kar se je dalo. P® se je vlekla čez strmine in dolm®, pa tudi čez visoke gore. Zelo smo se bili zmotili, ko smo računali, da bomo v parku še istega dne, kajti bolj ko smo se bližali cilj^' bolj je bila vožnja počasna. met so najbolj ovirali veliki težko obloženi truki, katerih j® bilo kar precej na cesti. Bil J® že večer, a mi pa smo bili še dal®^ od parka. Zopet so se nam P°^f zali beli snežniki in ozračje P postalo hladnejše. Ker je noč že blizu, smo začeli gled^' ^ za prenočišče. Toda že zopet smo la, kamor smo prišli, smo ugleda li napis "No Vacancy" (vse oddano). Kaj bo pa sedaj? Do р&^ ^ je predaleč in prenočišča p& ^ benega. Končno smo sklenili, če ne bo prenočišča, da bomo P^ kar v avtu spali, saj so isto st''^ rili tudi mnogi drugi, kajti ob ce^ sti smo videli veliko vozil, v ka terih so potniki prenočevali.
(Dalje prihodnjič)


mAEOFRAVNOST
flnUNS
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1954
"Ameriško jugoslovans&l centei" na Recher Ave.
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik An-Qrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., ^ 1-1107; blagajnik Theodore Kircher mL, zapisnikarica Augusta Slejko, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, John Barkovich in ^rank Derdich, gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik, John Korošec in Louis Godec; ostali direktorji: Frank S^ulin, Frances Gorjanc, Josephine'Henikman in Joseph Trebeč; poslovodja John žigman, KE 1-9309 in oskrbnica Frances Julylia KE 1-0325 Seje se vršijo vsako tretjo sredo
V	mesecu ob 7:30 uri.
*
"Carniola Hive" št. 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Pauline Stampfel, duhovna voditeljica Mary Tekaučič, Spremljevalka Mary Mahne, vra-tarica Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka Christine Glavan, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzor-nice: Frances Tavčar, Mary Kolesar in Ursula Unetič; zastopnici za Klub društev SDZ Frances Tavčar in Josephine Stwan.
Seje se vrše vsako prvo sredo v Ojesecu v dvorani št. 1 SND na St.
Clair Ave., ob 7.30 uri.
♦
"Carniola Teni" it. 1288 T. M.
Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, Podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik, nadzorni odbor: Joseph Skuk, Anton Zupan in Joseph Drobnich bolniški odbor: John Grbec, Thomas Mlinar in Joseph Sušnik, spremljevalec, Anton Debelak, straža Jack Subel, Frank Meserko, čuvaj vratar Anton Smith; Sentinel Frank Meserko.
Seje se vršijo vsako četrto nede-40 v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1, ob e. uri dopoldne.
*
"Cleveland" žt. 126 SNPJ
Predsednik Louiš" Smrdel, podpredsednik Andrew Curry (Koren-(ič), tajnik Blaž Novak, 869 E. '2nd St., HE 1-4706, blagajnik Frank Yakovac ml., zapisnikar Rudolph Abramovich, reditelj John Pire, nadzorniki: Joseph Gabrov-sek, Victor Gruden, Anthony Yure-tich. Mladinski ravnatelj Joseph Gabrovšek in Rudolph Abramovich, 2a Clevelandsko federacijo SNPJ Slaž Novak in Joe Gabrovšek, SNPJ farmo B. Novak in F. Jako-Vac, klub SND: A. Smith in John Pire, zdravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Društvo vodi kanipanjo skozi celo leto daje $2.00 nagrade za nove člane v odraslem oddelku in $1.00 za nove člane v mladinskem oddelku.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo dopoldne ob 9. uri v SND na St. Clair.
*
"Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ
Predsednica Fannie Brezovar, Podpredsednica Stefi Koncilja, tajnica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, blagajni-carka Filomena Sedej, 713 E. 160 St., zapisnikarica Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako drugo sredo
Y	mesecu v Slov. domu na Holmes
Ave. ob 7.30 uri zvečer.
*
"Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
Predsednik Frank Podboršek, Podpredsednik Joseph Mačarol, tajnica Mary Dodič, 977 E. 239 St. fuclid. O., tel. RE 1-4099, blagajnik ^f^Ustin Martinčič, zapisnikar John j'Upančič, nadzorni odbor: Frank ^Dhelič, Andrew Yerman, Fred Martin; zastopniki: za Cleveland-®ko federacijo In farmo SNPJ Frank Habič, za Klub društev AJC Fred Martin, Frances Gorjanc in '^nton Adam.
Seje se vrSijo vsako drugo nedelo v mesecu V Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
♦
Dramski zbor "Anton Verovsek"
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik Louis Smrdel, tajnica in ^lagajničarka Mary Bozich, 19161 ^Onterey Ave., Euclid 19, Ohio, tel. IV 1-7074, zapisnikarica Anna Vad-^al, nadzorni odbor; Anna Vadnal, •lohn Koss in Mary Starman, igro-^odja Joseph Godec.
Seje se vršijo vsak prvi petek v jnesecu v Slov. del. domu na
Waterloo Rd.
^ *
Federacija Clev. društev S.N.P.J.
^ Predsednik CamilUP Zarnick, prvi Podpredsednik John Krebel, drugi Podpredsednik Anthony Gerchman, Jajnica Josephine Tratnik, 6505 gonna Ave., EN 1-0991, blagajnik Mward Mramor, zapisnikar Carl ^amanich, nadzorniki: John Kikol, °laž Novak in John Strancar ml. Seje se vršijo vsako četrto soboto
Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ♦
"Glasbena Matica"
, .Predsednik Frank Bradach, i,o209 Arcade Ave., podpredsednik fdward Kenik, korespondenčna ranica Mollie Frank, 5919 Prosser p Ve., blagajničarka Carolyn Budan, odl3 St. Clair Ave., posredovalni $dbor: Edward Kenik, Josephine "r^'adach, Ann Safred, Carolyn Bu ^®П| Frank Bradach, Emil Safred; ,^Pisnikarica Josephine MisiČ, nad-prniki: Alice Somrak, June Price ^ Mollie Frank; publicijski odbor: Josephine MisiČ, Emil Safred, Jo-^Ph Mersol in Valentine Mersol.
evovodja Tone šubelj.
Д Vaje se vršijo vsak četrtek ob ^ tiri zv'ečer v sobi -št. 2 Slov. nar. na St. Clair Ave.
Gospodinjski klub "Na Jutrovem'
Predsednica Angela Magovec; podpredsednica Rose Vatovec; tajnica Stella Mahnič; blagajničarka in zapisnikarica Mary Taucher; nadzornice: Rose Vatovec, Antonia Rolih in Anna Kresevič.
Seje se vršijo v Slov. del. dvora ni na Prince Ave.
"Klub druSlev AJC" na Recher Ave.
Predsednik Andy Ogrin, podpredsednik Frank Rupert, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., Euclid, O., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary, Medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, predsednik, Frances Julylia in Angela Ogrin.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanske ga centra na Recher Ave ob 8. uri zvečer.
"Kras" it. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, pred sednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
•fc
"Lipa" Bi. 129 SNPJ
Predsedpik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1.30 uri popoldne.
Klub
*
'Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin. tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: Mary Japel, John Ludvik, Frank Fox; zastopnika za Klub društev AJC George Julylia, Frances Zajec, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Starman, kuharica Josephine Ska-bar.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"Lunder-Adamič" St. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
$
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine St., Willough-by, Ohio, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Mir" it. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki; August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
M
"Naprej" it. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, pod-predsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
*
"Napredni Slovenci" št. S SDZ
Predsednik Andrej rekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
■¥
"France Prešeren" it. 17 SDZ
Predsednik J. Centa, tajnik J. Zalar, 1038 E. 70 St., HE 1-7364, blagajnik E. J. Zalar.
Seje se vršijo vsako drugo ne-delju v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v dvorani št. 3 SND, St. Clair Ave.
★
Krožek it. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-
blagajničarka Theresa Gorjanc, 16118 Huntmere Avenue, KE 1-7197, zapisnikarica Eva Coff, nadzornice: Frances Francel, preasea-nica; Rose Paulin in Jennie Kapel, prosvetni odbor; Mary Pičman, Jo-sephine Levstik in Jennie Godec, poročevalki; Eva Coff in Mary Vidrich.
Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle, Frances Henikman in Josephine Vesel? za AJC: Mary Furlan; za SDD: Anna Zaic.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na
Waterloo Rd.
♦
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Zastopnice za farmo SNPJ: Mary Bozic, Rose Jurman, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND: Katie Bradach. Prosvetni odbor: Frances Juretič, Ivanka Shiffrer, Mary Božič, Anna Azman in Mary Somrak.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
•*
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., RE 1-4588, zapisnikarica Gusti Slej ko, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Angela Ogrin in Josephine Henikman, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem
centru na Recher Ave.
*
"Na Jutrovem" št. 477 S.N.P.J.
Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Ave., tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika: John LavrenčiC in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
*
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko st., 19600 Arrowhead Ave., podpred-nik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Wil-loughby. O., tel. Wlloughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Smrtnik, zastopnik za Klub društev A.J.C., Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na sobota ali nedeljo, se pobira na ponedeljek.
*
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, bla-| gajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk in Violet Vogrin, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za iTederacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Mary Batis in Rose Jurman, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
-K
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 Rudolph Ivancic, pevovodja Anton Schubel.
Vaje se vršijo vsak torek ob 8.
uri zv. v A. J. C. na Recher Ave.
*
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hiugrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Joseph Ponikvar, tajnik in E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Math Velikonje, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, John Straus in Math Velikonje, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. ob 3. uri zvečer.
*
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St.. nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Virant, John Komatar in Louis šile, za S. N. čitalnico Louis Mrhar, športni komisar Eddy Herbst.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na SI. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič, nadzorni odbor: Josephine Zakrajšek, predsednica, John Pollock, Anton Wavpotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski in finančni odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Frank Virant, Janko N. Rogelj, Stanley Dolenec, An-
thony Zakrajšek in Andrew Turkman; Namestniki: Joseph Flfolt, podpred.; Josephine Stwan, ta j.; Frank Mack, blag.; John Lekan, zap.;Castni direktor Andrej Tekauc.
Seje direktor! j a se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju. Seje Gospodarskega odbora
se vršijo po potrebi.
*
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Otažem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hoffert, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, podpred. Anna Vadnal, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Ave., KE 1-7492, zapisni-Matko. predsednik, Mary Segulin karica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in Rose Slejko. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Antonia Tomle, Theresa Gorjanc in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Leopoldine Vozel in Theresa Gorjanc.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
*
"Svob. Slovenke" St. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; za čitalnico S.N.D. Mary Somrak; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zve-5er.
*
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petripk, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo LukiC, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
•k
Podr. št. 14 Slov. ženska zveza
Predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija Šuštar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in^Frances Gerchman, zastopnici za Klub .društev AJC. Urška Jrtnik in Mary Blatnik.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"'Slovenski dom" št. 6 SDZ
Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina. Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Leo Bostjan-čič. Frank Sešek in Jean Marie Cecelič, zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia.
.Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer.
+
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Бтапсез Legat, podpredsednica Mary Somrak, tajnica Cecila Subel, 1107 E. 68 St., blagajničarka Antoinette Wichich, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalokar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. cente-r, za SANS in čitalnico SND Amelia
S konvencije S.N.PJ.
(Nadaljevanje s 2. strani) deve rešuje papež, škof in kardi-je bilo v zvezi z njo, je bilo izredno dobro, ampak govor nekega kongresnika Saylorja mi ne bo šel iz spomina. Mislil sem že, da je kak preoblačen misijonar, ko je posvetil svoj govor za take postranske stvari, ki spapa-jo v cerkev ne pa na zborovanje delavske skupine in to še v takem mestu, kjer je dosti družin brezposelnih in trpi pomanjkanje. Takemu možu bi paČ moralo biti znano, da se na bratskih in delavskih konvencijah ne re-
Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugI četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji, razen če pade na soboto, nedeljo ali praznik.
"Waterloo Grove" St. 110 W. C.
Predsednica Emma Jane, pod predsednica Mary Rogel, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Ма^ Benda; nadzornici: Mary Yeraj in Pauline Balish.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo
v mesecu v S.D.D., Waterloo Rd.
♦
"Washington" it. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, "Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Zavedni sosedje" St. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Charles Wick, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew . Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank in Frank Mišič.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
■*
"Združeni bratje" it. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo v^ako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov.
del. domu na Waterloo Rd.
*
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Eva Coff, tajnica in blagajničarka Frances Heinkman, 442 E. 156 St., IV 1-0015, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Anna Ogrin, Jennie Leskovec in Mary Zaman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Wa terloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
šuje verskih zadev, da take za-nal.
Takšen kongrešnik naj bi se posvetil verskim zadevam, ker je v svojem govoru pokazal, da ne razume današnjega položaja v Ameriki, ki ima polno zamotanih problemov. Sicer pa ni njegov govor nič koristil ne škodoval kakor Blažev žegen. Našo stvar so poudarjali drugi govorniki, ki čutijo z navadnim človekom. Človek pri takih prilikah ne more reči drugega nego da izrazi pomilovanje za ljudi, ki so izvolili tako neveščega poslanca, ki niti ne simpatizira z njimi ampak z njihovimi nasprotniki.
Ostali govorniki so govorili v duhu načel SNPJ. Slovenska godba je igrala najprej ameriško, potem pa slovensko himno in tudi himno SNPJ, pevski zbor Rodoljub pa nam je zapel več lepih pesmi. Izvrstno je zapel pesem Morje, kar me je zelo poživelo in dvignilo upanje, da bo spet prišel čas ko bo to morje spet slovansko. To je sicer že star hrvaški pevski zbor, pri katerem poje tudi nekaj Slovencev.
Drugih podrobnosti s konvencije ne bom omenjal, ker je bilo že vse prej izrečeno na en ali drugi način. Vsekakor pa moram izraziti moje mnenje, da ni bila delegacija dovolj razsodna, da bi bila izvolila vsaj dve ali tri ženske v glavni odbor, ko
smo imeli v naši sredini tako zmožne ženske, zmožne angleškega in slovenskega jezika, tako tudi dobre v računstvu in drugače delovne na našem naprednem polju. Poleg tega sem mnenja, da je bila delegacija dovolj velika in da ni bilo pametno spreminjati zadnjega splošnega glasovanja.
Obenem pa sem hvaležen delegaciji, da se bo vršila prihodnja konvencija v Clevelandu. Hvaležen sem tudi delegatom, da so me povabili na skupno slikanje. To sliko bom hranil za spomin do smrti.
Zadnji večer mojega bivanja v Johnstownu se mi je pripetila nesreča, ko sem padel in se močno udaril. Mislil sem že, da sem si zlomil rebra. Ves teden sem trpel posledice, kakršnih nisem pretrpel v mojem življenju. Sedaj sem že dosti boljši, ker imam dobrega zdravnika. Zdravnik je rekel, da imam še dobro kri. Dobro, da se ni to zgodilo prvi dan, ker bi bil zamudil to izredno priliko.
Končno se zahvaljujem Johnu Sorcu in Štefanu Vozlu, da sta me spravila na dom. Sam bi ne bil mogel priti. Sedaj sem spet dobre volje.
John. Lokar st.

MOUND OKERVn CORK
CALL CIVIL DOTCNSR '
j v
Purane, kokoši in drugo perutnino
i
za
ZAHVALI DAN,
dobite v veliki izberi, živo in sveže očiščeno ter po zmerni ceni v trgovini
Lake Shore Poultry Egg Co.
6717 ST. CLAIR AVENUE	EN 1-5134
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382





W


PHIL MOGILNIKAR
prijazho vabi vse svoje prijatelje in odjemalce, da pridejo in si ogledajo krasne
NOVE MODELE 1955
ADMIRAL
TEVELIZUSKIH APARATOV
CHRISTMAS

SPECIAL!
Admiral
GIANT2TTV
with Prinled Robot Chassis
(mod* by raveluHonary new matt-producllon moiMnM thai build TV •«)> aulomoHcally)
at this Low, Low Price
*
The Nassau Ebony Finish
■ "M...........%	... « WASV'.
•	Polnih 270 kvad. Inčev v slikovnem tubu—20% večji kot redni 21"—"Aluminizirana". mreža za dvakratno boljšo razločnost!
•	Močan nov "Printed" ROBOT šasi z polno opremo 18 tubov!
•	Kabinet s polno mrežo "prihrani prostor"—3" manj globok od spredaj do zadaj—5" manj od vrha do tal!
Dobi se tudi v krasni mahogani baryi in čudovitih blond hrastovih finiših (nekoliko dražji). Podloge iz enakega finiša, če želite, so ekstra.
— PRIMEREN POPUST ?A STAR APARAT —
QUALITY AT A F^ICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Rood
STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—9 A.M. to 3 P M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. Wrdrpr.dcy 9 Л M. to 12 Noon
STRAN« :
ENAKOPRAVNOST
France Magajna
žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
(Nadaljevanje)
Ena od gozdarskih vasi, ki so takorekoč na robu sveta, se imenuje Jurišče. Izza časa osvobodilnih borb poznajo to vasico tisočeri partizani. To je menda edini kraj na svetu, kjer padajo ljudje "gor." Če tam nekdo telebne s strehe na tla, se lepo pobere, če se more, in potem pove: "Vajš, od tlele gor sem pou!"
Pravijo tisti, ki so že bili tam, da imajo Juriščani cerkvico, ne pa duhovnika. Vidijo ga pa enkrat ali dvakrat na leto, ko pride iz kake oddaljene fare maševat k njim. Ko je prišel nekoč tja gospod iz Zagorja ali Knežaka, jim je pred mašo naredil majhen govor.
"In še to bi želel" je rekel med drugim, "da bi med mašo lepo zapeli. Po vseh cerkvah pojejo, zakaj ne bi tudi tukaj."
Juriščani so se takoj zbrali v ozadju cerkve in, ko je mašnik sprožil prvi "dominus vobiscum," so krepko urezali tisto: "Ko psi zalajajo..."
Mnogo se pri njih ne smemo muditi, ker je vse zaposleno s sečnjo lesa in tesanjem tramov. Njihova govorica je popolnoma ločena od pristno kraške. Oni nikoli ne rečejo "pej" in niti ne "ma;" cesti pa le rečejo za spremembo "cajsta."
*
Ali ni zanimivo, kako se naš jezik po raznih krajih ljubko spreminja ? Tisti, ki je na Štajerskem "zarukan" in "tumast," postaja proti jugu vedno bolj "zabit." Od Ljubljane, kjer je "trapast," pa skozi do Postojne je "neumen." S šentpetra proti Ilirski Bistrici začenja biti "glup" in "bedast;" ko pa prevegne proti Reki, je že "munjen." V smeri proti Trstu se v Vremski dolini spremeni v "zmotjenega," niže doli na Krasu začne biti "ma-tast," dokler ne postane v Trstu "šempjast."
♦
Na potovanju proti Postojni sem bil priča žalostnemu dogod ku. Neki mlad ženic je umrl mož in ubožica je jokala, da bi se zasmilila mrzlemu kamnu. Objela
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
Doctor's Prescriptions Filled
For European Countries GEORGE EISELE
PHARMACI ST • For highest quality and lowest prices on prescriptions, vitamins and drugs. 176 W. ADAMS ST. Phone: FRanklin 2-8935
BUSINESS OPPORTUNITY
For Sale — By Owner -—.TAVERN Near Loop location at 20 S. Canal. Fully equipped. Long established. Good business and location. Must sell due to age. Good location for the right party. Must see to appreciate a real bargain. — 20 S. Canal.
ANdover 3-8481
REAL ESTATE
NORTH SIDE — 4Vi rooms, 2 bedrooms, gas heat, near parochial, public schools, — Total price $10,750. Sacrificing for quick sale. Board approval.
AMbassador 2-6663
je otrplo truplo na parah in obupno vzkliknila: "Oh, zlati moj mož, kako si ti strašno trd!" Prišli so pcgrebci in so mrliča položili v krsto ter jo zabili. Takrat se je obupana vdova zgrudila na krsto in še enkrat bolestno zajokala; 'Moj ljubi mož, nikoli več te ne bom videla, ko si pa tako zabit!"
To dokazuje, da naš jezik ni vedno tak, kot bi bilo želeti. Le prepogostoma se dogodijo usodne pomote. Pridejo v modo malo znane besede in kaj hitro je nesreča tukaj.
Nekoliko let pred prvo svetovno vojno je neki slovenski patrio-tični pesnik zložil šolsko pesem na čast milemu cesarju. Ker ni bilo pri roki nove melodije, so si "umetniki" v ta namen izposodili Sokolsko koračnico. Ljudsko-šolski učitelji so dobili ukaz, da pesmico uvedejo v splošno rabo. Prva kitica pesmice se glasi;
"Naš cesar mi je vedno ljub, na Dunaju živi.
Kako bi rad k njemu šel, pa meni moči ni."
Učiteljica v Vremskem Britofu se je marljivo trudila, da bi izpolnila ukaz, pa ji ni šlo posebno gladko. Največjo zmešnjavo je delal Novačičev Karlo. Ni imel pravega posluha za melodijo, še' manj pa za besedilo. On sam pa se tega ni zavedal, bil je celo prepričan, da zna bolje od vseh. S srditim glasom je poudarjal;
"Naš cesar mi je vedno lump, na Dunaju živi."
Učiteljica je bila vsa prepa-dena.
"Ne, Karlo, tako se ne reče. Cesar ni lump, ampak ljub. Vsakemu mora biti ljub. On je oče domovine in skrbi za vse. Ko bi vedeli, otročiči, kako ima on rad siromake!"
Toda Karlo ni razumel besede "ljub" (pri nas se takrat nismo ljubili, ampak samo "štemali")
M«k#	I
Selection Now Froi^ ii tb« Di:tingui:he^%
1 line Of ( {
m^PEBSORALiZED^ f/lcHRISTMAS CARDS
Call or Stop at
EQUALITY PRINTING
6231 ST. CLAIR AVE. HE 1-5311 - 1-5312
Cleveland 3. Ohio
in je vedno naprej udarjal, da mu je naš cesar lump. Obupana učiteljica je opustila nevarno pesem in se lotila rajši Izidorja, ki je ovčice pasel.
Ko je vremski župnik poučeval otroke na Gornjih Ležečah krščanski nauk, jim je razložil, da je bog Oče od vekomaj, da je bog Sin tudi od vekomaj in da je bog sveti Duh prav tako od vekomaj. Potem je vprašal Grgur-jevega Matička:
"No, Matiček, ti nam boš zdaj povedal, od kdaj je bog Sin."
"Bog sin je od dveh komaj," je rekel Matiček pogumno.
"Kaj! Kako si rekel? še enkrat ponovi."
"Bog Sin je od dveh komaj."
"Ne od dveh komaj, butec zabiti! Od vekomaj je, teslo neumno ! Zapomni si; bog Sin je od ve-ko-maj."
"Ma saj sem tudi jaz rekel, da je od dveh komaj," je trdil Matiček in se spustil v jok.
Vseh takih zmot so krivi tisti, ki neprenehoma uvajajo v naš jezik nove besede, ki jih nihče ne razume.
Čez pivsko planoto je skočil konjiček v Postojno. Nakrmil sem ga v "Tihi dolini" in se šel razgledovat po ulicah.
Prav lepo mestece je Postojna. Ni veliko sicer, pa je ljubo. In ko sem poslušal govorico mimoidočih, sem se začudil nad tem, kako znamo mi imenitno potujče-V ati laška mesta. Vseh petindvajset let so pisali "Popoli," da je "Postumia bella citta italiana, in da je "avanguardia della nobile lingua italiana." čudno, zdaj se ta "nobile lingua" nikjer več ne čuje. Kako hitro se ljudje potuj-čijo!
Poštojnčani so zelo samozave-vestni ljudje, ker si domišljajo, da so njihovi očetje izdolbli znamenito postonjsko jamp. Pa smejo res biti ponosni. Take luknje kakor je ta, nima nihče na svetu. To vam je res čudovita podzemeljska krasota. Iz vseh krajev sveta jo prihajajo ljudje gledat in še bodo prihajali, zapomnite si moje besede!
V jami vidite polno kapnikov. Nekateri so obrnjeni prav, drugi
pa narobe. Če boste vodniku stisnili kaj v pest, vam bo pokazal kosti jamskega medveda. Seveda, ne smete se zanašati, da bo na teh kosteh še kaj mesa. Prav nič več ga ni, za to so že poskrbeli predniki današnjih Pošto jnčanov. Vodniki vam bodo pokazali v malih olmunčkih tudi svetovno slavno človeško ribico, ki vas bo razočarala — bolj je podobna beli glisti kot pa človeku. Vsaj meni se je zdelo, da ni prav nič podobna mojim prijateljem. Saj ni podobna niti ribi navsezadnje. Ko še pomikate bolj in bolj v notranjost jame, naletite na Dantejev pekel, ki je najbrž tudi ponarejen. Videli boste tudi Kalvarijo, če je še niste. Preden greste v jamo, morate plačati vstopnino. Ko ste pol ure notri, bi radi plačali trikrat toliko, da bi bili zopet zunaj.
*
Hoja po Postojni je le malo časa zabavna. Ko sem jo prehodil trikrat po dolgem in počez, sem izginil skozi portal najbližnje restavracije. Zaželel sem si pečenega fazana in nekaj morskih rakov. Na mojo ponižno prošnjo me je kuharica gledala po strani, kakor da sem eden od sedmih naglavnih grehov.
"Do opoldne nič," je rekla. "Pridite opoldne. Danes je na vrsti mineštra!"
"Bravo!" sem dejal. Izgubil sem se na ulico in obstal v senci divjih kostanjev. Oh, kako je hudo v današnjih časih živeti na svetu! Zakaj ne bi človek umrl in se za vedno rešil tega trpljenja ? Kaj neki vendar še pričakujem od življenja? Nobeno dekle me več ne pogleda. Nekdanji prijatelji so krenili svoja pota in me ne poznajo več. Otroci mi kažejo jezik. Nihče me več ne povabi na

SAV[1\QP
POMOČ JE NUJNO POTREBNA!
Slaba letina in povodnji so našo staro domovino spet hudo prizadele. Pomanjkanje žita je tolikšno, da je vlada prepovedala peko belega kruha in imajo sedaj v Jugoslaviji samo enoten črn kruh. S tem so posebno prizadeti starejši ljudje in bolniki. Ti težko čakajo pomoči. Ne pozabite jih v stiski! Naročite jim vrečo moke ali darilni paket. Paket lahko tudi samo sestavite in ga prineste k nam.
Če ste se odločili za obisk stare domovine drugo leto, se javite čimpreje, da boste dobili prostor na ladji ali letalu v času, ki bo Vam po volji.
Se spominjate, kako je bilo, ko še za sol niste imeli? Sorodniki v starem kraju Vam bodo resnično hvaležni, če jim pošljete od časa do časa kak denar!
AUGUST KOLLANDER 64I9ST.CLAIRAVENUE	HE I 4148
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hi+ro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
kosilo. Samo davkarija mi je še ostala zvesta. Toliko ljudi hira v bolnišnicah, ki bi radi še živeli. Zakaj ne bi rajši mene prijela kaka huda in neozdravljiva bolezen?
Bolezen!
Mahoma sem sg domislil, kaj je pred meseci pravila ciganka. Z veščim očesom me je pregledala in mi zaupala, da boleham na sedemnajstih različnih boleznih. Pet od teh je smrtno nevarnih in samo tri so neozdravljive. Vznemirjeno sem se ozrl gor in dol po cesti in se spomnil, da biva v Postojni zdravnik Francelj, s katerim sva si v sorodu v desetem ali trinajstem kolenu. Brez oklevanja sem se takoj napotil k njemu.
Preden vam opišem najin sestanek, bi rad opozoril vas vse, ki ste nevedni, kaj mora vedeti bolnik, ki pride k zdravniku na posvet. Ti nauki bi morali biti v dnevnih listih bolj pogostoma po-udarjani.
Zdravniški stan je stan poln trpljenja in ponižanj. Zdravniku sme vsak pokazati jezik, ne da bi ga smel on zaradi tega tožiti za razžaljen je časti. Vsak se sme pred njim sleči iz srajce, kakor da je v hlevu. Sme mu pripovedovati umazane zgodbe iz svojega življenja. Sme mu zaupno povedati, kolikokrat na dan gre na stranišče. Vse take in še grše svoboščine si sme privoščiti vsak postopač, ki pride k zdravniku. In on, zdravnik, mora kazati pri tem vesel obraz mora kazati veliko navdušenje za tiste "zanimive" zaupnosti in mora capina
Skoraj zastonj dobite,
čE TAKOJ POKLIČITE, šE DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO PEČ GRAND IZDELKA. EX 1-5255
HIŠE NAPRODAJ
EAST 173 ST. BLIZU TRANSPORTACIJE
,Hiša s 6 sobami; 3 spalnice, garaža in dovoz. Lepa lota 40x125. Cepa $10,500 z zameno druge hiše.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
ob koncu celo potrepljati po rami in mu zagotoviti, da je vsak dan lepši in mlajši in da bi se mu prilegala lepa in mlada žena in ne več tista stara, ki jo je bil pustil doma.
Bolniki, oziroma pacienti nimajo po večini nobenega pojma o zdiavilstvu in zato se ne morejo z zdravnikom prav nič pametnega pomeniti. Več če jim zdravnik pripoveduje, manj razumejo. Zdravnik je ves srečen in vesel, če dobi bistrega človeka predse. Najrajši ima takega, ki pozna medicino bolje od njega ali pa vsaj tako dobro. Jaz se ne hvalim, nikoli se še nisem hvalil, lahko pa rečem, da me v zdravilstvu ne bo nihče prodal. Vsako reč v trenutku razumem, včasih celo še prej. Komaj predlanskim je bilo, ko mi je rekel neki ljubljanski zdiavnik, ves očaran od mojega globokega znanja medicine: "Lepo vas prosim, nikoli več ne pridite k meni!" Gotovo je hotel reč\ s tem, da znam več kot on. To seveda ne bo držalo, tega ne bom jaz v svoji skromnosti nikoli priznal !
Vsak zdravnik je danes močno zaposlen. Zanj bi moral biti dan dvakrat daljši. Težko in odgovorno delo ga muči od zore do mraka. Zdaj pomislite, ko bi vsak pacient poznal vsaj osnovne poj-
Dva pogrebna xavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, ki ЛН
VI
DOLOČITE pokliči*#
ApRDINAtjTSONS PuNERAjL Directors
»CAcCat
me o medicini, bi zdravniku и® bilo treba na dolgo in široko dajati navodil. Le z nekaj besedami bi mu namignil, pa bi pacient ze vedel, kaj mu je storiti.
Te besede sem zapisal v imenu zdravnikov. Naj služijo obenem tudi kot uvod temu, kar bom od tu dalje po pravici zapisal. Zdravnik Francelj ne bi tega, kar sledi, nikoli objavil, ker njega veže stanovska molčečnost, mene pa nič ne veže. Naj se vsak ne-vednež lepo potrudi, da bo vse lepo razumel" in se iz teh naukov tudi kaj naučil!
Ko je dr. Francelj odprl vrata ambulante, sem skočil prvi pokonci. Nisem se oziral na tiste, z mahom poraščene ljudi, ki so prišli pred mano v čakalnico. Hotel sem vsem pokazati svoje veliko zanimanje za medicino.
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici odkar je um'"' naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
FRANK LACH
Zatisnil je svoje mile oči dne 22. novembra 1953.
Eno leto je poteklo,
odkar si zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva,
a mi Te pogrešamo vsak čas.
Žalujoči ostali:
Rose, soproga
Regina Burja, Eleanore ЈегаП/ Lillian Frederick in Mario" Lach, hčere zetje in vnuki
Cleveland, Ohio, dne 22. nov. 195^'

AIecsay5:1can^mble...
buf YOU only ONE life'
There are other ways to show your determination than by driving when you're sleepy. Try fresh air-walking-talking to help you keep awake. But safest sleepy solution is stop and nap. Get there if you must—but get there whole.
//
An official public itrvice message prepared by The Advertising Council In cooperation with the National Safety Council.
DRIVE CAREFULLY...the life you save
may be your own!
ENAKOPRAVNOST