Leto V. TRST, v soboto dne 29, septembra 1900. Štev. 27. Brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravniStvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskcm po 6 nvč. Nevarni ljudje. Stražar : Kam oče ? Zupan V Gorico poklonit se cesarju. Stražar: Nezaupamo več županom, gotovo greste demonstrirat se l % . slovensko zastavo, (ga preišče). v . . " Zupan : Daleč smo prišli na Goriškem, da se že slovenske trobojuice. boje Ali morda mislijo, da bi ž njo tudi laške anarhiste dražili. Poslušajte ljiilje, kaj Kinezi in Komolci v Aziji pvore. (Brivčevo izvirno poročilo.) Kg so e v r o p e j r k i l> a t a 1 j o n i zasedli sveto mesto Peking in šli skoz cesarski dvor, so rekli Kinezarji in Mongolei: zdaj pride zlo, zdaj pride veliki boj. - Ko se je zvedelo, da misli cesarska Mongolei, ali na Evropejce ali na Mandju »vicekonig« pri pozna kitajskega velikega dinastijo t. j, na cesarsko hišo. kana (cesarja) se lehko vojna v Kini vleče Tnšetuhan, katerega Rusija na prsih nedogledno. Tušetuhan »varuje mir«, ostane ogreva, pravi, da njemu je mar le — mir; li z Rusijo in Kino prijazen in se šele zato je misijonarje ki so k njemu prišli, pozneje odloči na katero stran veter piha hitro poslal iz deželo, da si je ubranil Ako se »za to« odloči, stati mora nm bokserjev, pa tudi da bi zelo občutljivim Rusija nasproti zvezanimi rokami — iu fanatičnim boksarjem vzel priliko nezado- mora čakati; kajti vojna proti celi Mon- voljstva. Kako m goliji iti Kitaju združenim ■— bila bi za Ev isli ta silni kan vzdržavati ropo strašen požar iz katerega bi kitajska se ne ve! — Ako se vzdrži v Kini zmešnjava dobivala vedno večje snovi. Ako se pa Tušetuhan oprosti zvestobe zvestobo, bode branil, da ne pridejo bok-J do dinastije kitajske, to je, če vidi, da je serji in kitajska vojska — čez kitajski ista izigrala, potem te bo smatral kakor zid. Seveda to se zgodi le za slučaj, da samovladar Mongolov ter bode za ljubi hiša iz rodu Madju bežati na zahod (Pe ,. ■ , , .r-, • , i-, . sedanja dinastija, kateri je tudi on prisegel i king lezi na vzhodu Kitaja) — za \eliki Ji , , , , .'] ., , j kitajski zid, — so se vsi Evropejci pre strašili in zbežali v Kyahto. To je dragi moji »značilno za ves položaj«. Kinezarji ne marajo več za Peking, mislijo zidati drugo stolno mesto, — ker se bojno polje vedno bolj razširja. To vam pojasnim še drugače : Bokserji so na potovanju po cesarstvu in ž njimi i " " __• ■"> , > > J 1 J , vidna. Sicer pa ne morejo tako lahko bok- prijatelji cesarske hiše. Oni se širijo vedno Rusija ne prične kaj »nevarnega« proti ' mir hotel utakniti se med Rusijo in Ki Mongolcem. Pomislite, da v mestu Ui'gu sestoječa ruska posadka je za 80 odstotkov vzeta iz mongolskih vojakov. Rusija je jako pre- Ko je v Oili začelo vreli, so ti laza-začeli serji čez Kalgan. Pred Kalganom je so-bolj proti zahodu v Mongolijo in ni jim tegka in na n)bu iste stoji trdlli samostan priti za hrbet dokler držita z cesarjem franoo8kih lazaristnv. njih papež Daili Lama in Mongolski kan Tušetuhan. —- Samo Rusija bi iz Sibira1 zamogla z veliko močjo stopiti jim za peto. > ^ t()pa na ol)zi(lje. nakupili si mnogo = Pot bi peljala skozi puščavo »Gobi«l]>uSk jn smodnika. Tako so držali v »šahu« (kjer pa ne rastejo gobe) na Kalgan. I drfavno cest() Kalgan-Kyalita, koder po-V mestu Ur g u je tisoč kozakov ali teSe sibirska železnica. — Že so bili prišli te pušča zviti Tuhetušan na miru. I)a bi ^ tja bokserji (Brivčev poročevalec jih je pa ti obvladali Mongolijo, bi bilo toliko. gledal skoz peršpetin iz samostana) ko so kakor, ako bi stotnija vojakov v Trstu pa zagledali na robu soteske močno trdnjavo hotela struhovati celi Avstriji. Pomnite, d.» so zbežali. kakor »puferstaat«. Mož je zvit, a dvema gospodoma ne bo služil. Na vsak način bo ta rumeno-polti lisjak stvari taki sukal v severni Kini, da ostanejo zmešane nedogledno. Za slučaj pa da Rusija prepriča tega »kana« in ga k sebi priveze, da se bo sam čutil še bolj Rus kakor Mongol potem oboroževati, spravili so dva bi bilo drugo. Je pa še ena mogoče, namreč, da bi Kinezarji tako pritisnili nanj, da bi bil sam prisiljen iskati moči pri Rusih. No, potem bi postala vsa kitajska afera — ruska privatna stvar. Evropa bi morala biti v tem slučaju Rusiji hvaležna. Ako še dodam, da se tukaj vse tako vrši, da bi se upeljal ravno zadnji slučaj; da kan je že vse oborožil do grla, brez to je zdaj prva od strahovitega Cingiskana res ti lazaristi ovarovali Rusijo pred bok Mongolei so začeli misliti na politiko in I Jn kaj se vam zdi, morda so za takrat da bi ljudstvo kaj sanjalo o tem, tedaj bodo Brivčevi čitatelji na jasnem, da stvar ni še pri koncu. Povem Vam, da v severni Kini se bo igrala še posebna interesantna tombola. sem. Ta Evropo. Zda i je bil pred stoletji navalil na'serji in celo Evropo pred Mongolei. Kan I Tušetuhan je bil menihom hvaležen, ker ne ve na koga udarijo 1 ni bil še pripravljen na odpor. Ako ta se se PODLISTEK. i Krancelj s pripadki vred. Podaje: „?ovž". III. | T. šaljivi koncert. V spored je bil sledeči: monij i. — Kranceljnu ni šla ta stvar iz 1. Ražem : komunski trobec; 2. Krancelj: glave; tudi on je hotel nekaj tako origi-skakajoči solo; .'i. dr. V rh morski: juri- nalnega napraviti; poskusil je z mačkami. dična disertacija o pravnem razmerju med Kupil je 386 mačk ter izbral iz njih l(i najbolj muzikaličiiih in to samo mačke možkega pola. Mačke ženskega pola je popolnoma isključil, pa nc morda radi ' bolho in ženo; 4. Krancelj : zbor lt) dre-Po listi slavni predstavi o kteri sem siranik mačk moškega pola. Da sprego-uže zadnjič lagal, začel je naš Krancelj vorimo nekoliki- o zadnji točki. Kranceljnu dolg čas prodajati ne vede kaj bi začel, je bila prišla slučajno v roke neko stara ^ tega, ker ni bilo prostora v šoli kakor v Ljudje pripovedujejo, da je od samega zgodovina iz časov francoske revolucije; Rojanu pri Trstu, ampak radi tega, ker dolzega časa — zrastel za 15 cm! Za ko je knjigo bral, prišel je bil med drugim se je bil prepričal da maček in mačka novo"delovanje so mu bile obnemogle vse tudi na neko godbo iz živonja Ludvika ^ vkup ne harmonirata zmirom. Teh 16 duševne in telesne sile radi prenapetega XXXV. Vsebina dogodbe je ta: Ludvik mačk je za rep zvezal — seveda po sta-dcla na Jamski Ivanki. Spati ni mogel, XXXV. je zahteval od patra Gašperja, rosti — in jih začel ščipati po taktu, ker je postal nevrastemičen; v cerkev na j mu priredi komično muziko. Da vstreže Kmalu je imel »mačje orgije« samo da hoditi ni več moda, za bokale prazniti Gašpar svojemu gospodu je zvezal svinje ^ vse piščalke niso hotele funkcionirati! Z — treba biti Prešern! kaj začeti? Zevati? po slavnosti na stroj s škalani za rep in izvenredno pridnostjo je vender le dosegel — ali zevanje napravi široka usta, z zobmi jih začel zbadati z železnimi vilami; po-j da je »skup spravil« navadno pesem: pa stoji uže davno tako tako! Kam časom sledica tega je bila dajo njegova Debelost, Cuk se je oženil! — Na dan koncerta pa V takem duševnem razpoloženju nahajamo Ludvik XXX V. kmalu potem naslajal — nesreča je hotela, daje bila ravno so-sedaj Kraneeljna. Za srečo so priredili v svoja ušesa na tej divnej svinskej har-, bota, in ta dan ima maček svoj dan popotnik iz Urge v Mongeliji. U r g a, dne 14. avgusta 1900. Vsem ovropejskim Slovanom: Tako poroča Brivcev korespomlent in Še jedno ti morem »seglih pemerkat kako nuc, ampak tist, k so mejhen več koker smo 11 če raj z kaprolam tancali, da je kar i mačke in nad vsakem kajfajo. Koj k' sem jest, peršla k hiš, so strašno na srce položi i, de jim veter pihal, alston odškrivi mi še ta pisem nazaj. Adešo te pa anka jest lepo pegrisam azija tsko-rusko-mongolsko-ki tajski pozdrav! barke in doline, knšnem in ostanem Tu-In-Tam-Van-Dram-Sam Tukaj se izve lato se med širi. tvoja franjdsaftarea Špel a K I o v a s a r b'b!a dobro kuhala in jih na špeneir vodila, kadar bi oni ne imel cajta. Zofe in stol so vsi povaljan in raztrgan, po cimrih Jezična Polonca. sem ozi Draga mija Polonca ! Z velikim frajtam tvojo litero. Predno pa kompliram in ti fertik napišem kveste cajle te anka lepo pegrisam in te hočem enpisl potruštati v tvojim mizarabelem dinstn. Ko sem forige vod i o z liikamalijem prirajžala n»h Trieste bilo mi je ašaj' longbajlig po tebi; adešo je birklih use drugače u tem serbiciji ko frijer. Meneštro imamo sempre mizarabl, na sontak smo imeli rižipiči z kapucam,! za nohtmal pa polento in zaroštani bakala. 1 Anka jas sem poflisaua glili tisto jesti kakor! di knedige heršoft. Oštarija t:ijč pa po-hrusten hier niks festen, bail sempre po italieniš šprehen. Veš da se mi in zvo fer-drisa, da sem čisto zmešana kot kranski1 XVII. ■ v I1. ricet. — yge jedno se sika, de kej povem, Ocvinkov kaprol me usaki abend pred j me- radi jajc tožila! Kakor mi je sam sece iz hiše. Radi tega so mu pa lasje Krancelj pravil bili so ž njim na sodišču -I no, se ve« rad »Dobro,« reko, »jest b* jih tu d los bil.« »To je Njim pač lohka, k ' so gospod, kar jih, pa je.« »Ja, govori se že lohka, al stri t, to je kaj druzga. Sej sem že večkrat pro-biral, sem jih pustil v vodo pometat, pa polej je bil jok in stok v hiš, frava so dobil krč, niso maral ne jest ne pit, nazadnje ni blo drgač, de sem mogel sam preskrbet jim druge. Tukaj ni druzga mi-telna, kakor če b kdo znal toko nardit, de zelo prijazni; prosili so ga naj sede, zraven pa so mu postavili iz same spoštljivosti, do njega dva - policaja! Prisodili so mu 20 gld. globe ali dva dni ono sobo v kterej se solnce »igra,« za hrano pa mu ponudili čik, česen in šnops! Seveda da je Krancelj precej interpeliral, ali je prav brez potrebe v vseh treh instancah propadel. Neka stara devica, ki je mislila, da jo Krancelj vzame, mu je posodila 20 gld. Od veselja je on komponiral ono veselo pesem pokojnega Trubarja: »Srečna jajca« v duru. V" kakem duri ne vem' ker ta kompozicija se še ni objavila ; do-tična devica je namreč še vedno devica! Kako je on »miserere« komponiral, prihodnjič kaj omenim, ker moram prej sam malo študirati; jaz se namreč na muziko toliko razumem kakor kmet na »londkarto!« b'se psi fravi prestudili, de b'jih sami spodli. Ali veš ti za kakšen tak mitel?« »Zagiftajo nej jih,« rečem jest. »To nič ne pomaga, bom mogel polej drugih dobit. More bit kej belj konštnega. Če si kej tacga zmisliš, de bo kej ratal, ti bom kupil najlepš ta velk facanetelj, nej košta, kolker hoče.« Jest premišljujem in tuhtam, pa dolg mi nič kunštenga v glavo ne pade. Kar se spomnim, de bo kmal fravin gori, grem k'gospod noter in pravim: »Ali Njih pravi pekantarji kej za god perneso ?« »O seveda, prav veseli jih to!« Na pergliho: če b'jim tist Njih pekantarji, k'hodjo sčm zvečer karte špilat« — »Ja, ja, vrag vzemi vse, sem jih tud do grla sit. Te stare sitneže tud le zato trpim, k frava ne more bit brez kvar-tanja. Pridejo veotal zato, de zastonj večerjajo in še kaj dnarja odneso, ker zgubil od njih nobeden še ni nič.« »No vidjo, tok je prov; če bo ratal, kar sem jest stuhtala, bodo frej obojih psov in lačenbergarjov.« »Polej ti pa kupim še kikljo al kaj druzga, kar si boš zbrala,« reko gospod. »Povej mi tvoj plan.« Jest jim vse razložim in k'semfertek, plosknejo v roke in b'me bli od veselja kmal'objel, če b'se to za njih šikal. Vam tga še nočem povedat, de hote belj firbČni. Takole je polej blo: Zjutrej, k'so šli frava ven, k'je bil dež in v dežji svojih oarteljnov niso seboj jemal, de b'se ne zmočil in ne prehladli, sta peršla dva fanta s trugo, pograbila pse, djala jih vanjo in nesla seboj. Frava pridejo nazaj, preo zamerkajo, de cartel-čkov ni, in začno delat strašen špehtakelj, de kar vsa hiša skep leti. »Kaj jest vem, kje so psi,« reko gospod, »zakaj si jih pa tako nase pervadla? K'si šla ven, sta vdrla za tabo; jest jih ne bom lovil in če s jih ti sama zgubila, jest ne morem za to.« Frava brž spet dero na retovž in puste po vsem mest ven klicat, de so se trije psički zgubili in kdor jih prinese nazaj, dobi dober Ion. K'so dam peršli, so se prec vlegli in jokal, jedli pa nič; men so pa zašafal, de morem brž vsacega not pustit, ki bi pse pernesel. Pa ta dan ni blo nič, jest sem dober vedla, zakaj ne. Gospodu sem pa rekla: »To bo slab, če gnadljiva frava ne bojo neč jedli.« »O, nič se ne boj, sej žiher mal skumra Le tih bod, pa stori, kar sva sklenila ? Zvečer pride ta prvi lačembergar in hoče it v čimer. Jest ga vstavim in rečem : »Ncoj ne bo nič, gaadjiva frava so bolarn.« »Bolni?« praša lačenbergar, »kaj jim pa fali?« »Pse so zgubli.« »Tako?« reče zamišljen, »i, kdaj bojo pa zdravi ?« »Kadar namest teh psov dobe druge,« je moj antvert. »No, jih bojo že gospod kupil.« »Ne verjamem. Dons so rekli, de oni jih ne bojo. Če jih frava očijo imet, nej, s jih kupjo sami, al pa nej jim jih kter drug pernese.« »Aha, aha,« mrma lačenbergar,« že zastopim. Pojuteršnim je fravim god in vsak let sem kej mcjhnga za vezilo pernesel. No, dobro, je glih lepa legvat, da se fravi posebno perkupim.« Lačenbergar gre, jest se pa v pest smejem. Za njim pride ta drug, s tem je i glih tak pogovor, tud s ta trekim, četrtim in petim ; blo jih je namreč pet, de so mogli vendarle kvartat, če b' glih dveh ne blo. K' so vsi odšli, pridejo gospod ven ■ in vprašajo, koko je blo. Jest jim vse povem, oni se smejejo v pest, jest pa tud. Drug dan je bil strašno pust, fravo je vse bolel, še dohtar je mogel prit. S tem so pa gospod pred durmi preh nekaj šeptal; Kaj je blo, noter nisem mogla slišat. Frava so pil samo eno šalo župe, polej so pa v postlji obrnil se na uno stran, pa z nobenmo neč govorili. Pa nej bo dost za dons. Prihonjič bom povedala, kako se je naprej zgodlo, de se bote gotov smejal, k bote bral. Za zdej pa adijo ! Vaša Polonca. knliarca v Iblan, per eneh starek ldeh. Regula vitae. Na skrajnost gledaj tukaj, na skrajnost gledaj tam! A srednji pot pa voli ti pametno si sam ! Društvene krčme pri Kitajcih. Cuj Brivec, kaj ti povem; neki dan sem srečal tvojega potovalea Pavliho, spustila sva se v pogovor ker sem želel kaj zanimivega zvedeti in nisem se varal. Pripovedoval mi je, kako je" potovrl po Kitajskem, kakor je tebi že znano. Pri ^ej priložnosti ga prašam: Pavliha povej mi. kako so pa »društva« po Kitajskem? »Kakor pri nas« pravi on. Lahko bi ti kaj zanimivega povedal o njih. »Neki dan sprehajal sem se po pekinških ulicah kar se ustavim pred neko hišo. Nad vrati je visela deska z napisom : »K r č m a k o n s u m n e g a društva v Pekingu u v e d 1 a j e za s v oj e ude i t e h le deset zapovedi: 1. Veruj samo v našega krčmarja. ' 2. Ne imenuj našega krčmarja, ker noben ud ne mara več, njega imena slišati. 3. Posvečuj vse svoje moči društvu in kadar boš vse spolnil te bo krčmar za plačilo iz krčme sunil. 4. Spoštuj krčmarja in krčinarico, ako hočeš da te bodo iz krčme vrgli in boš dolgo na ulici ležal. 5. Ne ubivaj posode; ta posel prepusti krčmarju, ker je bolj spreten za to. G. Ne preštevaj denarja, katerega ima krčmar in ga ne da iz rok. 7. Ne kradi; bolje je da se obrneš do odbora tega društva pa dobiš kolikor ti drago po 4°/0. H. Ne govori nikoli resnice proti odboru ; ako nočeš biti zaničevan. 9. Ne poželi nikoli v krčmi kaj jesti kadar si lačen, ker bi tako zastonj čakal da zakurijo ogenj. 10. Ne želi biti postrežnik v tej krčmi ker ta posel oskrbujejo neki o Iborniki in podpredsednik. No, to naj bi še bilo. »Dragi Pavliha« mu rečem, zdaj sem šele spoznal, kako daleč so ti kinezarji za Evropejci. »Se bi ti kaj povedal, mi pravi ali zdaj nimam časa ker se mi mudi v Gorico«. Jakob z Vrha. Tako je, Da naj ne gre, ga je prosila ; Da naj ostane je ihtela; »Če ljubi greš, jaz moram vmreti! Ostani! Kaj bom jaz trpela!« Nje prošenj ni puslušal. Sel je. In ona tuge ni mu vmrla: Že drugi dan ljubeznipolno Drugemu v oko je zrla. Starogorski- Tržaške vesti. mož je postal popularen! Mi mu ne na turnu solčno uro. — Zvon naj pride s Kon- Osebna vest. Včeraj je on. Banelli pregledal vse oslovske stale; bil je jako 1 ](>v zadovoljen in se je o temu tudi vrlo la- j skavo izrazil. Zvečer je bil na lokandi banket; napivalo se je mnogo in hvalilo napredek v nar. gospodarstvu. I Tržaški Sokol, z velik-'m veseljem i.e- 1 ležimo vest, daje bil »Tržaški Sokol« prisiljen premestiti svojo telovadnico v ulico Cironeo, ker je bila dosedanja telovadnica zavidamo, pač pa zavidamo njegovim vo-lilc.ein, ki so od »p a n e m e t c i r e e 11 s e s« oijni samo z »c 1 r c e n s e s« ! Dražbe ,,premičnin". V nedeljo, dne 30. febr. 5999. leta po Adamu se bodo vsled naredbe tuk c. kr. okr. sodišča za nemogoče stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na governu : § 19. tem. drž. z a k., istotam : koš prošenj za slo v. šolo, istotam : 100000 k i 1 o v slo v. i n- terpelaeij; na magistratu: vsi načrti o bo- V »zelenem hribu« pretesna! Nadejamo! , x . . , , . , , , , . 1 J j dočem, tržaškem vodovodu, istotam: utoki se, da bo kmalu tudi nova telovadnica pretesna — v kar nam Bog pomagaj !! Srečni Slovenci! Suha veja avstrijske ravnopravnosti poganja vender še od časa do časa kako zeleno peresce; samo poiskati je treba ta čudež! Tako je naletel tudi naš poročevalec, ki je napravil ne dolgo temu mal izlet na itnl. slov. bojno polje —- nehote tudi v si. c. kr. davkarijo, kjer je opazil, da so napisi okolu orla samo nemško-laški. Kaj mislite, da je to dar »Ficcola«? — kaj še! — Le počakajte; že še razvije ta orel svoja stara krila v avstr. parlamentu! — No prav za prav: z veseljem naj pozdrave Slovenci tega orla, ker nobeden Slovenec ni prisiljen da bi razumel nemški ali laški in radi tega ne obstaja nemško-laška davkarija zanj; tako je vsaj oproščen tistega sitnega plačevanja davkov! Ravnopravnost in zdravje. Slučaj je vreden, da ga objavimo. Na nekemu mestu našega slov. Trsta zidajo novo hišo. Kakor je uže pri vsakem zidanju navada, tako je tudi tukaj pribita mala tablica, ki zabranjuje vsakemu »ne-potrebniku« vhod. To je popolnoma v redu, ali to pa ni popolnoma v redu, da je tukaj napis samo v nemškem in ital. jeziku in ne tudi v slov. jeziku! Kaj sledi iz tega? Dvojno! Prvo: da Slovenci niso »nepo-trebniki« v Trstu, in to nam je jako všeč, j drugo: da bi hoteli morda primamiti tja narja kaeega Slovenca, da bi prišel v dotiko s kako opeko, kar bi pa bilo zopet vrlo nevšeč! Dobro bi bilo ako bi naši poslanci slov. davkoplačevalcev. Vremenski vestnik. Včeraj: kritično (j o ključu Kocrbcrjevem). Danes: kritično; — Tlakomer: vedno veči. — Danes: pred-pol. in pop. oseka v vseh — žepih. i." Sonet. Da vse se najde, če se le išče, tako sem našel tudi tebe sreča, odkar me ljubi deklica ljubeča, deklica lepa, moje zdaj svetišče. Srce je moje dar, ona. svetišče, tolažbe tu ljubezen mi kipeča, si išče zmir ko tere me nesreča, Ah ona mislij vseh je zbirališče. Oj ti predivno, krasno dete moje, kako naj bi izrazil ti ljubezen, ki čuti zate mi srce kipeče. Po naj, saj pravijo oči mi tvoje, da ti veruješ v mojo, ah ljubezen, da ljubiš mene, ti dekle ljubeče. Ivan Ivanovič & Luka ima svoje misli. (V društv. krčmi v Bavkovljah). »Prav imate Tomaž, -do zadnjega vi-naj se naredi račun. — Tisti šno- farji se denejo za može, za na prej postavljene, ki ne znajo deti še pod »take« cvek. Romunska reč mora domu. Ze pet mesecev lijo so se odahtiile in pomirile. tovela mi ga opletemo. Možje : »Glejte de kadar bo sobota, ne ostanemo b r e z k a p o t a. — Bazoviški zvon in kontoveljski sta glih taka. — Jaka: prodali so kri in zemljo; — ali smo bili zabiti; zdaj se delajo pa tujci gospodarji. (Glas od sosedne mize) On je pa sam podpisal kontrat, tam za žegnam. Luka, Luka od Luka Starca : naj bo prokleta moja roka je rekel Kontovele: ako se je moj prst, dotaknil peresa. Ste me videl, kedo me je videl ? — Od sosedne mize: »Ste prodali morje in breg — Cezarju.« Jaz prodal, mi prodali, kedo je kaj videl no: issa barea ehe fa giorno! — Nič nimam pa ko bi kej iinel bi fo-' reštu ne prodal. — (Pri sosedni mizi govore o vojakih). — Kaj še to ne ve j te »IJnterjaeger« je koprol. — »To ni res, unterjaeger je menj ko j a f ger.« — — »Isa, niks verstonden dajč, bin ge-vezen unterjegar, je več ko jager — on je kopral pa bašta. — Uro so nesli na majestrat - Vi ste šnotarji no možje,... kontoveljski zvon pujde v Bazovico, so-lnčno uro dobimo: issa ehe fa eriorno. o »Glejte dč v... soboto... ne... ostanemo... brez kapota. Luka je zaspal. Vc- LETI6RAMI Sv. Anton. Imamo enega pet line.i, ki nima družice ali jo je zgubil, pa bi rad se družil na tujem dvorišču. Pridi da mu inštaliraš to posebno kokošico, ker sam nima sreče. . Gorica. Slovenski župani pojdejo z slovensko zastavo v srcu na cesarjev sprejem. — Trst. Staromestne diplomirane device so protestirale pred odhodom Dr. Angelija zaradi kvarenja obrti. — Zdaj ko so zvedele, da je še »živ« odšel v blaženo Ita- sprcgovorili o temu na kompetentnem mestu le/i naša ura v kovačiji na maještratu moško besedo! Celje 22.-9. Dr. Mravlak pravdni kon-kakšni kovači so tam — urlaub ! urlaub! j zulenat ljubljanskega škofa je izstopil iz Obrnjen mandat in reklama. Volitve Smo hodili od krčme do kreme; kaj imamo | luteranstva zope v katoliško cerkev in to so znova razpisane in za to treba agitacije zdaj: imamo, da nas zapirajo ob vsaki samo iz ljubezni do Slovencev, ker mu lovijo in popularnosti! Kako se doseza ta cilj, uri: »issa, ehe fa giorno!« postrve in srne na škofovi grajščini. — nas najboljši uči 011. dr. Angeli. Da bi j Re sje, našo uro so zapravli, ali so jo Celje 23.-9. Tukaj je služil slovenski tudi širši sloji zvedeli kaj o njegovem »de- nesli štraearjolom : — možje kakšni ste; »angelj« nemško »troteleo«. Ta je angelja lovanju« je prenesel svoje »delo« celo pred vse prodaste; mi mladi pa moremo po spodila, ker »trotel« in angelj vendar ne — tribunal! (V parlamentu opravljajo to svetu za trebuhom! — spadati pod isto streho. — »delo« navadno ministri se slov. poslanci! Ta je komunska ura — issa, čredo in deo. Volonje. 23.-9. Krvavi porotnik Tišler op. hudomušnega stavca.) — I11 glej vraga Zdaj moramo gledat na solnce. Naredite je prelivcl nedavno cvet nemške inteligence v podobi rudečih kapelj, ki so mu padale iz nosa, ust in glave. — Nemci so zelo navdušeni nad tem nemškim »heldom«. — Ormož 24.-9. R. Reit se je zavaroval pri banki »Slavij« na živenje, ker se boji da bi ga Pnekovi mrjasci živega ne pojedli. -Maribor 25.-9. Kaplan Bratkovič postane še pruski operni pevec »die v a c h t a m Rhein« mu že vre iz grla. — Maribor : 29.-9. Celjski župan je razpisal »nove volitve jedino v slovenskem jeziku«, ker je vendar spoznal da so Nemci po južnem Štajerskem raztreseni kakor bi jih cigan iz torbe zgubil, (Dom.). — Koroško. Za Grabštajn in Velikovee zahtevajo letos od učiteljev znanje kitajske šprahe — namesto slovenskega jezika. — Ptuj. Ptujski prošt Fleek je prosil za nemško gimnazijo naklonjenost nebes. Drugo jutro je dobil odgovor: AVas auf diesern »slovenisehen« fleck solte der Hiinmel die Teutonen segnen. Neimals. — Ptuj 27.-9. Slovenski dijaki hočejo dokazati, da ravnatelj Gubo, bode zaman kopal nemško jamo v pogubo. — Zupanu Ornig-u so vrli ptujski fantje, dali pri zadnji slavnosti dobro prežo tobaka pod nos. Živili! * Lepa Liza. Vrstnice Lizine že vse so letos se omožile. Za njo samo ni nikdo baral, za njo samo ni nikdo maral. Koliko grdih je brez lic, rudeeili bilo na oklic! In vse in vse so srečne bile, so može lepe vse dobile. A goršega dekleta ni; župnij devet ga ne rodi. Je lepo Lizo, neki ljubil, a drugo zdaj nelepo snnbil. Ce vprašaš, kaj je temu vzrok, pove ti v vasi vsak otrok : »E, lepa Liza je brez dote; ne ženi nikdo pa sirote.« Starogcrski. Vsi na ples! „Zveza tržaške slov. mladine" vabi vse svoje člene in nečlene na ples, ki ga prireja vsako nedeljo in praznik v veiiki plesni dvorani v ulici Rossetti št. 4. (pritljičje), pod vodstvom gosp. plesovodje I. Umeka. Prva vaja prične ob 4. uri pop. in traja do ure zvečer, druga vaja prične ob 8. uri zvečer in traja do II. ure. Vstopnina l< prvi vaji 50 stot. in k drugi 60 stot. Dame so vstopnine proste. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Tržaški klerikalizem. A. : Kaj se ti zdi, ta afera med župnikom H r o v a t i n o m in kapelauom S t e m b e r g e r j e m ? B.: In nu, ker je Stemberger naroden duhovnik, ki tudi pred tovariši- liaše krvi mora braniti pravice in čast svojega naroda. A.: A tako, zdaj urnem, od kodi prihaja tisti razupiti duhovniki tržaški klerikalizem. možato? v sv. Ivanu. (Krčma „Trattoria al monte Timignano".) Matija. Akramenc, Tone, kdaj sva pa govurla midva skep. Tone. Strela še »Brivca« in tistega, ki je pisal o naju dveh. Matija. Al'si vidu tistga spaka pisanga. Pravjo, do so mene clo namalale. Tone. Te niso ne. Saj tudi če bi te Kraševni imajo tako trdo kožo. Pa da je mene denu oni vrag v »foglio«, mene, ki raprezentiram celega Mauronerja v sv. Ivanu — to me je jezilo, ko sem šel predsinočnjem domov. Takrat sem namreč, to zvedu Najrajši bi bil telebnil lojtra in vrč v prvega »bčkara«, k sem ga videl. Matija. Tudi jest ne morem več vidt' Slovencev. Jest jih j m šl m zadost. Tone. Saj vidiš; tisti, ki je denu mene in tebe v Brivca, še našega ubozega, nervoznega kaplana ne pusti v miru. Ubogi, je dober njih patrioto — pa zastonj. Ti liberalci bi ga najrajše utopili v žlici vode I Matija. So jmčl spiet kaj ž njim? Me veseli, de nisem samo jest v »Brivce.« T o n e. Ni bil v Brivcu ne. V Edinost ga je vtaknil nekdo. Zaradi pridig je bil en kavs. Kaj jim hočeš — tistim liberalcem. Matija. Naj le jemajo ž njim kar čjo, samo da pustijo mene v miru. Akramenc. kar s pušo ga bom, če me dene kdo še noter v t i-it' ga spaka. T o n e. Ancora un mezzo, Giorgio ! Mtija. Kaj boš mezo! Jur'kar liter prines' ga. % Okolu svet&. Govori se, da pošlje Avstrija v Kitaj še 4 vojaške godbe. Cesar Vilim ni imel uže 24 ur nobene govoraneije. Kakor čujemo je srbski kralj Saša patentiral svojo najnovejšo iznajdbo namreč : »ženite z mašino« Avstrijski teologi so prišli do prepričanja, da mora biti gospod Belzebub Slovenec, ker še sedaj ni avaneiral. Še vedno je »obrst« v peklu. V Atenah so zaprli včeraj Diogena, ker je okrog hodil z laterno — brez kolesa. Govekar je dobil 209 gld. literarne nagrade od vlade; bati se je, da bodo sedaj vsi Slovenci v — tinti sedeli! Dr. Quido Angeli mora imeti boljši spomin od Mezofanta, ker je hotel zamašiti tudi tisto luknjo, na ktero je celo vrag pozabil. Kakor smo zvedeli, je prosil Vilim naš danes telegrafiično Cicerona Hi Demostena, naj bi mu dovolila, da 'bo 011: »im Bunde der dritte« ! Katoliški 'shod je hotel pokaz-iti, da se Slovenci radi blamirajo, če tudi ni potreba. Koerber ni hotel samo radi tega sklicati parlament po leti, ker bi mu bilo nemogoče iti v eni noči dvakrat v Isclil. Ker govori iz dr. Šusteršiča sveti Duh, prosili bi ga naj pove, kako se pravi po slovenski: sic volo, sic jubeo.... ? — Ž" »i Iz šole na Kranjskem. Učitelj: Ti Francek, povej, koliko je dvakrat dve ! Francek: Dvakrat dve je tri ali štiri. Učitelj: Tega ne razumem, kako to? Francek: Naš uče se djali: »S'ovenec« ima dva nasprotnika, Nemce in »Slov. Narod,« »Slov. Narod« ima pa tudi dva nasprotnika, namreč »Slovenca« in Nemce, vsi skupaj so pa vendar samo trije. Učitelj: Francek, ti postaneš še minister. !!! Pozor !!! na izlet na umetniško razstavo v Ljubljani. D ne 7. o li t o b r a ob 51/2 zjutraj odide posebni vlak v Ljubljano. Vožnja stane tja in nazaj 7 kron; vstop k razstavi 40 nov. v gledišče 1. Kr. Pela se bode opera Zrinjski. Vabilo. Plesni odsek pevskega društva »Adrja« v Barkovljah priredi jutri v nedeljo 30. t. m. plesni v en ček. Vstopnina za moške 1 K, ženske 40 stot. Svirala bo popolna W agnerjeva godba. Začetek ob 4 uri ; zvršetek ob 10. Plesni odsek se nadeja obilne udeležbe. DOPISI. Na Ferdeniču. »Brivec moj, slabo si opravil posel svoj ! Ne vem, ali je bila tvoja britev skrhana - ali imajo pa kosmatinci tako trde kocine. Povabil te sem bil med drugim na Frdenič — tjo k Pekci. Ubogal si me pač; prišel si, obril tudi; ali kakor rečeno premalo si segrel vodo. Ostalo je mnogo starih dlak. Mislim, da boš moral prihajati bolj. pogostoma, ako se ne zboljša stvar. Zadnjič sem ti namignil, da čakajo fante in jih lovč. No zdaj so se spomnile boljšega. Ta stara, ki ima »barbučk« »alla spagnuola«, si je postavila stražo na vrata. Tam »vahtajo« za njo in ji »meldajo«, če gre po poti kakšen ugoden don Kišot. O učinku zadnjega tvojega spisa, bi ti moral bolj natančno poročati. Pa kaj hočeš : vsak varuje svoje kosti. Samo to ti povem, da so tistega »Bizgeca«. Skedenjci dol v mestu nekje prav pošteno pobožali zaradi »Maričke«. Ko jih je začel »akra-mencati«, so ga položili pod voz. Pa to le samo med potoma. Glavna stvar je, da mi obriješ do dobra zgornje dve. Prejšnji. Krčma Trst ulica S. Mareo štev. (>. Trst. Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim 111 belem vinom. — Dobivaj", se tudi vedno mrzla jedila. Udani An1. Babic. <3S>OOO<5©©0<5*> ZALOGA POHIŠTVA Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št 1 - TSltT Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Peter Šmid, žganjekuh v Selcih nad Škofjeloko priporoča fini brinjevec liter 2 K 40 st., borovničovec liter 2 K 80 st. Domač izdelek večji množini. Trgovcem 10% popust. I. V1ČIČ, krojač v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad. Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zatlo-Toljnost. Priporočuje se slovenskim krogom in drugim. Za obilno naročitev udani I. Vičič, krojač. Pozor!! Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlieno apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU LllkŠa na Proselill. fpgf Cene ugodne. Gostilna pri Zlatem Križu ali pri „LIZI", v Gorici. Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico. Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče — 1 Za obilni obisk se priporočuje Ivan Katnik, gostilničar. pohištva vsake vrste llessandro Levi Minzi ? Trsta Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapeiarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis iu franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez 1U1 bi se za to kaj za nič 11 na o. EMoca (iroierija) B. Pol v Uorici Tržna ulica v p.slopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, iz suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. ČUDEN FRAN urar Glavni tu. - LJubljana - Glavni trg. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje ccne. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. ItT Ceniki na razpolago. {{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet ; posebno pripovesti, pesmi in razne ji o d u č n e nasvete za m a t e r e in h č e r-k e. —Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" -- Trst. Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko o ulica Commerciale 11. Q Podružnica ravnotam št. 12. ^ 8 Našim slov. gospodinjam, hišnim Q in drugim, katere stanujejo v obližji jSf _ moje prodajalnice naznanjam, da O se v moji zalogi dobč vse potrebne O jestvine za katero si hodi družino: O kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, O moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. _ Z obilni obisk se priporoča O udani O Vekoslav Pečenko, fj trgovec, OOOOOOOtOOOOOOG „Slavisches Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dao v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna L a v renči č, v Ljubljani bukvama Scliwentner po 14 nvč. i*" Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista. NOVAK MIHA trgovec ulica S. Katarina št. 9. - trst - nlioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domiugo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. ica 11 registrovana zadruga z omejenim poroštvom. edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne nloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. Prva slovenska trgovina i že težjem Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. ]»o kaj greste v Gorico? nakupiti Oče, Moram razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelju , Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinesel knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.(503.7« 1893 „ 38.245.13 1891 „ 49.741.66 1895 „ <8.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se