V NAŠZ DRŽAVI. Zrgovinska pogajaaja naše država z Avstrijo. Pogajanja za spremembo trbovlnske pogodbe med našo državo in Avstrijo, kl bo bila nekaj časa prekikjena radi pretiranih zahtev avstrijikih agrarcev, so se nedavno obnovila tia. Duuaju In bodo v kratkem zaklju<ena. Časopisje povdarja, da bo ta Bova pogodba za nas ugodnejša od popodbe, ki je bila te dnl sklenjena med Avstrijo ter madžarsko in radl katere Jc podal avstrijski trgovinski minister tr. Hainisch ostavko. Tiskarna Narodnc banke v Beogra4u bo začela redno cbratorati s 1. JuliJem. S tem dnem bodo začeli redno tl»kati nove bankovce in zameajovati atare in raztrgane, kl so sedaj v protnetu. Ker se imenuje naša država sedaj Jugoslavija, se bodo s časom že gleda na ta državni naziv fzdall novi bankovci. Posktisno tiskanje bankoveev Je uspelo sijajno. Posveiovanja Mala antanie bodo pričela 25. junija v Strbskem Ple3U. V D3USIH DRŽAVAH. Iz Romimije. Romunska liberalna Itranka pod dolgoletnim vodstvom rnanih Bratianov je bila nasprotna Karlovi vrnitvi in že dalje Casa v opoziciji. Ker se jo pa izvršila progiasitev vrnulega Karla II. za kralja brez težkof, z večinskim privoljenjem parlamenta in odobravanjem naroda, jc krenila stranka čisto na drugo pot. Voditelj stranke je postal Jurij Bratiano, ki Je prečital v zbornici izjavo, v kateri naglaša, da priznava liberalna stranka pod njegovim vodstvom kral<ja Karla II. in da bo vršila svoje dolžnosti poleg kralja. Parlamentu je predložea načrt zakona, ki predvideva za kralja letno 40 milijonov lejev, za kraljico-vdovo 20, za kraljico Heleno 7 in za prestolonaslednika Mihaela tudi 7 milijonov lejev. Nemški fiaacčnl minisier ck!stopil. Državni finančni minister dr. Moldenhauer je podal ostavko, ker so zastopniki dežel skoro soglasno odklonili njegov na&rt za kritje izdatkov za brezposelne. Avstrljski kancler dr. Schober je na predlog notranjega ministra pristal na izgon nemškega majorja Pabsta, ki Ja bil organizator avstrijske oborožene organizacije Helmwehr. Pojasnilo Schobra pred parlamentom glede izgona ]e želo odobravanje. — Avstrijski trgovinski minister dr. Hainisch je podal O3tavko In do imenovanja novega trgovinskega ministra Je vodil trgovinsko ministrstvo kancler dr. Schober. Za novega trgovinskega minlstra Je imenovan predsednik trgovsks in obrtne zbornlce v Gradcu dr. Schuster. Anglija vztraja na sklepib mlrovnlb pogodb. Madžarski ministrskl predsednik grof Bethlen se je mudll zadnje dni v Londonu. Hotel je zvedeti od merodajnih angleških političnih osebnosti, kaj bi rekla Anglija, ako bl dvignili Madžari na prestol sina umorjenega avstrijskega prcstolonaslcdnika Ferdinanda. Angloška vlada vztraja ocHočno na sklepih mirovnih pogodb in bi ne inogla dati svojega privoljenja za tistoličelije Habsburžanov v Budimpesti. Poguboncsni omeriški manevri | zaščifco earmo. Predsednik Hoover j6 podpisal novi ameriški carinski zilkon. Radi novih ameriških zaščitnili carin je došlo do odpora evropskiM držav In ameriških gospodarskih krogov. Uveljavljenje povišanih carin ja vplivalo porazno na njujorško borzo, kjer je bilo v enem dnevu lzgubljenih 280 milijard Din. Sovjeiski mogo^njakl med seboj, Ni dolgo tega, kar so je doigrala v Mos-kvi nad vse burna seja političnega arada, ki predstavlja vodstvo ruske kornunistične stranke. Na tej seji so se vneli ogorčeni prepiri med ganeralnim tajnikom stranke ia komisarjem za notranje zadeve, Stalinom ln komisarjem za vojsko VoroŠilovom. Komisar Vorošilov je namreč napadal Stalina zaradi njegove gospodarske politike in, opiraje se na poročUa poveljnilcov raznih vojnih okrožij, očital Stalinu, da tira boljševiško Rusijo v propast. Zaradi nasilnega edruženja ruskega seljaškega gospodarstva je nastalo med ruskimi kmeti veliko nerazpoloženje napram boljševlškemu vodstvu, ki ja seglo ža celo v vrste rdeče vojske. Tako so se dogodili primeri, da so rdeCi vojaki zapustili brez dovoljenja svoje čete in odhajali v rodna sela, kjer go pomagali ubijati seljakom vladne agente, ki so hotell nasilno Izvajati kolektivizacijo. Med di-ugim jo dejal Vorošilov, da bo, če se ne izpremenf sedanja smer politike, prišel kmalu dan, ko bodo zaradi te politike morali boljševiški voditelji odgovarjati s svojimi glavami. Stalin je odločno branil svojo politiko ter zelo ostro napadal Vorošilova in mu očital, da je pristaS desničarske opozicijs. Na koncu svo» jega govora je Stalin poskušal dokazati, da so Vorošilovi podatki netočni in da je pri tem, ko jih je uporabljal, zavestno lagal in obrekoval politiko stranke. V tistem hipu je Vorošilov razjarjen radi očitka, vrgel Stalinu v lice poročila posameznih poveljnikov vojnih okrožij in mu zaklical: »Beri sam, svinja!« Na to psovko je Stalin potegnil revolver in streljal na Vorošilova, ki ga pa ni zadel. Krogla, namenjena Vorošilovu, je zadela driigega Clana političnega urada, Avanesova, ki je zadet v pljuCa, čez nekaj ur Izdihnil. Njegovo truplo so pokopall začasno v Kremlju. Izdano je bilo tudi uradno poroSilo o njegovi smrti, v katerem pa veli Stalin, da je Avanesov podlogel Jetiki. Avanesov Je bil edeu najodlifnejših Clanov ruske komunistične stranke ter je bil znan kot Izboren delavec v strankinih odborih.