Štev 39. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana, 28. septembra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D.in., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje". Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v ,,Poslanom“tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo .NOVlN“. Shod naše stranke v Črenšovcih dnes 28. sept. Dnes 28. sept. se vrši javni shod naše stranke Kmečke zveze v Črensovcih ob 11. vöri po vélkoj svetoj meši i predgi. Vsi volilci iz dolnjelendavskoga okraja pridite, tüdi Madjari. Dobrodošli tüdi vsi naši pristaši iz sobočkoga volilnoga okraja. Govorilo bo več govornikov. Vodstvo stranke. Neščemo biti Horvatje.... Radičova stranka je, kak znano, celoga Prekmurja slovenski deo povabila v Püconce na malo mešo na shod. Dosta, jako dosta pomeni to, ka jih je prišlo samo 400. Na tom shodi so Radičovci glasno povedan, ka oni zato hodijo korteširat v Prekmurje, ka bí Prekmurje spravili pod Horvatsko. Gda je njuv govornik to vö povedao, Sp edno glasno odgovorili poslüšalci. »Neščemo biti ne Horvatje i ne Kranjci, nego svoji." — I prav so povedali i niti neso znali ká so povedan. Povedali so najmre to, ka žele naša Kmečka zveza za Prekmurje, najmre to, ka v federativno-autonomnoj Sloveniji naj bo Prek-fnurf&edná žüpanija; edna oblast, ki de se ravnala Ve pa to je ravno program naše stranke, je zahteva poslanca Kleklna, štero si je osvojo dr. Korošec. Mi gda to ugotovimo, želemo, naj ostanejo Pücončarje i vsi, ki so proti našoj stranki glasali, naj ostanejo vsi stanovitni toga mišljenji, ka nesmo i neščemo biti Horvatje, ni Kranjci nego svoji v slobodnoj Sloveniji Jugoslavije, ki bomo svojo oblast sami ravnali i naj odsegamao glasajo z nami po svojoj lastnoj želji. Neščemo biti HorvatjeI Ne. Zato ne, ar nas je Bog stvoro za Slovence. Zato se ni po-srbit ni pohorvatit ne damo i se tüdi ne bomo. Radičovi bi nas radi spravili, kak so sami izjavili pod Horvacko. Prle so to tajili, naše Novine so pa jasno to pisale. da je to njihov namen. Zdaj vidile, da so prav mele. A gda Radičovci odkrijejo, ka bi nas radi dobili pod sebe, pe povejo, zakaj bi to radi dosegnoli. Mesto njih Povemo mi. Oni bi nas pohorvatili, — ve glasno naznanjajo, ka smo mi Horvatje, ne pa Slovenci. Z nami bi polni pohorvatili tüdi sosedne obmejne Slovence i prek teh pomali vse Slovence, ka bi oni močnejši postali. Z krvjov našega maloga naroda bi se radi povekšali. Kak smo to obsodili pri Madjarih, tem bole to obsodimo pri bratih Horvatih i z cele moči stojimo proti toj nakani. Drügi namen, zakaj bi nas Horvatje radi pod sebe dobili, je kak so to že Novine tüdi objavile, da bi Zagreb prišo do naših carinarnic. Mi mamo velikanske dohodke pri cari- naročah, štere nas vežejo z Austrijov i Madjarskov. Tej idejo zdaj v Belgrad. A gda bo autonomija, ostanejo doma. Zato bi Radič rad meo nas, ka bi dohodki naših carinarnic bogatili Horvacko. Skoz našega žepa bi se pomagali Horvatje, mi pa ostali kodišje. To ne je samo krivica, nego hüdobija, zato jo iz dna srca sovražimo i njej proti stanemo. Nam trebe Samostalno Slovenijo v Jugoslaviji, Štere oblast smo mi i štera dobi dohodke svojih carinarnic, dohodke, carino, štero Plačüjejo Prekmurci. Kmečka zveza ali naša ljüdska stranka to zahteva, zato vsaki Prekmurec samo tü ma mesto. Vi ste mislili, da vam Radič prineso republiko i v njoj vse sladkosti, zdaj pa ste z vüst njegovih poslancov čüli, da vas trebe njim. A k odaji pa nesle bili za nikoga Slovenije i za Radiča tüdi neste. Novi položaj. Nastop nove, Davidovičove vlade je pó-zročo velko spremembo v jugoslovanskom političnom živlenji. Ž njim se je končala doba korupcije, krivic i začnola nova doba, doba dela. Vlada si je stavila za cil, krivice odpraviti, krivice kaštigati i voditi takšo notranjo i zvünaj politiko, da bo vladalo zadovolstvo v državi i da dobi držáva nazvüna ugled i priznanje. Pašič-Pribičevič sta morala odstopiti i nova vláda je napovedala boj krivicam, štere sta s svojimi prijateli včinola. Zavolo toga je popadno strah i napnola sta vse moči, da bi novo vlado vrgla. Po svojih novinaj sta glasila v svet, da sta držáva i krao v nevarnosti, da Jugoslavija propadne itd.-, če ta vláda ne odstopi. Ne sta opravila nikaj, itak pa je ne bio položaj vlade popunoma trden. Ne se je mogla zanesti na Radiča, ki njoj je obečao pomoč, posebno zavolo toga ne, ar je ne šteo stopiti v vlado. Zdaj pa je tüdi toj negotovosti konec. Dne 15. sept. je Predsedstvo Radičove stranke sklenilo, da stranka vlada ne bo samo podnirala, nego stopi v vlado i bo tak djansko sodelüvala i jo utrdi, da joj Pašič-Pribičevičove laži ne bodo mogle škoditi. Radičova stranka dobi štiri ministrstva i to: za agrarno reformo, za šume i rüde, socialno politiko i za izenačenje zakonov. Z vstopom Radičove stranke je postao položaj vlade trden. V njoj so zastopani skoro vsi Slovenci i Hrvati, velka večina Srbov i bösan-ski muslimani i tak joj Pašič-Pribičevič s svojimi malobrojnim! pristaši ne bota mogla škoditi, ja. vláda stoji trdno, ar za njov stoji skoro ves srbski-, hrvatski-, slovenski narod, ki Stavi v njo svoje popuno zavüpanje. Amerikanski priseljeniški zakon. Priseljenci zvün kvote. Sledeči piseljenci so zaznamenüvani kak priseljenci zvün kvote: a) Neoženjena deca mlajša od 18 let ali žena amerikanskoga državlana, ki stanüje v Zdrüženih državaj v časi, kda je bila vložena prošnja za amerikanski vizum. b) Priseljenec, šteri je bio zakonito spüš-čeni v Zdrüžene države i ki se vrača v Zdrüžene države po začasnom obiski v tüjoj državi. c) Priseljenec, ki se je rodio v Kanadi, Newfoundlandi, Mehiki. Kubi, Haitiji, Domini-kanskoj republiki, v okrožji Panamskoga kanala ali šteroj šteč državi Srednje i južne Amerike, ravno tak njegova žena i neoženjena deca pod 18. letom starosti. č) Priseljenec, ki je bio bar dve leti pred svojim prihodom v Zdrüžene države dühovnik šterogašteč verevadlüvanja ali profesor kakšega kolegija, akademije, semenišča ali vseučelišča, I šteri Prihaja v Zdrüžene države nadalüvat svoje pozvanje, nadale njegova žena i neoženjena deca pod 18. letom starosti. d) Dijak, najmenje 15 let star, ki pride v Zdrüžene države nadelevat šole na prlznanoj akademiji, kolegiji visokoj šoli, ali šoli, štero odobri tajnik za delo. K tomi se pripominja: Amerikanski državlani, ki zahtevajo, da se njüvoj rodbini prizna pravica, da pridejo zvün kvote, ali da se jim prizna Prednost v okviri kvote morajo za svoje prošnje rabiti posebno tiskovino,1 štero Izda generalni priseljeniški komisar. Prošnje, napisane i predložene v drügoj formi, se ne Sprejemajo. Po dozdajšnjem zakoni so bila nešterna pozvanja izvzeta Iz kvote zdaj pa so vštet! v kvoto i to. gledališč igralci, umetnih, Predavatelj, • Špitalske sestre, priznani vučenjaki, tühinci, nastavleni kak slüžabniki ali Slüžabnice. Tej spadajo zdaj v kvoto. Tühinci, ki so pred svojim prihodom prebivali bar pet let v šteroj drügoj amerikanskoj državi, so bili izvzeti iz kvote; po novom zakoni so izvzeti samo tisti, šteri so se rodili v šteroj amerikanskoj državi. Prednost v okviri kvote. a) Pri izdaji priseljeniških vizumov majo Prednost. 1 Kvoíni priseljenec, ki je nepdročeno dete, pod 21 leti, ali oča, mati ali mož odnosno žena amerikanskoga državlana,- ki je sam bar 21 let star. 2. Kvotni priseljenec, ki je usposoblen kmetovalec, njegova žena i deca pod 16 leti starosti. Fabijola ali Cerkev v katakombah. II Boj. Bila je skrbno zavita tak da jo je obleka pokrivala od glave do pet i na obleki je nosila indijanski plašč, lepi i po casarskom bogato okinčan z zlatom, da so se ljüdje kar Čüdili na kraji žalosti takšoj lepoti. poleg nje je stala dekla, ravnotak skrbno oblečena kak gospodinja. Celi čas je stala z laketom se naslanjajoč na nekši marmornati steber; oko je biIo vsikdar Obrnjeno na isti kraj ta, kde je stala Agneška, mirna pred Sodnikom, tak zamišljena, da niti teva dva znamenita človeka nej varala, na šteriva je cela množina se zgledavala. »Zakaj je ne v železi?" se zdere prefekt nad jetničari. „Je nepotrebno, ar sama rada ide i povrh je pa premlada ešče, odgovori Katul." ,Premlada, pa je že tak svojeglavna, kak najstarejša!“ ,,Le brž njoj denite železje na roke!“ Krvnik segne na küp, kde je ležalo železje i poišče najmenše i najbole lehko i njoj dene na roko. Agneška s smehom strese roki i železje je zaropeotalo po zemli! »Gospod, to je najmenše, ka ga imamo!“ se oglasi rabeo, ar se njemi je deklica smilila. „Takša mlada deklica bi mogla drügačne za-pesnice nositi nego so te!” ,,Mir“ posegne vmes čemerno Sodnik ; nato se pa pri jazno obrne do vjetnice: „Smiliš se mi Agneška, zavolo mladosti, zavolo tvojega stana i zato, ar so te tak slabo vzgojili. Rad bi te rešo, če bo li mogoče! Le premisli se dokeč je šče čas i se odpovej popačenim i pogübelno navukom, pa vbogaj casarja i darüj bogovom!“ Vse pregovarjanje je i bo brez haska; jaz sem se že odločila za trdno! Malike (poganske bogove) sovražim i je z celoga srca odür-javam i lübim ednoga i edinoga Boga, pa njemi samomi slüžim !“ „Kak se mi vidi, s teov le čas gübimo si zguči nevolno, videč, da se je deklica vnožici začela smiliti i da so njoj skazovali pomilüvanje. Tajnik, zapiši. Mi obsojamo Agneško k smrti z mečom, ar zaničüje casarske zapovedi." ,,Na šteroj cesti i prj šterom kamli naj se njoj odseka glava?" je pitao rabeo, »Preci tű, na mesti!” Agneška je za trenutek povzdignola oči k nebi, roki sklenola i nato mirno pokleknola; vlase si je potegnola z šinjeka, glavo nekelko priklonila, roke še dene na prsi na križ i tak čaka svojo smrt. — Vse tiho — rabli trepeče i drgeče močna roka i skoro ne more zamahnoti. Sodnik ga opoti, da naj vzrši svojo dužnost! Rabeo potegne svojo žülavo pesnico po očaj, nato zdigne meč, oceo se zblišči nad kličečöv Agneškov i glava se loči od tela; i rdeča krv namaka süho zemlo. V „togo" zaviti mladi človek ob sodnikovoj desnici je ves zamišlen gledao na meč i kda se je prikazala krv po vdarci, se je nekak šatan-sko zasmejao. (Dale.) 2 NOVINE 28. septembra 1924. b) Prednostni vizumi ne smejo presegati 50% (polovico) letne kvote šterešteč države. Po dozdajšnjem zakoni so mele v okviri kvote Prednost sledeče osebe: žene, deca, bratje, sestre, deca pod 16 let i zaročena 1. državlanov Zdrüženih držav. 2. tühincov v Zdrüženih državaj, ki so zaprosili državlanstvo, 3. oseb, ki so slüžili v amerikanskoj vojski za časa vojske. Zakon dá v okviri kvote gotovo Prednost priseljenci, ki je sposoben kmetovalec. Za kme-tovalca se računajo tüdi tisti, ki se razmijo na logarstvo, vrtnarstvo i živinorejo. Prošnja za Izseljeniški Vizum. a) Prošnjo za priseljeniški Vizum je vložiti v dveh izvodaj, b) Priseljenec, pa naj spada v kvoto ali ne, mora v prošnji za Vizum navesti med drügim svoje popuno i istinsko ime, starost, spol, narodnost, den, mesec i leto rojstva, kam potüje, osebnl popis, imena i naslove starišov ali drügih sorodnikov, namen potüvanja v Ameriko, kelko časa misli tam ostati, ali je bio kda v vozi ali v sirotišnici, ali so bili kda njegovi stariši v kakšoj norišnici i drüge živlenjepisne podatke. Če trdi priseljenec, da je zvün kvote, teda mora dati nadalne podatke, na podlagi šterih zahteva pripoznanje te pravice. c) Priseljenec mora nadale priložiti po dva izvoda spričevala od dobroga oponašanja, kazenske i vojaške izkaznice, če jih ma, dva izvoda drügih javnih listin, štere ma od njega vlada, pod štero spada. Priseljenec, ki je dobo Vizum svoj potni list pred 26. majom 1924 sme biti oproščen pritožitve zahtevanih dokumentov. č) V prošnji mora priseljenec navesti, ali spada v eno ali drügo vrsto oseb, šterim prepovedao amerikanski priseljeniški zakon vstop v Zdrüžene države. d) Če priseljenec ne more povedati, da ne spada v edno od Izklüčenih vrst, ali trdi, da je izvzeti od izklüčitve, teda naj našte v prošnji vse razloge za svoje trditve. e) Priseljenec mora oba izvoda svoje prošnje podpisati i s prisegov potrditi v navzočnosti konzularnoga uradnika. f) Za prošnjo i potrditev (z duplikatom) se računa prosilci 1 dolar pristojbine. NEDELA. Po Ris. XVI. Evang. sv. Lukača XVI. 1—11. Jezuš zvrači človeka od vodenoga belega. Njegova ljübezen dela kaže. To je prava ljübezen do bližnjega Ljübezen do bližnjega.*) Jezuš je najvišji zgled lübezni, ki hodi v zgodovini človeštva na čeli brezkončnomi sprevodi vseh dobrih, dobrotnih, od lübezni navdah-njenih, šterim je ne ohrano imen ništerni Človeški spomin, ništerna kniga — ljüdi iz vseh stanov: delavcov, zdravnikov; dühovnikov, modrijanov, žen, mater, slüžabnikov Vsem na čeli stopa naš včlovečeni Bog, Jezuš Kristuš. Ne samo, da je kak Bog lübezen sama; tüdi kak človek začenja vrsto vseh lübečih. Iskreno lübi deco i preproste ravno tak kak oblastnoga Pilata i modroga Nikodema. Kristuš je dobri paster, šteri se brez pogleda na drüžabne pred-sodke bliža grešnikom, se Pogovarja z Zahejom i Magdalenov i je milostliv razbojniki na križi. Kristuš obimle s svojov lübeznov prijatele i sovražnike. V bridkosti svoje smrtne vöre skrbi za svojo Mater, ki jemi je živlenje dala i moli za svoje mantrače, šteri njemi živlenje jemlejo. Svojemi dragomi vučeniki Janoši da počivat! na svojem srci i Judeži ne odtegne svojega lica. Sočütno nasičüje lačne ljüdstvo i žalostnoj dovici obüdi sina. •) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani Glasi. Slovenska Krajina. G. minister Sušnik v Prekmurji. Zadnji tjeden se je müdio minister za promet g. Sušnik v Slov. goricaj i Prekmurji. Prišeo je gledat novo železnico i most. Pri mosti sta ga sprijala okr. glavar, dr. Lipovšek i župan M. Sobote, dr. Sömen. G. minster je izjavo, da se železnica do novoga leta, mogoče že za eden mesec odpre. Črensovci. Dne 14. so meli Orli i Orlice z fare z naraščajom pri nas svoj prvi telovadni nastop. Orlice domače v kroji so zdaj obprvim nastopile v Prekmurji, dozdáj nesmo jih meli. Lepo je vodila predsednica Horvat Kata iz Trnja. One z naraščajom svojim so najlepše telovadile i žele največ ploskanja, prekosili so je samo Orli z svojov lepov sküpinov. Zdaj so telovadili Orli prvič na igro i čeravno so tű i tam napravili kakšo malo falingo, je njihova telovadca bila dobra. Veliki Šereg Orličov je popolno zvršo svojo nalogo. Več takših prireditev prosimo. Vkradnoli so v Žižkih pri Cigan Jožef (Kotnjekov) iz kleti sirote šivelje Frataričke meter kukorice. — Vlomiti so šteli tüdi pri Kolenko Ivani i Matjašec Matjaši v Črensovcih a pregnoli ko tate. Odnesli so od Kolenkovih samo edno lopato. Žandarske patrolje i občinske straže naj krožijo po gosto po naših selih, ovak nam tolvaje vse odnesejo. Na Martinišče so darüvali v diuarah: Štefan Ros Filovci 5, Sobočan Martin Trnje 20, z Hotize Ftičar Štefan 10, Horvat Marija 5, Horvat Janoš, glavni nabirač Trnje 180-50, Bedrnjak Janoš, glavni nabirač D. Bistrica 67 75, Horvat Treza Sebeborci 10, vdeleženci mariborskih deških dnevov 15, Törnar Matjaš Črensovci 20, Berden Andrej, kaplan Sv. Jürij nabrao 322 Dinarov. — Bog plati. Krog. Dne 31. augusta smo k večnomi počitki sprevodili 41 let stari mladenca, vojnoga invalida, Bejek Franca. Sprevod so vodili Prečastiti g. domači župnik, dekan i Č. kanonik Ivan Slepec s pomočjóv č. g. kaaplana. Pokojni je bio aldov svetovne vejne, ar v vojni se je tak prehlado, da je več ne ozdravo. Po zimi je niti iz postele ne mogeo. Če tüdi je bio betežen, je itak delao, ka je mogeo. Redo je nože i rad je rezao vlase. I ar je jako dobro zvršavao svoje delo, so k njemi hodili skoro vsi dečki v vesi. Bio je blaga düša. Posebno smilenje je meo s kodiši. Tem je včino vse, ka je mogeo. Bio je dober krščenik; noso je škapuler karmelske Matere bože, rad je prebirao molitvenike i lübo je rožni venec. Pa tüdi drüge dobre knige je rad čteo, tak posebno knige Drüžbe sv. Mohora. Naročao si je tüdi dobre krščanske časopise. V celom živlenji si je želo, da bi prišeo k Salezijancom kak brat. A žela se njemi je ne spunila, ar je morao iti k vojakom, po tom pa je bio betežen. Na »Martinišče“ je vsigdar mislo. V testamenti njemi je šteo zapüstiti pol svoje vrednosti, a ne so njemi püstili delati teštamenta. Dosta je trpo v tom živlenji, zato vűpamo, da ga je Oča nebeski sprijao z odprtimi rokami. Naj počiva v meri I šolski nadzorniki naši so postali: Aleksander Nežina, vučiteo v Gančanaj za sobočki okraj i Julij Kontler, vučiteo v Vldoncaj za dol-nje-Iendavski okraj. - Čestitamo obema i jiva prosimo, naj se s celoga srca borite za napredek našega šolstva i za pravice naših verskih šol. Država. Živinska senja v ljutomerskom okraji so zavolo šerjenja slinavke i parklevke do nadalnöga Prepovedana. Atentat na Radiča. Dne 14. sept., na den shoda Radičove stranke, se je pojavo v Zagrebi nekši detektiv Armenulič, ki je bio ta poslani, da bi Radiča bujo. Armenuliča so zgrabili i ga pelali v Belgrad. Med potjov je vujšeo i pobegno v inozemstvo. Kak poročajo, so njemi pri begi pomagali prijateli staroga režima. Kača v lagvi za pivo. V občini Hust v Vojvodini se je pripeto žalosten slučaj. Krčmar Romler je nastavo frišek lagev piva i je natočo prvo kupico nekšemi financar!, drügo pa je spio sam. Za nekaj minot sta V strašnih krčaj oba spadnola v gübe i prle kak je prišla zdravniška pomoč, sta oba vmrla, Preiskava je dognala zrok njüne smrti. V lagvičeki je bila kača i pivo se je navzelo njenoga gifta. Pred mariborskim sodiščom se je 9 sept. zagovarjala Lina Krčmar iz Crnelavec v Prekmurji. Obtožena je bila detomora. Porodila je najmre, a je dete zadavila. Obsojena je bilá ga 3 leta žmetne voze. Svet. Dvanajst vör ober 600 metrov globo-koga prepada. Trije Taljani šo šteli iti brez vodnika na vrh Grand Diabla. Že so bili skoro na vrhi, gda so se zvrnoli v prepad; spadnoli bi na ledenik 700 metrov globoka Najprle so zleteli 100 m. globoko i tam so na ednoj pečini obviseli za vože, s šterim so bili zvezani i tak so viseli 12 vör. Rešila jih je rešilna exspedicija iz Chamoniksa, Odked so jih opazüvali z rešpeterom. Eden se je lehko rano, drügi je dobo težke Znotrašnje poškodbe, tretji pa si je potro noge. Amerikanski dijaki za naše sirote. Dijaki amerikanske visoke šole v Orleansi so posleli našemi Rdečemi križi 44 jezer dinarov z želov, da se tej penezi razdelijo med naše sirote. Na Bolgarskom je poplavila ravnine silna poveden, ki je napravila nad 10 miljon levov škode. Ljüdje vpreženi pred kola. Med vojskov i bolševiškov revolucijőv so v ruskom, varaši Saratovi poginoli vsi konji i zdaj ljüdje vozijo po vulicaj kočije. Takše vprežene ljüdi zovejo ..začasni vršila dužnosti konja". MALI OGLASI Klepec Paveo dam na znanje! Pozavlam vse svoje prijatele, znance i negdašnje doba odjemalce na obisk ar sam začno pa trgovine na stárom mesti pri apoteki v Beltincaj. Blagovse fele, nova bonta. Nova sréča! Dobra roba nizke cene. Vas pozdrav tam ! Paveo. Anton Klemenčič, trgovec v Beltincaj naznanjata vsem svojim prijatelom i znancom, da sam dobő vse féle manufakturno blago za zimo, štrikano za velko i malo deco. Dobro blago po nizkoj ceni. S poštovanjom Ant. Klemenčič.. FAL CIGEO ČREP. Puconska ciglenica oda cigeo i črep — zavolo pomenkanja prostora — küpaomdki ga odpelajo od dnes naprej do konca toga leta, proti plačili v gotovini po naslednjoj znižanoj ceni: cigeo (za imanje) 550 Din. črep (Fabij po 1400 za 1000 falate Falo Češko perje! Eden kg. seroga česanoga perja 70 Din., na pol belo 90 Din., belo 100 Din., bolše 120 l 150- Din., mehko 200 i 225 D., bolša vrsta 275 D. Pošiljatve so carine proste, proti povzetji od 300 D. naprej, poštnine prosto. Mlnta zobston. Blago se tüdi zameni i nedobro vzeme nazaj. Naróčíla se pošilajo samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobèz št. 80 kod Pilzna, Čehoslovaška. Poštne pošiljatve Idejo Iz čehoslcv.v Jugoslavijo okoli 14 dni. Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in'zlate peneze, Ovlaščena banka za trogvanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. SalonIT je najbolši škrilj (pala) za pokrivanje strehe je boljši od vseh drügih materialov, lehki, nezgorljivi, dugo drži i Je tüdi najfalejši Dela se po starci Hatschekovoj formi „ETERN1T". Za pokrivanje strehe se da večletna garancija. Izdelavle se v Solini prí Spliti v zalogi je pri Čeh & Gašpar-i, trgovina z mešanim blagom, železninov, polskimi pridelki. MURSKA SOBOTA, Prekmurje. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava