Štev. 21.

V Ljubljani 5. novembra.

Tečaj II.

s, Brus* izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld.
Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po 4 kr. petit-vrsta.

Trije dobri sveti.

(Poslovenil

I.

„Gospa soseda! gospa soseda!“

„Kaj bi radi, gospod Tone?“

„Bi li bili toli prijazni in mi dali malo soli?"

„No, ko bi šlo vsaj za zlato! Sicer pa, ali hočete
igrati ulogo kuharja?"

„Tega bas ne, ljuba gospa soseda, — a jaz sem v
tej ulici našel precej ukusno povest, katero bi rad še
malo osolil ..."

„Kaj vam v glavo pade. . . . Toda, bodi, za kar
koli, tu imate soli, in še več je je, ko bi je ... .“

„Lepa hvala, gospa soseda!"

„Ne treba, gospod Tone!"

No, moj gospod, bil je vojak, katerega so sploh
klicali Janez Premišljaj, ne zaradi tega, ker si je preveč
glavo belil, marveč zaradi tega, ker v obče nič mislil ni
in ker mu je njegove kompanije stotnik, kateremu je bil
pridodeljen in kateri mu je bil zelo naklonjen, vsak dan
ponavljal: ,,Janez premišljaj, premišljaj!"

Janez Premišljaj dovršil j e bil svojo vojaško dolž¬
nost, dobil svoj „abšid“ in se pripravljal, da se vrne k
k svojcem. A njegova vas bila je daleč, jako oddaljena;
ondu stanovala je tudi žena njegova, kajti omeniti mo¬
ramo : ker tudi v tej zadevi ni hotel premišljati, oženil
se je še mlad s hčerjo cerkovnikovo doma, ne da bi bil
le jedenkrat premišljal, kako lahko bi se utegnilo do¬
goditi, da bode moral v vojake in da bi njega in nje¬
gove soproge mej sedemletno ločitvijo utegnila zadeti
kuga. In res, zadel ga je žreb in postal je vojak!

Ubogi Janez! Danes pa je vriskal in to iz dveh
razlogov: prvič ker bode čez sedem let zopet videl svojo
soprogo, drugič pa, ker se vrača v svojo vas s trideset
tisoč reali v žepu.

Zakaj je Janez imel ženo, tega ne treba razlagati,
kajti nič ni lcžjega, nego dobiti ženo; kako pa je
prišel do trideset tisoč realov, to pa moramo povedati,
kajti trideset tisoč realov se težje dobi, nego žena.

R ado van.)

Janez bil je nekoč s svojo kompanijo v Jaci, ko ga
je njegov gospod poslal v Pireneje, da je nesel ondu bi¬
vajočemu lovskemu poročniku pismo.

„A, gospodine, rekel je Janez, v onih puščavah se
izgubim, ker pota ne poznam."

„No, pa hodi po potih, po katerih vidiš, da so že
drugi hodili!"

Janez vzel je zaradi varnosti puško na ramo in z
rečenim dobrim svetom v glavi, bil je kot bi do treh
štel, že v podnožji gora.

Bilo je jako vroče. Ušel se je torej pod drevo v
senco, da bi si odpočil in počakal, ne pride li kdo mimo,
ki bi mu pot pokazal.

Povzdignil je pogled svoj do vrhunca visoke gore
in zazrl ondu moža, ki je vodil dve muli na uzdi.

„Hodi po potih, po katerih vidiš, da so že drugi
hodili . . .“, tako rekel mi je stotnik — jaz vidim, da
oni mož hodi po gore temenu, torej treba, da grem tudi
jaz za njim", govoril je Janez sam s seboj, šel na strmi
vrb, dočim je mož z mulama se že izgubil na drugi strani.

Prišedši na vrh, hotel je zopet na drugi strani
nizdolu, a tu imel je hkratu pred seboj moža z mulama,
počivajočega v senci dreves."

Mož, zagledavši tako nepričakovano vojaka pred
seboj, ostavil je prestrašen svoji muli, tekel in uprav
dirjal po bregu. Iz tega sklepal je Janez — ki je vender
jedenkrat začel premišljati — da utegne to biti tiho¬
tapec — prijel je živali za uzdi in jih peljal k carin¬
skemu uradniku. Poslednjemu izročil je živali, poročniku
pa svojega gospoda pismo.

Muli bili sta natvorjeni z najfinejšim platnom, samim
tihotapskim blagom. Nekoliko dnij po tem dogodku
dobil je Janez tretjino vsega tega tihotapskega blaga iz¬
plačano.

Od tod prihaja njegovih trideset tisoč realov, ka¬
tere mu je hranil stotnik njegov, dokler ne bode voja-
j ščine prost.

21

164

BRUS

Štev. 21

II.

Janez bil je že zamenil puško s krepko gorjačo,
jermen s svilnim pasom, kartuš pa s torbo.

In tak ustopil je na pol žalosten na pol vesel pri
svojem stotniku, da se poslovi. Žalosten je bil, ker je
svojega stotnika močno, vesel pa, ker je svojo ženo še
bolj ljubil.

„He, že na odhodu?"

„Na službo, gospod stotnik, ako drugače ne zapo¬
veste ! “

„Janez premišljaj, veliko premišljaj, ker tega treba
v življenji!"

„ Gospod stotnik, ko bi mi še dva ali tri prav dobre
svete dali na pot, bi me osrečili."

„Torej da vidiva! Kako misliš v svoji vasi živeti?"

„ Kakor Bog ukazuje, vkupe s svojo ženo in s ta¬
stom svojim!"

„ Torej to je mož, ki umeje živeti ?“

„Kaj naj vam pravim, gospod stotnik! Študiral je
za duhovnika, a ko je bil blagoslovljen, prišle so mu
druge misli, oženil se je, a žena umrla mu je pri moje
soproge porodu. Ker mu je pa cerkev še vedno prijala,
postal je cerkovnik. Dobro mu gre, toda, gospod stotnik,
saj veste, kako pregovor pravi: Kakor dobljeno tako iz¬
gubljeno. Z zvonenjem si služi, v krčmi pa zapravlja."

„Živi tvoja žena pri očetu?"

„Jaz vsaj mislim!"

„ Kaj, tega ne veš za go*tovo ?“

„Ne, gospodine!"

„Kako, ali ti nič ne piše?"

„Nikdar, gospod stotnik!"

„ Zakaj pa ne?"

„Zato, ker ne ve, kje sem, odkar sem moral vzeti
puško."

„Zakaj jej tega nesi pisal?"

„Ker pisati ne znam!"

„A, človeče, saj bi ti bil vender kdo drugi pisal!"

„Da, gospodine! A, kdor hoče narekavati pisma,
mora mnogo premišljati, in —“

„0, Janez, premišljaj, misli, sicer je po tebi!“

„Zato, gospod stotnik, ko bi mi povedali par do¬
brih svetov, bi se jaz po njih ravnal, kakor takrat s
tihotapcem!“

„Dobri sveti stanejo veliko denarja!"

„To znam. Zadnjič mi je vaš svet vrgel trideset
tisoč realov."

a Dobro, a pogodiva se. Jaz ti dam dober svet, ti
pa meni deset tisoč realov od one vsote, ki ti jo hranim."

„ Vraga! — gospod stotnik, to je drago."

„ Da, a brez dobrega sveta utegneš izgubiti denar
in življenje!"

„Pravo imate! Povejte mi svet in obdržite denar!"

„Cuj torej moj pregovor: Kadar vidiš bližnico, pri¬
krajšaj si s tem kos pota."

»Tega, gotovo ne pozabim, gospod stotnik. Kaj P a
ko bi mi sedaj še druzega povedali?"

„Zakaj ne? A ta stane zopet deset tisoč realov."

„Drago — drago, gospodine!"

„A ti veš koliko vržejo moji sveti!"

„To je res! — Torej še majhen svet — in če ni
drugače, obdržite še deset tisoč realov."

„Torej: Ne umešavaj se v tujih ljudij zadeve."

^Izvrsten, dragocen svet je to, gospod stotnik. De¬
setkrat več je vreden, nego mene stane."

„No glej! Treba ti pa še nekaj, da bodeš na do¬
brem potu!“

„Ali bi mi tega ne mogli dodati brez plačila, go¬
spod stotnik?"

„Kar ti bodem brez plačila dal, to bode popotnina
in tri dragocene torte, da jih bodeš s svojo soprogo in
s svojim tastom zaužival, kader prideš domov."

„Prav dobro, gospod stotnik! A kar se tako pravi,
imeti trideset tisoč realov, potem pa niti beliča, to tudi
neso mačje solze."

„Ali nesi nikdar čul: V tretje gre rado?"

„Da, čul sem to!"

„Torej napravi račun!"

„Vraga, gospod stotnik, ali imate same zlate be¬
sede."

„Glej, Janez, premišljaj —ne bodi neumen! Denar
ti ne pomaga, kajti z bučo, kakeršno imaš, pokradejo ti
ga, ali ga pa izgubiš, ali pa zapraviš, predno prideš
domov. Svetov ti pa nihče ne ukrade, niti jih moreš iz¬
gubiti ali pa zapraviti.

„Dakako! To je istina! No — dajte mi še po¬
slednji svet in obdržite si poslednji denar!"

„Torej poslušaj! Predno kaj storiš, uprašaj svojo
blazino za svet."

„Gospod stotnik, tega sveta ne umejem. Človek bi
ne smel niti smotke pušiti, da ni poprej prespal jedne
noči. “

„Ljubi moj, ti vender ne smeš dobrega sveta tol¬
mačiti doslovno; jaz sem mislil: predno človek kaj važ¬
nega stori. n. pr. se maščuje za razžalitev, da poprej
resno premišlja."

„0 sedaj umejem, gospod stotnik!"

„Tako, sedaj vzemi popotnino in vse tri dragocene
torte, a zapomni si: Razrezati jih smeš še le doma, na¬
menjene so tebi, tvoji soprogi in tastu. Za vsacega jedna.

„Tisočera hvala, gospod stotnik, Bog vam povrni !"

„Janez premišljuj — premišljuj in srečno potuj."

(Konec pride.)

,, Vrzite vender že svoj „čik“ preč! Jaz sem tukaj
z Janezkom stavil, da ste vi „nobl-gospod“ in bi stavo
nerad izgubil."

Štev. 21

BRUS

165

Kaj si je vse lončar skusil?

Iz Lesarjevo jRibniške doline 2 .

»Vajste, kdur malu hodi po svajtu, nič ne vaj; jest
pa muj lisec sva pa vre dosti sveta, vidila, in marsiktero
grenko požerla. Ankrat sva z liscem šla po Istri; se vaj
de skuz Terst sva šla, pa nas je pred lajso ana kruota
ustavilu; zevpilu je: Holtberdja! Jest sem djal: Lonce
peljam ; — pa me naj rezumajlu, mogel sem it’ v šišo
ž njim. Pretetu ne buodi! Kaj bo tu? sem mislil, — če
mene zaprejo, kaj bo lisec počel? — Jest lonce peljam,
pustite me, gaspud! sem djal; — pa zdaj sem bil še le
Seršena rezdražil. „Vošta vin!“ zevpije; jest sem pa djal:
ne vozim vina ne, le lonce sva predajala z liscem po
Ištri, zdaj grieva pa skuz Terst damu. Na to so pa
mene spustili, so pa lisca zaperli. Ti ubogu kljuse, ti,
lačnu si,- de kumaj gledaš, zdaj so te pa še v rešt dajli;
kaku se mi smiliš. „Švorc“ je bil tudi jaku dober koj-
niček in marsikteri lonček mi je že zabaratal v Istri;
jaku rad sem ga imel; ne zadnje se mi je bil hudu ze-
meril: vajste: kumaj sem ga bil nevadi' stradat’, mi je
pa krepnil, vajste, de, nn ' — - tega mi vender lisec še
naj sturil, in zdaj so ga v kajho dajli; kaj bom tel jest
brez lisca doma; gaspud, dajte mi lisca nazaj, če ne —
bom ano naredil, ki se vam ne zdi! „Ali greste rajš
damu?“ »Lejte, kajpek.“ — »Pa pajte“, je djal kruota.

— Povajte, kaj ste mislili nerediti, če bi vam ne bili
kojna dali?“ — »Lejte nu, driizegabi bil mogel kupit’. —

Tu je bil lisec vesel, de je vender ankrat spet
Terst vidil. Ali, pretieta taka vas, ki še kolca najma,
de bi jest lisca priviezal nanj! Lejte nu, sem djal, ki
sem ravno v Terstu, morem vender kaj kupit’, saj je
tiikej vse po cajni. Griem v štaeiino ; kar ugliedam rib-
nišku sajme notri, zlate ribe je predajalu. »Fantek, “ sem
djal, »kiihko košta taka riba?“ „1, po krajcarji jih pre¬
dajam; naj pa bo, vi, ki ste „loncman“ mi buoste pa
dva dali za ano. — Vse lih je dobru, de ima človek pri-
jatle po svajlu, — dajte mi nu ano. — Kako se pa tu
kuha?“ „Precaj je kiihanu in peeenu, de le ogen vidi.“

— » Fantek zedel si jo, po potu ne bo časa čakat’. “ —
Vajste, kumaj sem čakal, de me je lakot prijela; vzemem
zlato ribo, — djali so, de ji je „arenk“ ime, — jo deržim
pruti rnajscu in pravim: »Arenk, vidiš ogen?“ Pa pri ti
priči mi je v lužo palu. Se zeženem za njim, ga zegrabim
za zadnje noge in mu pokažem še ankrat ogen; pa kruota
mi je začelu kvakat; — kruota, kaj boš kvakalu, saj si
kiihanu in pečenu, ker si ogen vidilu!

Tir vajste, de se gre čez Kras v Ribnico. Krašovci
so pa vsi vražji, samo glavuo imajo pasjo. Kumaj sem
se jim prikazal, me ,e že zečielu ana kruota spotat’. De
pa mi lončarji najsmo, kar buodi, vre ves svajt vaj.
Pajt’ sem se bil nevadil, ko je še „švorc“ živel, zekaj
bi se tudi zdaj ne odrajzal.

Fantiček  Postujte s tovori
De prašal bom vas
Ali imate gori
Iz ilovce bas.

Lončar  Les moreš mi priti
De mero bom vzel
Boš v Wil nar...

Kako bo bas pel.

Fantiček  Lončarji ste tiči

Vas dobro poznam,

Modrosti kojniči
Se skušajo z vam’.

Lončar  Hi, šekec, hi bevček
Hi lisec, hi pram!

Počakaj fantiček!

Boš v rokah vre nam!

Fantiček  Ta mladega prama
Zesedi, ta' gre,

K’ je star od Adama,

Ga došel boš vre.

Lončar  O kruota presneta!

Od jeze si unet!

Fant sed’ na sereta
In skušaj ga ujet’!

Fantiček  če hoč’te dobiti
Fantiča v precep
Mu mor’te deniti
Koprivo pod rep.

Lončar  Že dost imam pota
Ne bom te lovil
Boš vidil ti, kruota
Ankrat boš dobil!

Fantiček  Le srečno gonite
Kojniče na dom
Pa bajs prinesite
Jest kupil ga bom.

Vajste, de nu — v Postojno pridemo, me je pa an
gaspud dražil; pa sem se mu bil tudi dobro odrajzal.

Kumaj sva prišla z liscem damu, sem šel precaj
na njivo, gledat, kaku oves zori. Pridem na njivo, ka
vidim, da mi č’jo ti preteti bravci ves oves požert’. Le
čak'te, kanalje, vam bom kmali pokazal. Grem damu,
vzemem piikšo, jo nebijem in grem nad požeruhe. Ko
pridem spet ne njivo, poslušam, kaj se kruote majnijo:
„Matevž, živi, živi, — ti tudi, ti tiidi!“ Čez an čas:
„Mi ga bomo, mi ga bomo!“ „Le čak’te!“ Napnem pe¬
telina. Pa kruote so „kunštave“, so bile ano ne „vahto“
postavile. Ko je tu vidilu, da sem pomeril, je zežvižgalu:
„Švind u , pa so vsi zletajli, pa so se vsi v trnje poskrili,
potlej so si pa klicali: „Matevž, Matevž! si .še živ, si
še živ? — Jest sem ti tiidi? »Ali si ga vidil, si ga vi¬
dil h ... ? De bi crknil! De bi krepal!“ E, sem djal,
ne bom vas strajlal, kruote, ste kiinštave", bi mi znalu
še kteru strajho zežgat’.

Andriikrat sem bil šel pa listje grabit. So pa ravno
zelenove kruote zajce pregajnale. Majhnu čakam, kar se je
bil zajec name spustil. O pretetu bodi ! de bi imel piikšo
pri sebi! Nestavim pa grablje, ka je počlu. Letim po
zajca, pa je uže zelena kruota pri njem stalu. Zajec je
muj, sem djal, pa bi bilo kruota kmali name zarežalu:
„Kok se ti podstopiš naše zajce strajlat’?“ — »Gaspud,
jest najsem vadel, de so grablje nebite*.

Črez nekaj dnij je bilu prišlu pa ravno tista kruota
kumpir desetinit; pa tiidi jest najsem pustil. Se je
bilu pa vjezilu, pa je šlu damu. Driigi dan me pokličejo
gnadljiv gaspud v grajščino in me z debelim očesom po¬
gledajo: „Ali se rajs braniš kumpirjevo desetino odraj-
tat’?“ — »Gnadljiv gaspud, rajs“. — »Zekaj je pa ne
daš?“ — Zetu, de ne!“ — Neredi tfikaj križ, de se
piintaš! — V imen’ Boga očeta, sinii in svetega Diiha,
de ne dam!“ — Tiikaj ne popir neredi križ’ — Kaj
bom na popir križ dajlal k’ so me oča po čelu učili.

21 *

166

BRUS

Štev. 21


„0 vi nepridiprav, ste že zopet tukaj? Povejte mi vender, kdaj bom imel pred vami mir?“
— »Tega ne vem, gospod komisar, morebiti kadar pojdem v penzijon."

Smešnice o Lemberžanih.

Pripovedoval star Lemberžan. Zapisal Rok D. Gorski).

5.

Lemberžanom je bila nekoč ušla velika svinja v
proso na njivi. Vsakdo ve, da če taka zverina pride na
žitno njivo, kar ne poje, pa pohodi, in tako torej mnogo
škode naredi. To so takoj opazili tudi Lemberžani, pa
kaj jim je bilo storiti?

Če so jo še tako klicali, ni nič pomagalo, ker svinja
je bila tako trmasta, da jih ni prav nič hotela ubogati,
če bi jo bil pa šel kdo iz prosa napodit, bil bi še on
nekoliko pohodil in škoda bi bila še večja.

Tu je bilo res težko svetovati, a še težje pomagati!

Toda — zakaj bi pa bili Lemberžani tako sloveči,
če ne zaradi svoje neprecenljive lastnosti: znati si po¬
magati iz vsake še tako hude zadrege. V tej zadevi so
bili Lemberžani vedno mojstri brez para.

Štirji možje primejo veliko leso na vsakem oglu,
na leso pa se je ustopil peti z dolgim bičem v roki. Ko
ga je čvetorica po prosu nosila, pregnal je on svinjo z
njive, da ni niti jedne bilke pohodil in ni najmanjše škode
naredil.

6 .

Imeli so Lemberžani v celem trgu samo jedno ko¬
bilo lepega plemena, pa nobenega konja. Tedaj so bili
v skrbeh, kako bi si brez konja njeno pleme ohranili.
Sklenejo si v tej zadevi sami pomagati.

V gozdu naredijo veliko gnezdo, in pod kobilo po¬
ložijo več debelih tikev (buč). Hoteli so jo namreč pri¬
siliti, da bi iž njih mlade izvalila. Ker pa ni hotela ra-
dovoljno na njih sedeti, posekali so ji vse štiri noge, da
bi lažje valila.

Ker si je kobila popravljala trda jajca, katera so
jo tiščala v trebuh in se premetavala po njih, primerilo
se je, da se je jedna tikva sprožila in se je kotala po
bregu nizdolu. Tam se zaleti v grm, kjer je baš spal
dolgouhi zajec. Ta se ustraši, skoči in beži čez drn in strn.

Ker so Lemberžani videli kako se je v grmu iz
tikve zajec izvalil, mislili so, da je to žrebec in so vsi
udrli za njim. »Šment 11 , so rekli, „kako hitro nam je
kobila lepega žrebca izvalila. Hitimo za njim, da nam
ne uide 1“ Ker so opazili, da ima precej dolga ušesa in
kratek rep, klicali so ga, da bi jih rajši počakal: „Krat-
korep, dolgouh, na na! Kratkorep, dolgouh, na na!“ Pa
zajec je tekel vstrajnejše, nego Lemberžani in niso ga
mogli ujeti, da bi si v Lembergu konjski rod ohranili.

7.

Lemberški trg je bil nekdaj baje jako imeniten. Po
hribih krog Lemberga stalo je šest „graščin“, sedmi je
bil grad, kar deloma tudi še dandanašnji vidne razvaline
spričujejo. Tam kjer je sedaj vas Mestinje bilo je pa
nekdaj veliko mesto.

Ne vem, ali izvira iz tistih ali poznejših časov na¬
rodna pesem, katera opisuje imenitnejše Lemberžke „pur-
garje“ :

„Lemberžki rihtar na pragu sedi.

Si hlače obera, in tolče u . .

Šribarja imajo iz bePga gradu.

Po cimri špraneira in se joče gladu.

Po trgu šprancirata purgarja dva,

„Zok-ure“ iz repe imata oba.

Godce pa imajo od štirih vetrov,

Na „probi“ so se stepli od samga gladu.

Nova slovenščina.

V nekem razredu so nedavno dijaki skušali se, kdo
bolje skoči.

Nenavadni ropot začuje gosp. prof. dr. Gratzy. Tedaj
prihiti v dotični razred in upraša :

„Kdo tepe z nogami?'

Štev. 21

BRUS

167

Dopisi.

Od Koprivnika na Kočevskem. Veliko ve¬
selost je izbudil po okoliši kočevske „žugljarije“ *) do¬
pisnik iz Velikega Osolnika, ki v št. 243. „Slov. Na¬
roda" pripoveduje, s kako zvijačo je občina Turjaška do¬
bila kočevskega glavarja g. pl. Tbomanna za svojega
častnega občana. Morebiti bode Vaše cenjene čitatelje
zanimalo izvedeti, kako g. pl. Thomann po Kočevskem
havzira za častno občanstvo. Dva župana, Koprivniški
in Lienfeldski sta kazala obrazce, po kojih naj se v nju¬
nih občinah on izvoli častnim občanom. In kaj mislite,
od kodi bi bili došli omenjeni obrazci ? Baje od glavar¬
stva samega. — Ravno taka dogodbica se je „pripetila“
županu v Polomu (Ebenthal). Župan je bil v veliki za¬
dregi , ko se mu je g. pl. Thomann nekako začel ponu¬
jati za častnega občana. — Radovedno hodijo dotični
župani okoli poupraševat, kakšne zasluge bi si bil g. pl.
Thomann stekel za njih občine; kajti njim samim ni o
tem nič znanega. Nekdo pride celo g. župnika v tej za¬
devi uprašat za sovet. Tukaj se mu pa pove, da g. pl.
Thomann uživa posebno milost dekana Kočevskega, še iz
Strug dobroznanega g. K rešet  a. O zadnjem potovanji
knezoškofa, milostnega g. Misije, meseca avgusta t. 1.,
bil je namreč g. glavar Thomann kočevskim županom s
posebno okrožnico zabičal, da naj svojega višjega duhov¬
nega pastirja spodobno vsprejmo. Res se je v tej zadevi
nekaj storilo, kar je sploh običajno, in kar se drugodi
po Kranjskem zgodi brez komande glavarstva. A g. de¬
kanu Kresetu se je g. glavar s svojo naredbo tolikanj
prikupil, da mu hoče v priznanje izposlovati — pape¬
ževo odlikovanje.  Drage zasluge g. glavarja za cer¬
kev so pa tako skrite, da menda še g. dekan ne ve dosti
zanje. Ali je g. pl. Thomann tudi v tem slučaji poma¬
gal s kakim obrazcem, tega poročevalec še ni izvedel.
Mogoče je to. če je tedaj g. pl. Thomann vreden odli¬
kovanja papeževega, zakaj ne bi zaslužil častnega ob-
čanstva? Tako sodijo kočevski županje in se po tem
ravnajo.

G. glavar pl. Thomann je sploh jako interesantna
osebnost. Ljubezniv do skrajne mere, a pri tem dober
računar — to se pravi, v svojo korist. V namen oseb¬
nega kviškuplezanja mu je dober vsak pomoček. Da se
prikupi mogočnemu šulferajnu, hotel bi imeti slovenskim
Dragarcem celo nemške pridige. Da si steče pohvalo \
kakem večjem nemškem listu, ugonobil bi Vam vse Slo¬
vence po Kočevskem. V gotovih slovenskih krogih udriha
tudi po Kočevcih, toda le z besedo, navidezno, da slepi,
kdor se mu da. Po svojih dejanjih je g. pl- Thomann,
c. kr glavar kočevskega okraja šulferajnovim kolovodjem
prepokorni sluga. In to že dlje časa. Da si pa za to še
išče priznanja med Slovenci, to je vendar malo preveč
— predrzno.

Dosti, za to pot.

Govori se, da ide g- pl. Thomann zdaj na daljši
odpust, na oddihljej. če mu smemo na pot dati kak so¬
vet, svetujemo mu, naj vzame slovensko slovnico
seboj. Menda ne bo njegovi politiki osebnega kviškupla-
zenja v kvar, ako si vsaj za silo priuči pravilne sloven¬
ščine. — Sicer pa na svidenje!

♦) Po Kočevskem naseljeni Slovenci rekajo svojim nemškim
sobivalcem „žugljarji“, od kočevske besede „žugen'' = sagen.

Iz Nikolaja Lenau-a poezij.

(Poslovenil V.)

Jesen.

Nad orumenelim, golim krajem
Zdaj megle jesenske se pode;
Tudi v mojem srci se spominov
V trumah mrkle vlačijo megle.

Glej, megle jesenske razdele se,
Kar podrl jih solnca je obraz;
Tudi meni, deklica, razjasnil
Srce tvojih zornih lic je kras.

A ne bodi v tem enaka solncu,
Ki megle zato le razdeli,

Da jasneje se očem pokaže,

Da zdaj vene, kar pomlad rodi.

Ne jokam se, iz ust mi ni tožbe,
Kaj mi srce teži, nikdo ne zve.

A le na bleda lica se ozrite,

In tam berite!

In v tužno, mrklo zrite mi oko:
In kmalu boste v njem spoznali,
Da so radost mi pokopali,

Da mi življenje silno je težko!

„Vidiš Nacek, jaz bi bil tudi že lahko policaj. Pa
nesem hotel. Meni bi srce žalosti počilo, ko bi moral
zapreti samega sebe."

V spovednici.

Šel je kmet k spovedi. Pravil je svoje grehe, ki pa
neso bili posebno težki. Naposled je pa vender nekaj
povedal, kar je bilo hudo.

Odšedšega od spovednice upraša sosed, kako je bilo?

Kmet pa mu odvrne:

,Le malo sem bleknil, pa me je tako za
besedo prijel, da sem komaj utajil."

168

BRUS

Štev. 21

Izidorja Muzloviea premišljevanja.

«Vsaka reč le'en čas trpi". Tako uči narodni pre¬
govor. In tako je tudi res. Pred par leti dokazorali so
nam naši poslanci, da 503 gld. za neobligatni pouk nem¬
ščine še ni dovolj. Ukrenili so in dajalo se je po 600 gld.
in ta Geslerjev klobuk visel je na visokem dr >gu dalje,
nego je nam bilo ljubo.

Letos pa se je stvar predrugačila. Prav srčno sem
se veselil, ko sem zadnjič poslušal krepke interpelacije
zaradi nadzornika Komljanca in zaradi nemških propo-
vedij v Dragi. Poslanca Svetca in vse tovariše, ki so
interpelaciji podpisali, bi bil kar v zlato koval. To so bile
moške besede, to je bil pravi glas, katerega smo že dolgo
pogrešali.

Nasproti me je pa silno žalilo, da je z Nemci po¬
tegnila čvetorica narodnih poslancev. Poslanec Šuklje bil
je toli pogumen, ali pa tudi ne, kar je jedno in isto —
da ga v dotičiio sejo ni bilo — zato pa so za zloglasnih
600 gld. glasovali gg. Detela, Kersnik, Klun in Papež.

Gospodu Deteli tega ni prav nič treba bilo. Lani
se je že njegov mandat tako nevarno tresel, da ga je le
dobrohotnost „narodno-odločne“ stranke zopet posadila na
sedež in v deželni odbor. Volilci so že lani premišljali,
ali kaže voliti taeega poslanca, kateremu bolj ugaja k a-
zina,  nego „Čitalnica“. Sedaj pa volilci lahko poreko,
da taeega poslanca, ki glasuje za zloglasnih 600 gld. ne
marajo več in nemogoče ni, da mu zavedni Gorenjci poš¬
ljejo nezaupnico.

Nezaupnica bi pa tega gospoda morda niti ne za¬
dela do živega, kajti mož ima čudne nazore. Pred kme¬
tijske družbe glavnim zborom odpovedal se je bil od-
borništvu Pri občnem zboru pa je izjavil, da je volitev
vsprejme le tedaj, ako bode soglasno voljen.  So¬
glasja ni bilo, a gospod Detela vsprejel je izvolitev, ako-
ravno se je najmenj glasov združilo za nje¬
govo častivredno osebo.

Vse hvale vredni so drugi poslanci kmetskih občin.
Gospodje Dragoš, Lavrenčič, Ogorelec in Pakiž
so takrat prav pošteno potegnili se za narodno načelo
in tako pokazali, da so se emancipirali od prejšnjega
slabega upliva in da bi se celo mogočni Detela od njih
mogel kaj učiti.

Deželni zbor je letos v pravem tiru,  vsaj deloma,
kajti neugodno je jako zelo, da čvetorica narodnih po¬
slancev še vedno vleče z Nemci. Upam, da se bode tudi
to zboljšalo. Saj so videli, da Detela, kanonik, Papež in
sam Janez Kersnik neso nezmotljivi, da je večina proti njim. |

Govoriti bi imel tudi o zadnjem shodu politiškega
katoliškega društva in o dr. Crevljaršiča fenomenalno-
konfuznem govoru. To pa si prihranim za prihodnjo šte¬
vilko, v kateri bodem brusografično  priobčil ves
njegov govor. Dotlej prosim potrpljenja!

Sveti trije kralji

predstavljali so se po Slovenskem na mnogih krajih. Na
Gorenjskem odlikovali so se v tem oziru posebno Kro-
penčani, ki so s papirnatimi kronami in lesenimi žezli ho¬
dili okolu.

Ko so nekoč prišli taki trije kralji v Radovljico,
peli so po svoji navadi:

Prvi:  „Jaz sem od tam doma, kjer solnce gori gre".

Drugi:  „Jaz sem od tam doma, kjer solnce doli

gre“.

Tretji:  Jaz sem od tam doma, kjer solnce nikoli
ne zaide

Na uprašanje necega meščana: „Odkod ste pa
vsi trije doma?"  odgovorili so pa hitro:

„Iz Krope".

Par let pozneje prišli so zopet v Radovljico. A
takrat so slabo naleteli. Pri okrajnem glavarstvu bil
je gospod, ki ni bil prijazen takim burkam in klati-
vitezom.

Zagledavši naše tri kralje Kropenčane, zaukazal
je takoj, da so jih kot postopače prijeli in pripeljali v
pisarno.

Ondu je zaukazal, da jih ima preiskati zdravnik,
ob jednem pa rekel, da se pripravi klop, na kateri bode
vsak posebej dobi! leskovo plačilo za svojo kraljevsko
mogočnost..-

Videč vse te priprave vzdihnil je jeden naših
Kropenčanov:

„Slišijo, gospod žlahtni, kaj taeega se
pa trem kraljem še nikoli ni zgodilo."

Telegrami „Brusu".

Šmartin pri Litiji: V nas imamo peka, ki čuje

na ime Karol Prežel.  Daši je v nas vse slovensko, ven-
der rad zabavlja na „Bindiše“  na zavitkih suhorja pa
ima napisano :

Feinster Grazer Vanille Zwiebaek
aus-

Karl  Pr  ezel’s B a.cke rei in St. Martin  b e i Li  11 ai.

To je izvestno velika brezozirnost. Cegar kruh jem,
tega jezik govorim. Gosp. Prežel je, dasi je pek, naš
kruh, zato mi zahtevamo, da nam on svoj suhor pro¬
daje v slovenskem jeziku. Ali je pa gospod Prežel mo¬
rebiti tajni agent nemškega šulferajna, ali pa celo zlo¬
glasne „Sudmarke?“

Iz Kurje vasi: „SIovenec“ v svoji 250. številki
z dne 30. t. m. daje pod rubriko „0 pošiljanji denarja"
čitateljem sledeči nauk:

Kdor pošilja denar, ne zatajuj tega na pošti nikdar
Pošiljaj peneze (!) potom nakaznice ali pa, če imaš
knjigo-čekovnico, skoz poštno hranilnico!  itd.

Ker še nikdar nisem videl, kako se denar „skoz
poštno hranilnico"  pošilja, prosim Vas, da mi mo¬
rebiti v prihodnji številki „Brusa“ stvar pojasnite!

Z odličnim štovanjem 1

Naš.

Štev. 21

BRUS

169

Jezik pisnih mark.

Marka na kovertu pokonci prilepljena pomeni: Že¬
ljen sem tvojega prijateljstva. — Povprek: Ali me ljubiš ?

— Narobe: Ne piši mi več. — Nagnjeno: Odpiši takoj.

— Zgorej na levo pokonci: Jaz te ljubim. — Povprek:
Moje srce bije za druzega. — Narobe: Zdrava bodi ljubica.

— Na levo spodaj po konci: Zvestoba se poplača. —
Povprek: Pusti me samo v moji žalosti. — Narobe: Ti
si navzlic skušnjavam dober ostal (ostala). — Na desni
spodaj po konci: Tvoja ljubezen me osreči. — V isti
vrsti s priimkom po konci: Ljubi me. — Povprek: Želim
te kmalu videti. — Narobe: Jaz sem ti odpustil.

Gorski.

Dobrotljivi Schneykal:  „Tu imate, sosed, in naredite
svojemu življenji hkratu konec, da bode vender že mir
v Češki!"

1. ) Namizno perilo.

2. ) Zemljišče.

3. ) Žužkojedca.

4. ) Pridevnik.

5. ) Gospodarsko orodje.

6. ) Razburjenost.

7. ) Zlega duha.

8. ) Pridevnik.

9. ) Čveteronožca.

10. ) Koristno rastlino.

11. ) Lazečo žival.

12. ) Prometno napravo.

13. ) Bodečo stvar.

14. ) Pridevnik.

15. ) Atribut mož.

16. ) Prebivalca na poluotoku balkanskem.

17. ) Svojstvo plemenitnikov.

18. ) Spletenino.

19. ) Rastlinsko skupino

20. ) Večje selišče.

21. ) Jugoslovana.

(Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.)

Rešitev zabavne naloge

v Ljubljani.

A.  »Kateri zdravnik še ni nobenega človeka pod
zemljo spravil ?“

B.  »Živinski." __ GorskL

Zabavna naloga.

(Priobčil Jos. H oni g.)

Sestavi spodaj narisane črte dvakrat in sicer tako,
da bodo vsakikrat pomenjale besedo, ki:

a)  v vsaki se izbi nahaja

b)  tri mesece v letu razsaja

(Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.)

Zabavna naloga.

(Sestavil Radovan.)

Sestaviti je 21 jednozložnih besed, katerih vsaka
ima samo tri črke, same soglasnike, srednja črka pri
vsaki je črka i*. Besede pomenjajo:

Rešitev skakalnice »zajec 11

v 20. številki »Brusovi”:

Bog sebi najprvo je brado ustvaril,

Potem jo stoperv Adamu podaril.

A tudi Evi Adam je brade prosil,

Da ne bi je sam po svetu nosil.

A bog Adamu tako je dejal:

Da bi še brado babi dal,

Ker vem, da bode hlače nosila,

Kako bi se potlej od moža ločila?

• %  •

A bogu Adam je tako odgovoril:

Naj babi tudi brado bi storil,

In pustil jej prejšno mero jezika,

Težava ločiti ne bode velika.

Jezici ženski, tekoče vode
Nikoli mirno ne stoje;

A ko bi tudi kedaj počivali,

Kako je to ? precej vsi bi vprašali.

Verjemi svojim besedam a druge tudi premisli
Ne bodi tujega lačen, a svoje imej v čisli.

Kdor moder je, ve dariti in tudi jemati;

On brani druge, a neče sam stradati.

Dve imaš roči v dajanje,

Dve imaš roči v jemanje. .

Iz Levstikovih  „ Lesnikov.  “

170

BRUS

Štev. 21

Skakalnica ,,Lipa“.

(J. Š.)

(Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.i

Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Železnikar.

Tisk „Narodne Tiskarne* v Ljubljani.