700 let Mezopotamije
V četrtek, 14. marca so v IJublJanakem Narodnem muzeju odprll razstavo pod naalovom Mezopotamija - sedem tlaoč let kulture In umetnoatl med Evfratom In Tlgrlaom. Oblakovalcl al Jo bodo lahko ogledall do 8. aprlla.
Razstava prihaja k nam iz Iraka - to je po vsem svetu potujoča razstava, ki je pred Ljubljano obiskala že Beo-grad. Narodni muzej jo je sprejel v okviru konvencije o meddržavnem kulturnem so-delovanju, posredoval pa jo je iraški generalni direktorij za starine v Bagdadu. Izbrali so okoli 250 predmetov, ki so primerni za potovanje, izvira-jo pa iz zbirk Iraškega naro-dnega muzeja iz Bagdada. Pred Beogradom in Ljubljano so si razstavo o starodavni zi-belki civilizacije ogledali že v Ziirichu in Munchnu.
V izboru razstave so zasto-pana vsa prazgodovinska in zgodovinska obdobja, ki so pustila svoj pečat Mezopota-miji, oziroma Medrečju, ka-kor so to področje imenovali Grki. Med prvimi, ki so se tam naselili v ravnini, so Sumerci, ki so v tem nepriljudnem ob-
močju ustvarili vse tisto, zara-di česar se dežela med obema rekama imenuje zibel evrop-ske civilizacije - namakali so tla, uporabljali so plug, živeli so v utijenih mestih, pri njih najdemo tudi začetek demo-kracije, saj so volili »lugala«, oziroma vojskovodjo, že v če-trtem tisočletju pred našim štetjem so uporabljali kolo, izumili so pisavo, imeli so ra-zvejan državni aparat z biro-kracijo, dedno monarhijo, re-dno vojsko, šolstvom, imeli so koledar, razvijali so teologijo, zgodovinopisje, literaturo (znan je Ep o GilgameŠu), astronomijo, astrologijo, imeli so nekakšno pravno zakono-dajo (o kateri je pisal Hero-dot), tudi njihova arhitektura je bila spoštovanje zbujajoča s svojimi nebotičniki ali »ziku-rati«.
Poleg teh treh - sumersko-babilonsko-asirske umetnosti
so v razstavi zajete tudi druge, manj pomembne kulture, saj je bila Mezopotamija vedno prizorišče spopadov, napadov in roparskih pohodov. Tako so v mezopotamsko kulturo vdrli tudi vplivi tujih napadal-cev in osvajalcev - Hetitov, Mitancev, Perzijcev, make-donskih Helenov, Partov, Turkov in v novejšem času tu-di Angležev.
Tako se razstava, ki zajema sedem tisočletij, začne z dve-ma artefaktoma (iz kamna iz-delano orodje) iz stare kame-ne dobe, preko alabastrnih hasunskih figuric, samarskih skodelic, najdb iz Niniv, kip-cev iz Uruka, se zaključi z islamskim nakitom.
Ta razstava je gotovo en-kratna priložnost za spozna-vanje skrivnostne daljne pre-teklosti, ki je začetek naše ci-vilizacije. Priložnost ne samo za srednješolce in študente umetnostne zgodovine, am-pak za vsakogar, ki ga daljni, skrivni začetki njegovega ro-du kakorkoli zanimajo. Raz-stava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure.                      D.  M.