Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV Lendava, 26. decembra 1937. Štev. 52 Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popiist po dogovori. Slovenski Božič. Na zemlo, je legla tiha noč, puna božih skrivnosti. Velki zvon zazvoni polnoč. Nastane globoka, sveta tišina. Moški i dečki mirno čakajo. Roke jim počivajo sklenjene na prsaj. Nad 40.000 Kristušovih vučencov strmi na ožarjeni oltar. Čakajo na sveto daritev. Mir, radost, ponos sija ž njihovih lic, ar prihaja krao mira, večni Kristuš na oltar — prestol svoj. Škof pristopi i izpostavi Najsvetejše. Nad 40.000 možov i dečkov se prekriži na glas, moli i spevle. Glas je pun navdüšenja. Pesem Prihaja iz düše i se zmagoslavno razlevle v nočno tišino. Štirideset jezero glav upira svoj pogled na razsvetleno tribüno i se klanja Kristuši, šteri nocoj prihaja na oltar i v njihove čiste düše. Kak zrelo klasje v žitnom poli klanjajo se ti jezeri, zatopleni v tihe misli od setve i žetve božega Sejača. Evangelij ! Lehek šüm zavalovi po areni. Govornik dehne v mikrofon i glas se razprši po zvočnikaj po celoj neizmerno! živoj Polani. Škof govoril štirideset jezero možov i dečkov, lačnih bože reči, poslüša Jezušovo Skrivnost v presvetom Olt. Svestvi. Globoko segajo tople reči govornikove v düše jezerih. I ti z močnov verov v srci ponavlajo prisego vere, vüpanja i lübezni do Jezuša. Kristuš mora kralüvati v naših srcaj, v vsej našoj Slovenskoj zemli! I zakoni do nebes mogočni glas vernosti: Kristuš kraluj, Kristuš zmaguj, v hostiji svetoj nam gospoduj ! Pri podigavanji kleči vsa arena. Nastane pali sveta tišina. Nepozabni trenotki! Kristuš staple na oltar, obdan od angelov, i neštete vnožine ga molijo. Iz tmice odsevajo samo odkrite glave, v siji žarometa se odražavajo obrazi kak v mehkoj mesečini. Zvonec vabi k svetomi prečiščavanji. Vöra odbije pol dve. Himna Kristuša Krala se vsipavle iz vüst jezerih i jezerih. Nemirno valovi čarno morje: „Gospod, nesam vreden...“ V strnjenih vrstaj stojijo moški i dečki. S pesmijov na vüstaj čakajo Kristuša. Prezvišeni hiti s tribüne med vnožino z velkim zlatim ciborijom, da bi brž delo Zveličitela lačnim i žednim Pravice. Istočasno prihajajo izpod tribüne — kak iz katakomb — dühovniki s ciboriji. Nad petdeset jih je. I oni se za škofom vtaplajo med dugimi vrstami. Študentje sprevajajo vsakšega s svečov i palov. Vsi nešteti jezeri prejemajo sveto prečiščavanje stoječki. Što ne je pripravlen, položi robček na vüsta i dühovnik ide mimo dale, dale ... Takši genlivo prizor je bio samo ešče te pri zadnjoj večerji, gda je Jezuš sem prečiščavo svoje apoštole! Ali pa mogoče tüdi te, gda je v püščavi čüdežno nasito pet jezero moškov... Škof blagoslavla z Najsvetejšim. Ves štadion zaspevle ešče ednok himno: BovsodBoga! Mogočni zvoki odmevajo v rano poletno jütro kak gnalavica šümečih i naraslih vodin. Ne je to ponizno spevanje skromne, boječe sküpine plašlivih lüdi, nego je zmagoslavje prebüjenoga, preprostoga človeka, slovenskoga moža i dečka, šteri je nenadoma začüto, da je v takšoj katoličanskoj sküpnosti nepremagliv. Sprostile so se vse dobre sile, štere ovak čakajo skrite v srcaj slovenskoga lüdstva, s pesmijov so vdrle na den pa zazvale: „Što je proti nam?!ˮ Neizmerna vnožina novih, za nebesa zrelih prebivalcov se razhaja pri zorji i ide v svetlost — živlenja večnoga. -- -- -- Bio je to rojstni den, novi, najvekši Božič slovenskoga evhajističnoga naroda — za boukše živlenje. -- -- -- Tüdi nojco bodo slovenski sinovje i hčere prihajali od blüzi i od daleč pa pokleküvali pred betlehemsko štalico i molili novorojeno božično Detece. I vsi, šteri so dobre vole, do nojco napunjeni z mirom i radostjov nebeskoga Gosta. Grački Vili. Veselimo se Krali, ki prihaja! Božični svetki so tak prenapunjeni s sladkimi spomini, da se verno srce že pri njihovom bližanji globoko veseli. Naše slovensko lüdstvo, v šterom je, hvala Bogi, ešče sv. vera trdna, občüti te vtise i jim davle izraz v lepih božičnicah, v jaslicah, v božičnom drevi i drügih svetih navadah. Kak vse Čisto, svetešnje je po naših hišah na Božič, kak toplo i veselo v našem srci. Pa kak se ga ne bi veselili! K Veselji nas vabi sv. Cerkev, gda spevajoč ponavla prorokove reči: „ Veseli se hčerka moja Sijonska i jako se radüj, o moja hči Jeruzalemska ! Glej prišeo bo Gospod, Bog i človek . . . Veselite se nebesa i radüj se zemla; ve gore, popevajte hvalnico, ar pride Gospod i se bo smilo svojih siromakov“. Pa kak se ga ne bi veselili! Od toliko stoletij srčno zaželjeni i nestrpno pričaküvani se nam bo narodo: „ Pride Gospod, krao zemle, i rešo nas bo od jarma robstva. Izišlo bo sunce pravičnosti pa bo osvetilo nas, ki sedimo v temini i smrtnoj senci. Pride Gospod, da nas obišče v miri, da se veselimo njegovomi prihodi s punim srcom. Oh pridi, ne müdi se, olajšaj bremena svojega lüdstvat — Da bi li predro nebesa i prišeo ! — Pridi i pokaži nam svoj obraz, Ti, ki sediš na Kerubi !“ Prišeo je tisti srečen trenutek. Nastopila je sv. noč. Nebesa se odprejo, zemla se zgene. Marija povija v plenice siromaško Dete, angelci popevlejo novo pesem, pastirčki molijo Odrešenika, kralovje se priklanjajo Krali. Veselimo se, veselimo se Kristušovoga prihoda! „Rosila so nebesa i oblaki so nam poslali svétoga; odprla se je zemla i porodila nam Zveličara“. Pričeto je velikansko delo odrešenja človečega roda. Že se terejo šatanove verige, že se bliskečejo nebesa, v štera bo odprlo pot Dete, močen Bog. Vej je prvi dihlaj Novorojenčka dihlaj lübezni do nas, prvi utrip božega srca je brezdno lübezni do nas. To srce ne bo henjalo biti, dokeč nas ne vidi srečne, ne bo henjalo prositi, dokeč nam ne sprosi smilenja. Veselimo se lübezni božoj! Siromak človek! Ti si bio po nesrečnom spadaji prvih starišov edino stvorenje na sveti, štero je bilo v božih očeh odürno. Sirotek si trepetao pred božim tronom, pa ti je Bog zapovedao: „Idi, nečisti !“ Obrno si se k daritvam, k svetkom, a Bog je vse to odvrgeo. Tvoj glas je ne več prihajao do nebe, pregloboko si spadno. Oh gde, Odked rešitev...? Veseli se, nevolno stvorenje! To novorojeno Dete, to je tvoje odrešenje, Kristuš je tvoj priprošnjik. On bo molo za človeka, molo bo s človekom. Predro bo mogočni glas nebesa i dopadno se boš Bogi. Povzdignola se bo strta natura, ar se bo ž njov odeo boži Sin, da jo reši. Obvüpana srca se bodo potolažila. Napunila se bodo s takšim veseljom, da se bodo vüpala povedati to: „0 srečen greh prvih starišov, ki si nam prineseo takšega i tolikoga Odrešenika !“ Pravični bodo ponavlali Ti, o Dete, si središče vseh dobrot, štere vživamo! Prepevali bodo: »Radüjte se nebesa, veseli se zemla, povehčüjte ga gore, vse stvari spevlite hvalo mojemi Odrešeniki!“ Veseli se, srečno stvorenje! Ne si več šatanov rob, ne si več neprijateo boži, nego prijateo, dedič božega kralestva. To je darilo, prvo darilo velikoga Zveličara. Komaj se je narodo, pa že spevlejo angeli: nSlava Bogi na višavi i mir lüdem na zemli, ki so dobre vole". Mir, mir boži plava znova nad človekom. Zdaj Bog pa lübi človeka, ar lübi svojega Sina, ki je postao človek. Bodi hvala Bogi na višavi po Kristuši, ar je konec dugotrpečega zavržena, konec je duge vojske! Bodi hvala Bogi po Kristuši, ar je zasijao mir! Kristuš je naš mir. Bog je naš mir. Veselimo se ga! Naj zasija tüdi v nas mir boži. „Nemirno je naše srce, dokeč se ne odpočije v Tebiˮ zdihavle sv. Avguštin. Našega srca nemre nikaj popunoma osrečiti. Ne bogástvo, ne vživanje, ne moč ali slava. Vse te reči püstijo srce prazno, ešče več, nesrečno včinijo. Samo Bog, lübezen boža vüši naše srce i je pripravi na vživanje pune sreče pri njem. Naj se zato porodi v nas Kristuš, naj nas osreči! Naj bo tüdi za nas svetek, v šterom obhajamo spomin na Kristušovo rojstvo, vretina vseh dobrot, štere nam bo Bog dao po Kristuši. Vresničilo se bo tüdi v nas voščilo angelov. Zasijala bo v naših srcah velika svetlost i porodila se bo v nas neizmerna sladkost, ar „prišeo bo veliki prorok i prenovio Jeruzalem“. — R. Kanonski svetniki. Ne zosagajte se, prosim, že pri naslovi: nemajo nikaj s Kanoni, s štükami opraviti tej svetniki, kak sploh svetci ne nastopajo z morilnim orožjom, ar majo najmočnejše orožje ki je reč Boža, kak dvorezen meč ostra, ki segne do globin srca... Ta Reč se je v njih vtelovila kak negda v samom božem Sini, sezna, v dosta menšoj meri, kak sunce pa zvezde ... Zato „Kanonskiˮ svetniki: mislim tiste, šterih imena čtemo pri vsakoj svetoj meši, posebno v tak zvanom „Kanoniˮ, vsikdar v nespremenlivom deli svete meše, tüdi če jo slüžimo za pokojne. Te svetnike mislim, nej telko preblažene Device Marije i apoštolov, ki jim pristaja prva čast, ki se jim skoro imenoma spovidavlemo že pri pristopnih molitvah v začetki meše. — Bole mislim na ove drüge svetnike i svetnice pri spomini zmagoslavne Cerkve pred spremenenjom i pozdigavanjom i po spremenenji po spomini preminočih. — Oficij teh svetih mantrnkov i spoznavalcov iz prvih stoletij krščanstva, različnih stanov i starosti (celo 12 letne Nežel), moških in ženskih, me vsikdar napuni s posebnim veseljom. Navadno, či spadne na delaven den, je na pou svetešnji, na pou delavna kak či bi se dež pa sunce, žalost in radost v čüdovitoj harmoniji menjavale, kak je bio čas teh najsilnejše let prakrščanstva, gda je, po navuki dogmatike, sveti Düh s posebnov močjov délavao i je v najvekšoj kmici splošnoga preganjanja najbole svetlo sijala hrabrost toga prvoga mantrniškoga cvetja, četüdi največ v skritih podzemelskih katakombaj, ki jih je samo svetloba sveč in oljenk slabo, ali blaženo razsvetlavala, posebno pri daritvi svete meše. Pravim: svetek teh božih izvoljencov me vsikdar navdaja s posebnov radostjov i čüdovita miseo, ki se mi je pri svetki ednoga od teh porodila, me nikdar več nešče zapüstiti. Zato se teh imenoma spominamo pri vsakoj svetoj meši, ar pride še ednok tak silna doba, mogočni dih božega Düha še ednok, mogoče še močnej zaveje prek zemle kroga, tisti velki čas pred zadnjim, pred pravičnim sodnjim dnevom..ˮ I prošnja, ki se je tak proseče skoz stoletja i jezeroletja k njim zdigavala, de te vslišana: na njih priprošnjo zaveje sveti Düh tak silno, da je velka svetnica Trezika maloga Deteta Jezuša zastrmela, gda njoj je bila razodeta izredna svetost kristjanov iz zadnjih dnevov človeče zgodovine... Verjem v veliko poslanstvo teh svetih iz prvih časov krščanstva. — Verjem, da je posebno njim dana krasna naloga, da do zlasti na njih priprosto obüjeni kristjani, da se vredno pripravijo za zadnji veliki Prihod Gospodov, za najvekši Božič. — Verjem, da nas pred vsem oni smejo pripravlati na prihod našega najslašega Ženina za nebesko, večno gostüvanje ... Mogoče nam je ta doba bliže kak si mislimo, vej zdajšnji papa naše čase tak radi primerjajo časom prvih krščenikov... Mogoče v toj dobi že živemo... — ic. Naročnikom! Z božov pomočjov smo vam odposlali zadnjo številko Novin z tov številkov. Toplo se vam zahvalimo vsem za naročitev i plačilo Novin i vas prosimo, priporačajte naš list svojim prijatelom i poznancom. Vsaki naročnik naj nam spravi bar ednoga novoga naročnika za 25 letnico Novin. Vrednik Novin JEZUŠEK PROSIM TE, PROSIM TE VSE . . . PROSIM ZA VSE: REŠI NESREČE VSE. DELI DOBROTE VSE, BOŽIČNE TE DNEVE V SIROMAŠKE VSEH HIŠE, KI ŠTEJO NOVINE. V JASLI POLOŽIM ZDAJ PESMICO TO ..., VROČO PROŠNJO: MILOST DETE NAM DAJ. VREDNIK NOVIN 2 NOVINE 26. decembra 1937. Božič. Evangelij (Sv. Lükača 2). Tisti čas, zišla je vö zapovid od Augustuš Casara, da bi se popisao ves svet. (Eto popisüvanje prvo včinjeno je po Czirinusi, Syrianskom poglavari.) i šli so vsi, da bi se vadlüvali, vsaki vu svoje mesto. Gori je pa šo i Jožef z Galilee z Názareth Varaša v Judaeo vu Davidov Váraš, ki se zove Betlehem: zato, ar je i on bio z hiže i roda Davidovoga, ka bi se vadlüvao z Mariov zaročenov sebi ženov, štera je noseča bila. Včinjeno je pa, gda bi tam bila: spunili so se dnevi, da bi rodila, i porodila je Sina svojega prvorodjenoga, i v plenice ga je povila, i položila je njega v jasli; ar so nej meli oni mesta vu oštariji. I pasterje so bili v tistom držanji verustüvajoči, i čuvajoči nočna verustüvanja nad črejdov svojov. I ovo Angeo Gospodnov je stano poleg njih, i svetlost Boža je okoli vzela nje, i zbojali so se z velikov bojaznostjov. I pravo je njim angeo: ne bojte se; ar ovo nazviščavam vam veliko radost, stera bode vsemi lüdstvi; ar se je narodo vam dnes Zveličiteo, ki je Gospod Kristus vu Davidovom Varaši. I to je vam znamenje: Najdete Dete v plenice povito, i položeno vu jasli. I preci je postanolo z Angelom vnožino vojske Nebeske hvaleče Boga, i govoreče: Dika na visini Bogi, i na zemli mer lüdem dobre vole. * Ne bojte se ! Oznanila vam veliko veselje: dnes vam je rojeni Zveličar, Kristuš Gospodi To oznanilo dnes doni po vesolnoj zemli, ar je prišeo tisti, ki ga je čakala jezeroletja i po njem zdihavala. Prišeo je tisti, brezi šteroga bi nam ne bilo rešitve, brezi šteroga bi vse človeštvo zapadlo večnoj pogübi. Tisti, ki edini more odvzeti zemli prokletstvo, obrisati naše skuze, odpreti vrata nebeska. On je vse naše vüpanje, naša tolažba, naša sreča, naša blaženost pa naše zveličanje. Ne bojte se ! Bog sam je stopo iz visokih nebes na nisiko zemlo. Pa kak? To vam bodi znamenje: „Najšli bote dete v plenice povito i v jasli položenoˮ. Prišeo je Bog kak malo, malo detece. Prišeo bi lejko kak veliki, odraščeni človek, kak mogočen krao z bogatim sprevodništvom, ali či tüdi kak dete, rojeni v zlatoj palači. Zdaj pa kak malo, nedužno, ponizno, lübeznivo, sladko dete. S svetim veseljom se njemi lejko približamo. Ne bojte se! Oznanim vam veliko veselje: „Dete nam je rojeno i sinček nam je daniˮ. Pa te sinček, to lübeznivo dete je mogočno, je knez, je krao — pa kakši! — je neskončni Bog ! Zato dnes zemla trepeče od radosti, ar čüti v sebi svojega Stvoritela v človečoj podobi. Radüjejo se tüdi nebesa. Da, Božič je svetek Svetoga veselja. Zato naše veselje ne sme biti samo zvünešnje, nego notrašnje, srčno istinsko. Dnes posebno vidimo i čütimo kak je Bog dober pa lübeznivi. Vidimo kak je naša vera lepa i vesela. Ali ne? Ka more biti bole priküplivo kak neskončni Bog — malo detece? Pitajmo ga, zakaj je prišeo med nas. Bomo čüli odgovor: Zavolo vas, dragi moji, zavolo vas sam prišeo. Vas mam tak rad, sam vas prišeo obiskat. Vse, ka ma svet lepoga i drágoga, so samo kaplice v primeri z lepotov naše sv. vere. Pomislite, da je Bog vsikdar tak dobrotlivi, sladek i lübeznivi, kak se nam kaže v jaslicah. Bog se ne spreminja. Lübeznivi je vsikdar i povsedik vsem, ki ga majo radi. Strašen postane samo tistim, ki ga neščejo. Či mi ščemo, nam je Bog vsikdar dober, sladek, lübeznivi, — ravno tak kak dnes. Ešče nekaj lepoga i veseloga nam pravi naša vera. Pravi nam, ka Jezuš svoje prebivanje v jaslicah med nami nadalüje. Vsi znamo, gde se nahaja v naših cerkvah. Tü je ešče menši pa bole skriti kak v jaslicah. Je pa ravno tak lübeznivi pa sladki kak tam. Ne bojte se ! Oznanim vam veliko veselje: Či bomo Jezuša lübili, se bomo ž njim na veke veselili. Prišeo je v jaslice ednok, prebiva med nami stalno, samo za nas.. Zahvaljeni bodi večni Bog, ki nam je napravo toliko veselja! Zahvaljeni Oča nebeski, ki nam je poslao svojega Sina na zemlo! Zahvaljeni Sv. Düh, ki je njegovo včlovečenje v Mariji izvršo! Zahvaljeni Sin boži, ki ležiš med nami v jaslicah! Kak si nam dober, lübeznivi, kak si sladek! Kak se te veselimo, kak te radi mamo! Oh, prav nikaj se te ne bojimo! Z veseljom se k tebi paščimo. Z veseljom ti ščemo vse dni svojega živlenja diko spevati, — dokeč ne bomo zaspevali angeli diko na nebeskih visinah!... V tihoj noči... Nočni mir je legao na siromaške kmečke hižice. Tam na obronki kre loga v ednoj izmed njih ležim na bolniški posteli -- -- -- Dugo je že od toga, da sem se zadnjič veselo božega sunca mlad i zdrav. Nato so prišle duge, teške, bridke vöre bolezni i trplenja. Dnevi so mi potekali, srce mi je napunjavala žalot i čemer, samolübje me je zaplelo v svoje mreže, po nočaj se mi je blelo, a sprotoletja so mi izgledala na jesen -- -- -- A nojco čakam, da se mi na raz-valinaj mojih grehov, temin i zablod rodi Tvoj kep, o božično Detece, da mw zasija na razpotji, da bom znao, kam mora pelati moja pot... -- -- -- Svetlosti so na viša- vaj velke i rade trpečejo. Po cestaj se paščijo potniki. V očaj jim sija veselje, v srcaj počiva mir. Nojco so njihove düše najbliže Bogi, ar so se vse misli obrnole samo na njega i njegov prihod ... Hišice boječe mučijo. Razprestirajo svoje plave sence po snežnih potaj, ar mislijo na njega i njegov prihod... Po hišaj stojijo na stolaj betlehemi. Na njih se iskrijo sveče kak oči v nežnih, nedužnih mladenkaj. V peči plapola sivi plamen, a lüdje govorijo samo od njega i njegovoga prihoda... Noč je tiha kak skriti mir v srci. Dvorišča počivajo odeta v belino snežnih oblákov. Daljave šümijo v pozab-nosti. Vse je slovesno, vse pazlivo i nežno. Düša se potapia v lepe i drage misli, ar senja od njega i njihovoga prihoda ... V mojih očaj nastane tišina. Mojo pot so nojco posipale drobne, kris-talne snežinke. Idem iz sebe i svojo radost prenašam v' celo sobo, ar je ta noč, noč radosti. Na oknaj dehne ovenelo i ledeno cvetje odmeklih želj, a misli so moje postale tenke i želne kak plašč dalnih senj... Vse strani so premenila svojo živlenjsko trüd-nočo i skrb. Preobrnile so se v pričakovali i vüpanji... Po cestaj oži-vijo beli snežni dühovi. Nebo je na-ednok postalo belo i po vesi je šd dih velkoga dogajanja. Hiše so odprle svoje oči, v štalaj je živina henjala jesti, lüdje pri pečaj so prenehal! svoje govore. Čüli so glas zvoná pa so vstanoti brez reči — puni doživetje, ar mislijo na njega i njegov Prihod... Pola so tiha i govorijo šepeta-joč. Zemla je topla pod belim pokri-valom kak materni polüb, ar je zaslüžla njegov Prihod. Lesi so puni skrivnostne slütnje i razločüjem njihov glas v šümenji vetra v noči. Sam sem v svojoj sobi. Na stoli mi gori posvet ravno tak kak v srci lübezen i hrepenenje. Moja trüdnoča, moja slabost prehaja v živlenje, v moč. Oči moje, plave i Čarne od boli i beganja, postajajo vedre i friške kak dete v materinom naroči... Gda mali pride vküper z velkim, te prvi postane vekši i bole ponosen. Jaz sem ponosen, ar mislim i vüpam, da prideš, i pri Tebi se bom zdigno iz svoje niz-kosti, hladnoče, nevol, pri Tebi, nebesko Detece — Jezušček. Zvužgali so se posveti kak oči v radoveanom deteti. So misli moje mehke i nežne kak žele deklic po materinskim božanji. Moja soba seje spremenila v zatišje blaženosti, pa je tüdi srce postalo blaženo, ar pričakuje njega, šteri nosi dobroto i blaženost. ---- Goboka je noč na vesnici, a v tihoj sobici tam na obronki poleg loge čakam njega i njegov Prihod . . . Duge so že tüdi minute. Oh, kelko jih je ešče do njegovoga prihoda? Vzemem knigo te čtem božično zgodbo: »V daljavi so minevale vöre... Pomali je zaméralo dihanje noči. Gori v sobi velke bolnice je mladi doktor odpro okno i gledao v mrzlo nočno praznino. Bio je mračnih misli, slabo razpoložen. Dugo je sloneo na okni, njegova düša pa je valovala v morji nemira i zbeganosti. Nikšega Odseva svetlobe ne je bilo viditi na zemli. Že je ščeo okno zapreti, gda je nenadoma začnolo s silnov močjov zvoniti v farnoj cerkvi. Zaspevali so božični zvonovi i vabili k polnočnici. Doktora je prevzelo raho trepetanje. Senjavo i mehko so plavali zvoki zvonov nad mrzlo zimsko pokrajino i se veličastno razlevali v temnoj daljavi. V goraj je odmevalo. Zdelo se je, da ščejo iz-povedati neizmerno srečo. Ti zvoki so temo napunili s svetlobov. Vsakši, šteri jih je čüo, je morao sproščen zadi-hati, kak da je minola duga, teška noč. Doktor je to občüto. Bilo njemi je, kak da je nekak na njegovo divjo, raztrgano i razbolelo düšo položo mehko, toplo roko. Občüto je neko otožno, hrepenečo žalost v düši. Nekša nova, dozdaj nepoznano sila ga je vzdigavala v novi svet, pun jasnoče i toplote. Zapro je okno. Ščeo se je vleči v postelo, toda neki notrašnji glas njemi je pravo, da mora ešče prle nekaj dobroga, nekaj človečega včiniti. Šo je doli v bolniško sobo. Vsedo se je kre posteli maloga dečka, šteromi se je brezplačno trüdio že dugo, da bi njemi povrno zdravje. Prvi hip se je deček močno razveselo, gda je zagledno svojega velkoga prijatela i dobrotnika poleg sebe. Ali njegove moči so hitro pešale. Čüto se je vsigdar slabejšega. Medtem pa so se začüli v pritličji glasovi božičnih pesmi, štere so pri jaslicaj spevale bolniške sestre i zdravejša deca. Gda je mladi betežnik čüo znane, nežne melodije, je Pogledno na doktora i njemi zašepetno: Čüješ angele, šteri spevlejo? O, vidim je, vidim, kak idejo po mene. Po mene idejo, da me odpelajo k mojoj mamici..." Iz radostnov su zov na nežnom lici, z nasmehom na vüstaj i z pesmijov, štero so njemi an- geli spevali za sveto noč, je mirno za spao večni sen. Gda je bolniška sestra prišla k posteli, gde je ves v božičnom sijaji ležao mladi mrtvec, je doktor naglo vstano i odišo v svojo sobo, hoteč zakriti svoje suze, svojo zadrego. Vera maloga betežnika ga je genola, a tüdi pomirila. V njegovo srce, puno mraka i tmice, je naednok prihajala toplina, svetlost. Z dugimi koraki je mero sobo iz kota v kot i vsigdar glasnej ponavlao reči: „Mir lüdem, šteri so dobre vole!ˮ Vünej pa je ešče vsigdar plavao kipeči nemir zvokov od božičnih pol-nočnih zvonov. I če je za trenutek zamüdo, je pali začnolo pozvanjati, s prva z ednim, po dugšem presledki jako nežno z drügim i na konci s tretjim. Te trije zvoki so plavali vsaki za sebe prek hiš. Njihov nežni odjek je navidezno bole pomali plavao kak drügih navadnih zvonov, kak da v dugih presledkaj angelje letijo prek dežele, štera se je kopala i mučala v globokoj močnoj tišini i miri, i spüščajo iz svojih čistih rok senje od Boga i bližine nebes. Ti zvoki so prihajali iz čarobnoga kralevstva, postajali vedno močnejši i vsako živo bitje z nepremaglivim čarom zvali k sebi. I naskori je bila cela krajína puna rajskih melodij, štere so letele od düše do düše i naznanjale radostno vest* Slava Bogi na višini i mir lüdem na zemli, šteri so dobre vole ... --------Te Začüjem zvonove, šteri so napovedüvali Njegov Prihod. Odprem na široko svoje srce i zaše-pečem v svetom strahi: »Pridi, božično Detece, slobodno, vstopi i prijetno pod mojo streho, i jaz Ti bom odkrio vse, kak je meni i mojim bratom i sestram, šteri trpimo, a lübimo. Pridi, mi ubogi i trpeči, mi Te Čakamo z velkov düšov i lübeznostjov . . . Grački Vili. ČTIMO DOBRE KNIGE! Neprestano gučimo i pišemo od toga, da moremo čteti dobre knige pa novine, či ščemo očuvati svoje düševno živlenje. Vnogi med najni poznajo motorske knige, štere nam za jako male peneze prinašajo pobožno, hasnovito pa veselo čtenje. Kakšté žmetno živemo, vedno li Opominamo: bar vsi tisti v Slovenskoj krajini, šteri so že meli mohorske knige, naj si je letos pa naročijo! Tej je naj pokažejo tüdi drügim! Za 20 Din. dobite pet lepi knig, ka Vam dojde celo leto pa ešče za kesnejša leta! Nikaj ne valá vse telovno dobro, či pa düši ne damo poštenoga razvedrila, hasnovitoga navuka. Ravno v tej žmetni časaj si iščimo düševne tolažbe pa moči v dobroj knigi i v novinaj. — Da\te našoj Slovenskoj mladini dobre knige v roke! Sami te krivi, starišje, te njim ne date prilike, naj ostanejo pošteni! Marija je rodila Odrešenika. Prerok je prerokoval: „Glej, Devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z namiˮ. In evangelist je te besede zapisal, da je opozoril na uresničenje tega, kar je bil Gospod napovedal po preroka Emanuel: Bog z nami. Pomenljivo ime. Bog z nami. Toda resnično. Zakaj bila je doba v zgodovini človeštva, ko še ni bilo tega iména in so bili ljudje prepuščeni samim sebi in grehu. Bog pa jim je bil odmaknjen. Ko pa je nastopil čas, se je Bog približal človeštva ne samo približa!, temveč združi! se je z njim, Bog je postal človek in uresničilo se je: Bog z nami. Zgodilo pa se je tako-le: Angel Gabriel je bil od Boga poslan v galilejsko mesto Nazaret k Devici Mariji, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef. In angel je rekel: „Zdrava, milosti polna, Gospod s te-boj, blagoslovljena ti med ženami!ˮ Marija, ki je živela tiho, skrito, sveto življenje v samoti domače hiše, ni pričakovala kaj takega. Zato se je prestrašila in ni vedela, kaj naj na angelove besede odgovori. Razmišljala Je, kaj naj pomeni ta Pozdrav. Angel pa je odgovoril dalje: „Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej spočela boš in rodila sina, ki mu dáj ime Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kralevstvo ne bo koncaˮ. Zdaj je Marija razumela, kaj ji angel oznanja. Vedela je namreč, da bo iz izraelskega rodu izšel Odrešenik, ki ga je bil Bog že večkrat Obljübil; vedela je, da ga bo rodila mati, ki izhaja iz Davidove hiše. Razveselila se je, ko je spoznala, da je izbrana za mater obljubljenemu odrešeniku, vendar jo je Zaskrbelo, kaj bo z njenim devištvom, ki ga je Bogu zaobljubila. Vprašala je angela: „Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam? Angel ji je razložil božjo vsemogočnost: ˮSveti Duh bo prišel nad te in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin božji; zakaj pri Bogu ni nič nemogočeˮ. Marija je ponižno privolila: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!ˮ In angel je šel od nje. Prav mirno in preprosto sta se rázgovarjala angel in Marija. In vendar je bil v ta preprost razgovor, v to ponižno Marijino privolitev položen najvažnejši dogodek v človeški zgodovini. Kajti takrat se je zgodilo, da je postal: Bog z nami. Učlovečil se je Sin božji, privzel si je človeško naravo, da jo je posvetil in pobožanstvil, jo dvignii iz greha k Bogu. A za to je vedela še samo Marija. Jožef je za to zvedel po angelu. Eiizabeti je razodel Sveti Duh, da je vzkliknila z močnim glasom: „Blagoslovljen sad tvojega telesa !ˮ Šele tedaj je Marija priznala: „Moja duša poveličuje Gospoda in moj düh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen, in je njegovo ime svetoˮ. Nato je Marija Lše dalje živela s svojo skrivnostjo odmaknjena svetu. Tri mesece je preživela pri teti Elizabet! v gorah. Potem je bila v Nazaretu. Ko pa je izšlo povelje cesarjá Avgusta, da se podpiše ves svet, sta morala Jožef in Marija v Betlehem, Davidovo mesto, ker sta bila iz hiše in rodovine Davidove. 26. decembra 1937. NOVINE 3 OGLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Plemeniti dar. Dr. Hajós Franc, odvetnik v pokoji v Lendavi, je darüvao Drüžbi sv. Rafaela z Slovensko krajino 500 Din., za kritje stroškov Izseljeniškoga dühovnika, g. Camplin Ivana. Na plemenitom dari se najtoplej zahvalimo. Lendava. Dec. 19. je ženska mladina pod vodstvom č. sester priredila lepo igro: „Zlati križ.ˮ Dvorana hotela Krone je bila puna. Deklice so svoje vlogo dobro zvršile. — Po šolaj lendavske fare so se pa vršile lepe božičnice. Na Pinici je madjarska deca lepo spevala pesem: Hej Slovani, kje so naše meje. Siromaška deca je bila obdarüvana z oblekov, obüteljov i drügimi dari. Bogojina. Deški odsek naše mladine se je častno vdeležo sv. meše dec. 8. i dva dečka toga odseka sta dvorila pri svetoj meši. Mladenca mladenci Jezuši. — Lepi prizor. — Kalendarje po 8 Din. se dobijo küpiti pri širiteli Mar. Lista i Novin, Horvat Franci. Segajte po njih. Boža slüžba v Kobilji. Po težkom ednomesečnom čakanji nam je višiša cerkvena oblast znova dovolila za edno leto, da bo pri nas v Kobilji vsako nedelo sv. meša. Beltinci. Dobro uspeli sestanek kmečke zveze se je vršo Prinas dec. 12. pri šterom nas je navdüšüvao za kmečko slogo predsednik osrednje K. Z. g. Brodar Janez iz Kranjske. Povdarjao je, da je v slogi moč i da je čast za nas, da smo kmetje. — Deški odsek je dobo pri nas v Beltincih drügo okrožje. — Naše prosvetno drüštvo je za te Božič igralo krasno versko igro iz pred Kristušovih časov — Ben Hur. Gančani. Vložili smo prošnjo na kr. bansko upravo, naj nam podeli podporo za čiščenje jarkov i grab. Če se jarki i grabe očistijo, ne de teliko povodni kak je letos bilo, štera nam je neprecenlive kvare napravila. Prosvetno drüštvo v Kobilji. „Zadnjo nedelo — 12. .decembra -- je bio ustanovni občni zbor Prosvetnoga drüštva v Kobilji. Domači g. kaplan so v primernom nagovori razložili namen drüštva, ki naj dela v dühi katoličanske akcije. Tüdi pravila drüžtva so tomi primerno sestavlena. Prva točka namena drüžtva je: „krepili med člani versko, narodno i gospodarsko zavest, izobraževati jih na temelju naukov katoličanske Cerkve, zlasti še krščansko socialnih načel.ˮ Med pravicami članov je določeno: „za vsakega umrlega člana poskrbi odbor častno spremstvo i sv. mešo, štero se vdeležijo po možnosti vsi člani.„ Če se drüštvo razpüsti, pripadne vse drüštveno premoženje kobiljanskoj cerkvi. Za drüštvenoga predsednika je bio izvoljeni Lopert Peter, večletni širiteo Novin. Kak prvo delo drüžtva bo, da za božič napravi razstavo vsega slovenskoga katoličanskoga tiska z namenom, da lüstvo kembole spozna katoličanski tisk i si ga naroči. Razstava bo za naš kraj nekaj posebnoga, ar bo tü viditi dosta tistoga, ka je bilo razstavno letos na velesejmi v Ljubljani na jesenskoj propagandnoj razstavi. — Mladomi drüštvi želemo obilno uspeha pri deli ! Pozdrav iz vojske. Celoj Slov. Krajini, uredniki Novin, posebno bogojanskim farnikom želeva vesele božične svetke: Gutman Števan z Bogojine i Horvat Jožef z Filovec, vojaka v Djakovici. Razstava slovenskoga katoličanskoga tiska bo v Kobilji v šoli od 20. do 30. decembra. Poseben oddelek bo zavzemao naš domači tisk, kak Novine, M. List i kalendar. Razstava bo zvünredno zanimiva i velka. Materiala bo telko razstavlenoga, da bo v velkom šolskom prostori vse puno. Pridite i si poglednite! Bükovnica. Skrita je naša ves — daleč vkraj od glavne poti. Tü je najhitrej zrok, da se nas malokda što spomni v Novinaj, Ne samo, da je naša ves skrita za bregom, nego tüdi daleč mamo do cerkve i šole, najmre v Bogojino, kama je dobro vöro hoda. Posebno za našo deco je daleč, kda trbe v šolo iti. To nas je napotilo, da smo mi bükovničarje začnoli misliti ka pa če bi mi svojo šolo postavili To bi bilo našoj deci v nezgovorno olejšanje i tüdi redno bi deca lehko v šolo hodila, ar ne bi bilo daleč, čeravno bi bila slabše oblečena. V našoj vesi je zadostno število dece, tak, da po zakoni mamo pravico do svoje šole. Tüdi banska uprava nam ide na roko i nam je že dovolila otvoritev šole. Če Bog da, premagamo tüdi tiste težkoče, ki so zavolo naše šole v domačoj občini i tak pridemo do svoje šole. Strehovci. Zvedeli smo, da so strehovski verniki vložili prošnjo na višišo cerkveno oblast, naj njim dovoli, da se pridrüžijo k dobrovniškoj fari. Stopo je v katoličansko Cér kov. Smodiš Karol, mladi mož na Kobilji, je 23. nov. t 1. prestopo iz luteranske vere v našo Cerkev. A Bog ga je naskori k sebi pozvao. 11. decembra smo ga sprevodili na njegovoj zádnjoj poti i ga pokopal po krščanskoj navadi. Gasilci kak tüdi vnožina lüdstva njemi je skazala zadnjo čast, posebno zato, ar je vmro kak vernik svete katoličanske Cerkve. Mogočno spravišče sezonskega delavstva pri Gradi. Dec. 12. je Zveza poljedelskih delavcov Slov. Krajine priredila prvo delavsko spravišče pri Gradi. Po sv. meši se je nad 1000 delavcov — sezoncov zbralo, šteri so prišli skoro iz vseh krajov naše Goričke na to svoje prvo Stanovsko spravišče. Zvün delavcov — kotrig so se zborüvanja vdeležili sres. načelnik dr. Fr. Bratina, kak zastopnik politične oblasti, nadale gimnazijski direktor g. Zobec, šef borze dela v, Soboti g. Fr. Kerec i domači banski svetnik i predsednik občine Grad g. Bačič. — U vodno reč je povedao i zborüvanje vodo predsednik Zveze poljedelskih delavcov g. prof. Maučec Jožef. Po pozdravi predsednika je dao zborovalcom jizčrpno poročilo od delovanje Zveze tajnik, g. Novak; na to pa je sledilo predavanje g. direktora sobočke gimnazije Zobca, šteri je v lepih i navdüšenih rečaj gučao od novoga drüžabnoga reda i grajao Zdajšnji kapitalistični drüžabni red, šteri je že rodio telko britkosti po sveti i nadale je gučao od krščanske lübezni, ki mora vladati med delavstvom. Naslednji govornik je bio šef borze dela g. Kerec, šteri je zborovalcom na kratko povedao zgodovino sezonskega izseljeništva z Slov. Krajine i dobre pa slabe strani sezonskoga izseljavavanja. Nazadnje je ešče zborovalce pozdravo g. sreski načelnik dr. Fr. Bratina. Na to pa je predsednik Zveze zaklüčo tak lepo uspelo zborüvanje. — Zveza poljedelskih delavcov šče v novom leti prirediti ešče več takših zborüvanj po našoj krajini. Kamovci. Naša Slovenska kolonija je postanola na spevanje gledoč jako delavna. Pod vodstvom radmožanskoga šol. upravitela se Slovenci I že eden mesec včijo cerkvene pesmi. Na božične svetke mo meli priliko čüti v dobrovniškoj cerkvi njihov pevski zbor, Dobrovnik. Na Marijin svetek 8. decembra je mladina v našoj cerkvi v velkom Števili sküpno pristopila k sv. obhajili. Navdüšeno lepo slovensko spevanje je cerkveno slavnost jako povzdignolo. Črensovci. V nedelo dne 2. jan. bo Prosvetno drüštvo v Črensovcih ponovite v Našem domi lepo Zgodovinsko igro: Dr. Janez Evang. Kreka „Türški križ“. Igra je ustrezala svojemi nameni i jo bodo še vnogi obiskali drügič. Obiščite jo tüdi še Vi! Ne bo Vam žal. SOBOTA. Divje vesélje so imeli priliko vživati Preminoči tjeden Sobočanci, ki so v trumaj hodili gledat „rokoborbeˮ. Samo ešče ta „kulturnaˮ prireditev je menkala v Soboti, ar v itak podganom časi lüdje nemajo prilike indri viditi, pa celó za peneze, grobosti, kakše so tam vidili. Tüdi šolarje so hodili gledat te „plemeniteˮ borbe, ar je njihovim starišom i stanodajalcom tak prav. Se bodo bar bole znali med sebov biti! Če pa poglednemo kakšo prosvetno prireditev v Soboti i primerjamo obisk, te moramo pripoznati, da je moč pesnice ešče bole v časti kak düševno delo. Želemo iz narodnostnih vzrokov, naj se takše prireditve več ne dovolijo, gde bi nekáki zastopniki neke narodnosti na čast divjali ! Ponavla se ... „Teče voda, teče.. .ˮ — po toj lepoj pesmi se ravnamo tüdi v Soboti. Kak že znate, nam je že to jesen dvakrat prek cesté v Šolskoj ulici voda tekla. Zdaj smo se včakali, da že ob tretjim tečé. Jarki se sami neščejo odmüšiti — no, pa smo zadovolni z vodóv, si mislimo, da smo v Benetkaj... Vüpamo se, da se nišče na to pisanje ne razčemeri. Če pa vsi odplavamo, te se skašlajte vi drügi, ki nemate vodé! Martinišče. Prav lepo so obhajali dijaki Martinišča svetek Brezmadežna. Na njega so se pripravili z devetdnevnicov. Vsaki večer ob sedmih je bila kratke predga i blagoslov. Na svetek je pa bilo skupno sv. obhajilo, popoldne pa lepa akademija na čast Brezmadežnoj. Pri akademiji se je posebno vsem dopadnola lepa igra „Boj s hüdobnim duhomˮ. Jako lepi i globoki je bio odgovor, ki ga je meo pri akademiji sedmošolec Skledar. Naši vajenci. V Soboti mamo že preci obrtnikov. Ti obrniki majo tüdi svoje vajence i pomočnike. Ne eden sobočki majster pa posebno svoje vajence malo preveč izkorišča. Delati jim morajo v petek i svetek. Či je štej zavolo toga opomene, znajo celo odgovoriti, ka v nedelo tüdi morajo dati vajenci jesti. Na svetek Brezmadežne se je v ništernih sobočkih delavnicaj delalo celi den. K meši ne bilo časa iti, bio je pa čas iti večer gledat boksanje v Ditrihov kino. Kam pela takše ravnanje z vajenci, se na svojo žalost lehko vsakši osvedočili količkaj opazüje živlenje i obnašanje te mladine! Domača i svetovna politika. Financijski odbor dela pridno i je že pretreso dohodke i stroške ministrstva za zvünešnje zadeve. Od sporazuma, šteroga so z dr. Mačkom sklenili nešterni radikali, kak bivši minister, dr. Laza Markovič, piše vladin list „Samoupravaˮ sledeče: „Pred desetimi letami, gda se je Svetozar Pribičevič sporazumeo z Radič Števanom i osnovao kmečko-demokratsko zdrüženje, z istim programom, šteroga ma i dnes den, je dr. Laza Markovič zahtevao, da se Pribičevič kak veleizdájnik kaštiga, i je začeo te veliko gonjo proti njemi i njegovoj stranki i proti pokojnomi Radiči trdivši, da njeva rüšita državo. Dnes den je pa isti dr. Laza Markovič skleno vnogo težji sporazum z kmečkodemokratskim zdrüženjom, kak nekda Pribičevič, je izdao pravila radikalne stranke, štera ga je na svojih ramaj spravila v naše javno živlenje, pa poleg vsega toga še čaka, da zavolo toga dobi od naroda priznanje i nagrado. Zaistino, so lüdje, ki verjejo, da njim je vse dovoljeno. Italija. Mussolini se pripravla po dr. Stojadinovičovom obiski, da da zakonsko dovolenje, da Slovenci v Italiji smejo v nižjih uradaj svoj materni jezik rabiti i Slovenske knige i časopise izdavati. Za časa dr. Sto- jadinovičovoga prebivanja v Italiji, so bili na sloboščino püščeni vsi slovenski politični obsojenci. Vatikanski grad. Sveti oča so se pri imenüvanji novih kardinalov z najtoplejšimi rečmi spomnili pokojnoga zagrebečkoga nadškofa, dr. Bauera, kak velikoga sina sv. kat. Cerkve. Austrija. V Beči so se te dneve vršili veliki izgedi proti židovom. Vnogo židovskih trgovin je razbila razsrjena vnožina. Kitajska. Japonske čete se volijo naprej po Kitatskoj. Namen Japoncov je, da Kitajsko prisilijo za prošenje mirü. Prvo ščejo zavzeti Kanton. Japonska. V velikoj zadregi je Japonska Vlada, ar Anglija i Amerika zahtevlete odškodnino za napravlene škode i garancijo, ka se več ne ponovijo napadi japonske vojske na vrednost Angleške i Amerikanske države i na vrednost podanikov tevi držav. Amerika celo zahteva, da Japonski casar sam mora prositi odpüščenje, zakaj je japonska vojska potopila amerikansko ladjo na Kitajskoj reki. Španjolska. Veroborci so metali bombe na Madrid i odbili napad komunistov pri Terueli, gde so komunisti meli dvejezero mrtvih. Ste že küpili srečke? Ešče nekaj dni mate časa, ne zamüdite prilike. Prosvetno drüštvo pri Sebeščani že ma pripravlene dobitke. Lepi novoletni dar bo, če dobite za 4 Din mašin za šivati ali biciklin. Če ešče nemate srečke, Zglasite se pri domačem Prosvetnom drüštvi ali na farofi. Vlečenje numer bode že na staro leto, zato odločite se hitro. Če küpite srečke, pa včinite zednim dobro delo ar podprete kat. drüštvo, da si ležej zgradi svoj dom. Pri drügoj priliki pa bodemo mi vam pomagali. Šteri ste že srečke dobili, včasi je plačajte. Najlepša božična darila in okraske za božično drevo, kakor tudi dnevno sveže pecivo in tort za gostüvanje nudi po najnižjih cenaj SIDONIJA NOVAK slaščičarna MURSKA SOBOTA. Pokorno sta izpolnila cesarjev ukaz in prišla v Betlehem. Zaupala sta v božjo moč in božje varstvo. Mariji se je dopolnil čas poroda. Toda mesto je bilo prenapolnjeno z ljudmi in nista mogla najti prostora, kjer bi se naselila. Tudi sorodniki ju niso sprejeli. Marija ni hotela povedati, da bo rodila Odrešenika. Zakaj ni povedala? Morda ji tedaj ne bi bilo treba iti v votlino iskat zavetja. Drugi bi se bili umaknili in se stisnili, Mariji in božjemu Detetu pa bi pripravili udobno bivališče. In potem bi razglasili: Glejte, pri nas je bil rojen Odrešenik. A to se ni zgodilo. Marija je molčala in z Jožefom sta si poiskala zavetje v votlini. Tam je porodila sina edinorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli. Vse, karkoli je hotel Bog, da se o božjem Sinu izve med ljudstvom, je razglasil po svojem angelu. Ko se je božje Dete rodilo, je nad votlino zasvetila zvezda z močno svetlobo. Blizu so prenočevali pastirji pri svojih čredah in so opázili zvezdo. Začudili so se. Tedaj je pristopil k njim angel in močna svetloba jih je obsijala, da so se prestrašili. Angel jim je rekel: „Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete v plenico povito in v jasli položenoˮ. Pestirji so pohiteli, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete v jasli položeno. In so Boga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in videli. Mirno so se spet vrnili k svojim čredam, veseli, da so mogli počastili božje Dete. Kaj se je zgodilo? Bog je izpolnil obljübo. Rodil se je Odrešenik. Čeprav se je rodil „vladar nad kralji zemlje, se tedanji svet ni zmenil za te. Zvezda ga je oznanila. Preprosti pastirji so ga molili in Modri iz Vzhoda so se mu prišli poklonit kot kralju. Herod se je ustrašil, ko je zvedel za božje Dete. Starček Simeon je po navdihnjenju zapel hvalo Gospodu, da je dočakal Odrešenika. Človeštvo pa ni vedelo, da na zemlji biva Bog, vsemogočni kralj in vladar vesoljstva. A mi kristjani še danes čutimo, da je bila nekoč sveta noč, polna božjega usmiljenja in milosti, ko je prišel Bog na zemljo. In to sveto noč vsako leto pobožno obhajamo. 4 NOVINE 26. decembra 1937 Pisma naših iz tüjine. Vesele božične svetke i mi losti puno novo leto želejo izseljenci iz Francije i Nemčije pa pozdravlajo vse svoje domače, rod, poznance, dühovnike, vredništvo Novin i celo Slov. Krajino pa izseljence v Franciji i Nemčiji: CelecMa-rija, Fuano; Kramar Katarina, Pouillault; V. Polana: „norca so se z mene delali Francozi, če sam si v roke vzela naše liste; to neso krščeniki, čeravno so krščeni, to so židovje; štiri leta sam tü, pa sam ešče ne vidila, da bi se što prekrižo i mi pokaže, kak se moli francoski Bog; zdaj sam se preselila v drügo mesto, kde delam od 6 do 6, prle sam pa od 4 zajtra večer do 9. Samo ka moja sobica se ne küri, vse me trosi, gda idem v njo počivat; spravlam se domo okoli novoga leta; eti nega tistoga božičnoga spevanja, kak pri nas doma, štero zdigne srce k Bogi, majo pa lepe jaslice i poleg njih dva „ jaliča ˮ.Žilavec Rupert i žena, Sartrouville, Vadarci — Trnje: „sva zdraviva i po siromaškom tü živeva v tüjini; veselijo naj naši listi, štere redno dobivava, sprejela sva z velikim veseljom tüdi kalendar, prosiva sveto mešo za sebe, višek naročnine je na Dom sv. Frančiška i na podporo Novinˮ. Gönc Marija, a Lucy, Kobilje: „jako me veselijo vaše Novine, ž njih zvedim, ka se godi v domovini, tü nam je teško; hvala Bogi, po nedelaj lejko idem k sv. meši, drüžina je krščanskoga življenja, kde slüžim; istina, da je mala moja plača, ali brez krščanskoga lista nega pravoga živlenja; pošlite mi tüdi živlenje sv. Male Trezikeˮ. Bunderla Franc, Meneboud: „mesto sam spremenoˮ. Vrečič Apolonija, Bertinerie, Tišina: „Lepo se zahvalim na rednom pošilanji Vaših listov, v Franciji namenim ostati samo do novembra 1. 1938“. Trojak Katarina, Bourges, z Lendave: „Bog vam daj zdravje, ka te nam, razstepenim ovcam v tüjini dugo mogli vrejüvati naše liste; sem žalostne glase čtela v Novinaj od slaboga oponašanja doma v Slov. Krajini, zato sem prosila od svojega gospoda i dühovnoga pastira svedočanstvo i vam oboje poslala, da vidite, da ne sam vuk v ovčjoj koži, nego živem, kak krsčanska mladina mora živeti; višek na- ročnine je za Dom sv. Frančiška, spišite me v drüštvo to, vsako leto pošlem dar za siromake; priporačam se vam v molitve, kak tüdi jaz molim za vas i vse dühovnike vsaki den, posebno one z Slov. Krajine. Gda čüjem glas zvona, se mi zbüdi v srci glas zvona, ki ga čuva kapela sv. Trojstva. O vseli, gda sam doma te glas začüla, sam bežala v hišo i z materjov pa domačimi zmolila najlepšo i najslajšo molitev: Zdravo Marijo. O, da ne bi bilo niedne Slovenske düše v tüjini, štera na glas zvona ne bi. na Tebe mislila, o blagoslovlena nebeska Mati Marijaˮ. Gostanj Štefan i žena, Treigny, iz Čepinec: „Spravlava se domo i srčno se zahvaliva za Novine, štere sva redno dobivala i so nama bile v tüjini na veliko pomoč i veseljeˮ. Hozjan Marija, Mercadrie, M. Polana: „Novine so mi na veliko tolažbo v tüjini, ž njij vidim vso Vašo lübezen, štero mate do nas izseljencov. Ne moremo vam je povrnoti, molimo pa za vas dobroga Boga i ga prosimo, naj vam vu večnosti plača vse vaše trüdeˮ, Horvat Alojz, Plessis Trevise, Kruplivnik: „S srčnov radostjov i željov pričaküjem vsaki tjeden Novine, štere me tolažijo v tüjini; višek naročnine razdelite na podporo naših listov i za Dom sv. Frančiška; prosim vas, pošlite mojoj ženi, Agneški, ki je domo odišla, za 20 Din., kak sam njim poslao, Novine i Marijin List. Moja hiža doma naj nede brez naših krščanskih listov, ka ne zgübi bolega blagoslovaˮ. Lopert Gizela, Bourbourg, Dokležovje: „Izseljenka Slov. Krajine vas pozdravla i naznanja, ar se leto bliža kraji, vsaki pošten človek v red vzeme svoje reči. Zato vam jaz tüdi pošlem 50 Din. stare naročnine i naprej celo za 1. 1938. Višek je za Dom sv. Frančiška. Naj vam mali Jezušek plača trüde, štere ste to leto meli z izseljenci. Za prekrasne liste sem vam hvaležna z celoga srcaˮ. Draškovič Margita, Glatigny, Renkovci: „Liste vaše z takšov željov pričaküjem, kak pismo z rojstne hiše, škoda, ka včasi v pondelek prido; kak lepa lübezen je razodeta v izseljenskoj številki Novin i kak krasno čtenje v kalendari. Višek naročnine obrnite na podporo M. Lista i Dom I sv. Frančiška. Pri našoj francozkoj hiši se nišče ne križa i ne moli i se z mene smejejo, gda molim. A mene spreobrnejo. Nikdar ne zatajim svoje vere, pa svoje domovine tüdi ne“. Žganjar Marija, Nonthairons, Bokreči: „Novine so tak lepe, da se ne morem od njih odtrgatiˮ. Grah Terezija, Chepy, Bakovci: ˮKrščanska deklina sem, zato je žalostno moje srce, ka ne vidim eti krščanskoga živlenja. Srčno žalost mi odganjajo jedino naši dobri listi. Sam kak ftičica, štera leče semota pa išče svoje gnezdo. Gnezdo sem najšla v Marijinom Listi. Z Doma sv. Frančiška se ne bom spozabilaˮ. Gatman Andrej, Thelonue, Bogojina: „Dozdaj sam z domi dobivao naše liste, zdaj je pa naročim naravnost od vas, so nam podpora v tüjini; Bog vas obdrži v zdravji, ka te se znali za nas skrbetiˮ. Marič Katarina, La Ville Bague, Vančaves: „Prvič vam pišem z tüjine i vam želem Gospodovo pomoč v düši i teli, Spišite me v drüžbo sv. Rafaela, z naročninov Pošlem članarino i na Dom sv. Frančiška 5 Din. Božič je žalosten za nas eti v tüjini". Titan Marija, Saureillade: „Molite za nas, ar mi eti mamo Žalostne nedele i svetke, naročnino sem poslalaˮ. Gomboc Štefan, Mantelis: „Novine redno dobivam, samo ne prido v nedelo; to bi želo i prosim tüdi kalendar, naročnino na staro leto i nekaj na novo sam poslaoˮ. Hozjan Jožef, Norezerines, V. Polana: „se zahvalüjem za redno pošilanje naših listov, ar me veseli čtenje v domačem jeziki. Po materi pošilam 5 Din. na podporo Rafaelove drüžbe. Zver Štefan, Merris, Turnišče: „Naši krščanski listi so mi na velike veselje, ki je redno dobivam, želno sam čakao kalendar i sem ga dobo, naročnik ostanem še naprej, vsem priporočam Novine, štere so jedino vezalje za domači krajˮ. Baša Jožef i Katica, Remocourt, Beltinci: Na lepe naše krščanske liste pošilava naročnino, štere vsako nedelo žmetno pričaküjeva. Višek je za drüštvo sv. Rafaela, 20 Din., 10 Din. za podporo Novin, 5 Din. za Dom sv. Frančiška 10 Din. za kat. prosvetno drüštvo v Beltincih, šteromi se toplo zahvaliva za lepe pozdrave, Bog je naj žive. Kozar Štefan, Ženavlje, Šimon Franc, Neradnovci, Petek Martin, V. Polana, vsi v Royer: Lübo zdravje vam želemo, da te mogli nadale skrbeti za nas izseljence. Najlepša hvala za Novine, posebno za izseljensko številko, v šteroj je teliko lepih pozdravovˮ. Kerec Irma, Palmes, Grad: „Vse najbolše želem od lüboga Boga i Bl. D. Marije, liste redno dobivam i me jako veselijo, sem naprej naročnica na naše liste, k leti nameravam priti domo v lübi domači krajˮ. Hajdinjak Micika Monchin: „Po dugoj deževnoj dobi je prišlo lepo vreme, lepo tüdi za düše 7. dec. gda so nas izseljence obiskali veleč. g. Zupančič Valentin in so pri njih lehko opravili izseljence v maternom jeziki sveto spoved. Kak srečni smo bili te den. Njihov obisk je napravo globoki vtis na vse nas, srečne nas je včino. Obtoženi z delom so z smehljajočim obrazom prišli med nas, da nas okrepijo v našoj veri. Bog njim bodi plačnik i naša oblüba, da se ščemo ravnati po njihovih navukaj. Za god njim pa Želemo: Srečni, zdravi i veseli Obhajajte svoj god v tüjini med izseljenci rojaki, Želemo vam srčno vdani. Iz Nemčije: Geder Alojz i Kristina, Wildenau, Sodišinci: „Želeva njim Marijino pomoč, ka te nas izseljence mogli prav voditi nadale; liste redno dobiva navadno že v soboto i gda je dobiva, čütiva, ka naj je vsa sréča obiskala iz Slov. Krajine. Liste plačajo naši domači. Büček Alojz, Turza Franc, Šinko Jožef, Frizt Karol, Srdica, Bagari Ludvig, Vidonci, vsi v Scheggerotti: „Novine redno dobivamo že vsako nedelo, naj se širijo naše dobre Slovenske Novine, prosimo Boga". Prošnja legije Koroških borcov. Lelija Koroških borcov, Ljubljana, Pred škofijo 18, prosi vse tiste, ki so se vdeležili bojov ali ovak kaj znajo od bojov za Koroško i Slov. Krajino, da gornjemi drüštvi pošlejo kemprle svoj dopis, Drűštvo nameni knigo izdati od teh bojov. Pošta. SVD. Beltinci. Prepozno dobili Oglas, ne smo ga mogli za 19. dec. objaviti. Z. 1. Dobrovnik. Prišlo vse komaj v sredo poldne, kda je bilo že vse naštampano. Celec Marija, Fuans. Ednok smo dobili 22 Din.,drfigoč pa 35 Din. Z kalendarom vred, šteroga smo poslali, je duga na i. 1937. ešče 27 Dinarov. Gönc Marija, a Lucy. Sprejeli 28 Din, 10 par. Duga na letos je tak ešče samo na kalendari 8 Din. šteroga smo poslali. Za novo leto smo poslali domačim Ček v Kobilje. Odpiše nam, kakšo knigo ščeš meti od sv. Male Trezike, jeli molitveno, ali pa samo za čtenje, Žilavec Rupert, Sartronville. Penez sprejel^ Za U' 1938. je plačilno 25 Din. Sv. meša bo na. Božič za vaj. Na leto je 100 Din. naročnine za Novine Mar. List i Kalendar. Kramar Katarina, Poulllault. Sv. meša bo na Štefan je. Na 1. 1938. je ostalo 60 Din. Kalendar poslali. Hvala na podobici. Tivadar Zelko Ančlca. Pisava je poznana, podpis nepoznani, zato dopisa ne more vzeti na znanje. Ne sme se níšče skrivati, na sunce naj stopi odločno vsaki i vsaka. Činč Jožef, Petanjci. Ne si nam odpisao, štere številke Novin si ne dobo. Javi nam. Pa pri reklamaciji, kak smo že neštetokrat javili, ne trbe na dopisnici javiti, nego na čistom papiri z napisom reklamacije, pa to ne košta nikaj. Žalostno-smešni glasi. Rejsan je tak, kak Vam pravim. Človek bi se smejao, či Vsevküp ne ne bi bilou tak žalostno. San bio v ednoj oštariji, ge se je v nekši namen plesalo pa se veselilo. Nas je bilou vseféle lüdi, edni so se veselili, drügi smo pa vesélje gledali, vsivküp smo pa pridno prešali s kupic omanlivi sad vinskoga trsa. Naednok jörjanje, kak da lačen oroslan zejvle za krvavov pečenkov, ali pa bole povedano, kda je lačnomi somari dugi čas za ovsom; prej tak: »Jes?! Jes?! Znáš što san jes, san jes d..kaš, ka si tij na mene ..aol" Ženski svejt leti vküp, pa prime toga rjovečega somara, pa ga tak lipou mirij, ka bi se šče te hüdi na krščansko spovedao. Té pa nej: »Ka jes neman pejnez, ka san jes!" Ednok samo priletij po glávi, puf! te pá puf! puf! prav s sijlov zandrügim te pa pá ednok malo pomenje puf! Zaj so pá drüge stranke Pomočnice priletele pa so prijale toga, ka je hapo kučti, pa gučati mile reči. Ženske ove stranke so mislile, ka je njüv nimak od štirikrat pufov Čeden gratao pa so ga püstile. Kakši Čeden! Či bi čeden bio, ne bi v oštariji jörjao. Zleto je proti ovomi kak šarkan, pa trikrat zandrügin z zapretim nožom ovomi po obanji: črep, črep, črep! Te pa zamrčao kak zarezano tele, pa znova trikrat; črepčrepčrep! Da bi vidli lüdje boži, kak so s vsej krajov vreli vküper, kij samo s pesnicov (ti močnejši), drügi pa (griževci) pa z lesenov, glažovenov pa z železnov škerjov. Ženske so s prvim naskokom pometi vö s hiše, te se pa vidlo samo tak, kak da mlatci cipé nad glavov vrtijo. Čednejši dečki so tüj vö pobošati, nimacje pa ti eden ovomi po obanjaj. V pou minoti so že s procesijov šli vö tisti, šteri so se že najeti pameti telko, ka njim je rdeča vö tekla. Krv je tekla nad nos, z glave, z lica, nešteren je roko varvao, drügi pa robce tiščao na oko, štero njemi je v sekundi od vdárca debelo grátalo, ka je glédao debelo, kak krokodil. Znáte, na kaj san gor prišeo, kda san tou ekspresno oteklino vido? Tou van je eden fini recept za krmljenje svinj pa bikov. Kukarco pa krumple odati, pa drva tüdi, pa pejneze zapiti, pa gda mo šteti iti klat, eti pa bika gnati na senje, te samo z lopárom eti lopátov v lejv eti štalo pa fejst ponjen. Vsešérom, ge bi Človik rad bio, ka bi debelo bilou, tan ti vudri! pa pá vudri kak najbole! Kda de že zadosta debelo, te pa pod nož. Zakaj bi človek drágo polaganje tri mejsece neso stvari, kda v pou vöri lejko na tak debelo zmlati, kak san ščé. Sijajno. Več vredna najdba, kak Krištof Kolumbova Amerika! Kda san jes tou špikulejrao, so mlatci dele mlatiti, očeljeno je pa šlo k stüdenci i se mujvalo. Tam je stao tüdi Dalmatinec s krošnjov, okoli njega pa dečki kak küpci. Mislite, ka so cigarete i špice küpüvati? Hehehe, vsi se molite, šteri tou mislite? Nože, lidje boži, nože so šteli küpiti, samo ka ji več nej bilou. Nikaki so bole friški bitij, pa so že prle vse nože spoküpili, pa že tüdi nücati proti svojemi bližnjemi, „o Kajni!ˮ Tá njevka je trpela kakši frtao vöre, te so edni močnejši grátati pa so ove že nakli kotati. Te smo že mi ovi vmes stopiti pa smo rešiti zbito vojsko. „Sakši na svoje mesto!ˮ se čüje oštarjašov glas, ovi smo pa vsi prešacavali dogodke. Ka se dele godilo? Pride eden spoškrábani dečko, na prusleki niti edne gumbe, z robače krvave cote visijo, prek po četi se vleče čaren trak krvi, se drži prignjeni, pou čobe njemi otečene dol visi, i „z ubrzanom maršom plüje krvave sline. Pri nas je zdigno glavo, ponosno kak parádiški konj: „Mi smo zmagati, zaj se vidi, šteri so dečki?ˮ Tou je tisto, ge človeki na joč ide, kda je pravzaprav vse strašno smešno! Dečko si ? skučeni, krvavi, pijan, brez pámeti, Kajn, razbijač, sramota sebi, svojoj familiji pa svojemi narodi, nevola svojemi bližnjemi! Razčesana robača, krvave sline! Dečko? Pogledni se v glendalo, pa boš vido, kak dečko nesmi vöviditi. S sodnijskoga stouca, s predgance, s časopisov, z vüst vsej pametni lüdi, s skouz svoji starišov zvediš, ka si, ka si nej dečko, razmiš, nej si dečko. Tisti divjak si, za šteroga žandar nosi lanc v svojoj turbi, tista smet si, s šterov se smetijo vouze, tisti si, šteri se doktori ne mili. Ti si vse drügo, samo dečko si nej, dečko modernoga svejta, dečko dvajsetoga stoletja si nej. Ti šče maš oponašanje starinskoga pračloveka, šteri je stanüvao v lüknjaj, v bregaj pa v vodi drevaj, se oblačo v kože pa jo sirovo meso. Zdaj si divjak, ka biješ drüge dečke; gda se oženiš, boš bio ženo pa deco, pa vsakšega, koga boš vüpao, pa što se ti nede mogeo protipostaviti. Jaj onim, šteri do tebé nositi kak svoj s skuzami polejvani težki križi V dvajsetom stoletji, kda je telko šol, knig, knižnic, izobraževalnih, kulturni, telovadni, gospodarski pa ne vejn kelko drüštev, tečajov, pa eden dečko nema drügoga posla kak se po javni lokalaj biti pa bit biti, doktora plačüvati, pa sedit hoditi? Si dečko? Telko te se je samo prijalo velke izobrazbe, štera se gnjesden deli, posili delij? Si dečko? Divji mož si... Čüo san na tistom bitji, ka so si gučali, ka de se tou na Števanje gveravalo... Angelski koruš de spejvao „Mir lüdem na zemli, šteri so dobre vole,ˮ — ti nejdečko pa, kda do Tvoji domači na Božič pri meši, ka nedo vidli, ka delaš, zemi brüs naprej, pa si dobro nabrüsi nož, ka de bole oster za Števanje, gda de se gveravalo ... Doktor, plačila, žandar, sodnija, voza, spoti, skuze; žalostno, žalostno, samo žalostno, či gli ka sam van v začetki obečo, ka de smešno tüdi. O, dečki! Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.