85. številka.
V Trstu, v soboto 22. oktobra 1892.
s
Tečaj
„E D I N O S T"
Uhaja dvakrat na teden. Tanko srede in lototo ob 1. ari popoiudne.
„Edinost" stane:
aa v«e leto jfl. R. —; izven Aut. 9.— g!, ta polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ la Žetrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratil po & nov.,
v Gorici in v AjdoVŠćMll po A nov. Na naročbo brez prllošaternjtročnine a« npravolitvo ne OTifi.
EDINOST
Oglasi in označili se rakune po
vrstica v petitu ; za naslov« z de črkami ae plačuje prostor, kolikor
obaeglo navadnih vratio. Poslana, Javne zahval«, osmrtnlea itd. •e račune po pogodbi.
V«! dopisi ae pošiljajo uredništvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker ne fra n kovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate prejema npravniitvo P iazza Caserma 8t. 9 Odprte reklamacije * n proste paltnin*.
Glasilo slpvenskega političnega družtva za Primorsko.
• V «4l.o*t ]• moi«
Vabilo na naročbo.
Ob začetku četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi bo resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna ▼olja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej striDja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena lista je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravni&tvo.
Iz delegacije.
V seji dne 17. t. m. izjavil ae je istrski delegat, g. V e k o s 1 a v 8 p i n 6 i 6, nastopno :
Visok« delegacija!
Izprosil sem si besedo, da čisto na kratko in priprosto podam izjavo, iz koje se da tolmačiti moje glasovanje o tem predmetu (Vnanja politika. Op. ur.) ne glede na izvrstno argumentacijo veleoenje-nega gospoda druga E i m a.
To je v ozki zvesi z naSo notranjo uredbo in upravo.
Hrvatje in Slovenci, is kojih srede sem bil jaz izvoljen, nimajo v mnogih deželah in okrajih potrebnih šol, niti ndrodnih, ampak so prisiljeni zahajati v nemške in italijanske.
Njihov jezik se malo ali nič no rabi po uradih, ampak mesto tega nemški ali italijanski; ta poslednji po Primorskem, osobito v moji rodni zemlji Istri, v toliki meri, da se Italijani sklicujejo na njega uporabo pri o. kr. uradih, kadar hočejo dokazati italijanstvo pokrajine.
Zanemarja se njihova duševna in materijalna kultura.
Drži se jih razdeljene, razoepljene, ter ovira se jih po raznih krajih prerazlič-nimi načini, dane dosežejo svoja sveta prava; z jedne strani se germa-nizujejo, z druge italijančijo — u n i č u jejo Be polagoma.
Ker se gre s tem na jedni strani nujno na roko onim, koji hočejo Germa-nijo do Adrije, z druge strani onim, koji prisvajajo Primorje in del Kranjsko Italiji;
ker se s tem dela proti samemu obstanku Hrvatov in Slovencev;
ker bi a tem v bližnji ali daljni bodočnosti utegnile škodo trpeti koristi naše države;
in kor vnanja politika upliva na notranjo ter jo pospešuje :
po svoji vednosti in zavesti ne morem odobravati te politike ter hoČeni glasovati proti njoj.
* *
Dolegat dr. A. G r e g o r č i č pa se e izjavil nistopno :

Visoka delegacija! Ker se je že od mnogo stranij tega visokega zbora govorilo o zunanji politiki avstro-ogerske monarhije, naj bo tudi meni dovoljeno, da izpregovorim nekoliko be-sedij v tej zadevi.
Nimam sicer formalnega pooblastila, da bi govoril v imenu vseh Slovencev, vendar menim, da to, kar nameravam reči, se ujema s čuti velike večine slovenskega naroda in njegovih zastopnikov.
Najvišji nagovor pri sprejemu delegacij in porodilo gospoda ministra zunanjih zadbv v proračunskem odseku sta zaznamovala kot cilj naši zunanji politiki ohra-nenje in utrjen je miru.
V vseh časih smatral ae je mir kot veliko dobro narodom. Dandanes, ko je treba družiti vse moči v prospeh gmotne blaginje, kateri pretijo nevarnosti od vseh stranij, je pa ohranenje miru prava potreba.
Zato odobrujem težnjo naše zunanje politike, ki ae trudi, ohraniti narodom to dragoceno dobro, ter izražam željo, naj bi se gospodu ministru zunanjih zadev posrečilo, stalno ohraniti in utrditi mir s vsemi sosednjimi državami.
Ali, da je mogoče uiivati dobrote miru, ne zadostujejo pobožne želje ; treba je v ta namen tudi kaj storiti. Zgodovina, tisočletna skušnja nas uči, kaj je v ta namen potrebno.
Kdor si hoče mir zagotoviti, mora biti pripravljen na boj. Si vis pacum, para bellum. To je atara resnica, ki velja še dandanes.
Bojna priprava zahteva posebno tri
reči: močno, dobro izvežbano vojsko, polne blagajnice ter krepke in zanesljive zaveznike.
Kar zadeva naše zaveznike, moram reči, da se zdi priprostomu človeku čudno, kako je mogoče, da smoseavezali z državami, ki so nam v rasnih časih uapovedale boj in nam škodovale, med tem ko nimamo takih zvez z državami, ki so nam v težki notranji aili radostno prihitele na pomoč.
Vendar nočem s temi besedami naši zunanji vladi ne očitati, ne svetov dajati. Popolnoma sem prepričan, da pri njenih odnošajih do zunanjih držav jo vodi naj-iskrenejše prizadevanje, čuvati in braniti koristi avstro-ogerske monarhije. Zat6 sprejemam obstoječo trozvezo in nimam proti njej ugovorov, v kolikor je namenjena, ohraniti mir in koristiti državi v slučaju vojske.
Ali neko reči ne morem zamolčatj pri tej priliki. Tudi med Slovenci se oglašajo proti trozvezi pomisleki, ki izvirajo iz prepričanja, da trozveza upliva na notranjo politiko v škodo narodne ravnopravnosti slovenskega naroda.
Toda, ker ni tukaj navzoč voditelj naše notranje politike, nočem obširneje razpravljati tega predmeta.
Svetčev banket.
(Konec).
Zastopnik koroških Slovencev, posestnik "VVutti, jo naglasa! posebno, kako
hvaležni bo koroški Slovenci naši družbi sv. Cirila in Metoda. Družba ta jim je v težkem boji za obstanek najtrdnejša z a s 1 o m b a in zategadelj imajo do nje najgloblje zaupanje. Končavši je vskliknil govornik : Bog ohrani družbo sv. Cirila in Metoda!
Na to se oglasi za besedo urednik goriške „Nove Soče*, g. Andrej Ga-b r š č e k, zagotavljajoč, da število goriških udeležencev, če tudi majhno, zastopa vse zavedno prebivalstvo po vsej Goriški. To številce zastopa tisto iskreno in požrtvovalno rodoljubje, katero plamti v srci slehernega zavednega Vipavca, slehernega Kraševcaali Brica. Denašnja slavnost je le izzvana posledica čudnih časov, nastalih mej Slovenci, po sledica neverjetnih, a Bogu bodi potoženo, le preresničnih pojavov na siromašnem obnebju slovenskem.
Vse naše moči po Goriškem so uprte v to, da pridemo do primerne veljave kot skrbni varuhi slovenske in tudi avstrijske meje. A pri svoji borbi za časni blagor pa nikakor ne zanemarjamo skrbi aa večno srečo. V tej borbi za časni in večni blagor treba da poslušamo dosledno in v prvi vrsti glas svoje vesti ter da hodimo ona pota, katere nam kot edino prava kaže naše pošteno slovensko prepričanje. Ako bi se pri tem od katerekoli strani stavljale zapreke, onda skoči na noge vsa Goriška kot jeden mož, da odločno odbije take neplemenite nakane. Današnja slavnost je najveljav-nejša priča, da ovet slovenskega n&roda je z malimi izjemami edin in zložen v borbi za njega časno in večno Brečo. Tudi gostje z Goriškega so prihiteli v prestolnico slovensko, da počaste v borbi za n&rodno atvar osivelega prvaka, da dokažemo, da Slovenci nismo malomaren narod, ki bi gledal mirno, ako se mu skuša zrušiti to, kar je v teku mnogih let zgradil v potn svojega obraza. In tako ao bili žaljeni dični naši možje Svetec, Zupan, Žlogar in Koblar, krvavo je bila žaljena ona plemenita šolska družba, ki je nam Slovencem prirasla k srcu. Žaljenje to nam ne pojde tako hitro ne iz Brca, ne iz spomina. Denašnja slavnost b6di vsem žaljenim vsaj deloma v zadoščenje, kajti v toj dvorani vidimo danes majhno sličico združene Slovenije, časteče ona vzvišena načela, katera izvršuje naša družba sv. Cirila in Metoda in za katera je v trudu in znoju osivel naš Luka Svetec. V ime zavednega nd-roda tam ob zahodni meji slovenski dviga govornik svojo čašo v čast in razcvit naše šolske družbe in na zdravje njenemu odličnemu vodstvu, imenoma pa neumorno delavnemu njenemu voditelju Tomo Zupanu, tajniku Žlogarju in zagovorniku K o b 1 a rj u; dičnomu slavljencu, Lu k i Svetcu pa zakliče :
O trosi, Bog ti sreče rož
Na vso poti,
A vaui pa daj še mnogo mož,
Mož, vrlih kot b i Ti!
V ime „Zaveze slovenskih učiteljev" oglasi bo za besedo njo predsednik, gosp. naduČitelj V. R i b n i k a r . da častita družbi sv. Cirila in Metoda, osobito pa zaslužnomu gospodu Luki Svetcu. Do-taknivši se onega glaBOvitega izreka, „da
je več vreden en akademično izobražen Slovenec in več more uplivati na omiko n&roda, kakor 10.000 ljudskih učiteljev", vaklikno govornik : Svet naj sodi, ali je slovensko učiteljstvo zaalužilo to ali n**! Slovensko učiteljstvo trudilo se je in se bode po svojih močeh za vzgojo n&roda, „vsaj smo učitelji tudi sinovi n&roda". Govornik protestuje na to proti podtikanju, kakor da bi sedanji slovenski učitelji ne imeli krščanskega značaja. Slovensko učiteljstvo je bilo vedno, je in bode verno; brez vere si slovensko učiteljstvo niti ne more misliti vzgoje in pouka. Ako so slovensko učiteljstvo bori za svoje pravice, ako se zaveda svojega poklica, zato še ni krščansko neznačajno. Takega obdolženja slovenski učitelji niso zaslužili. Vzlic takemu žaljivemu izreku hočejo učitelji tudi nadalje si prizadevati, da izobrazijo one kali, katere slovenska mati — in o tej ae vendor še ne trdi, da je brea-verska — vlaga v srca malih otrok, da postane iz mladine — narod, veren, n & r o d e n in značaje n.
Ta govor je bil jedini, ki je imel v sebi nekoliko ostrejše polemike ali pomisliti je, da je prišel ia krogov učiteljatva, globoko užalj* nega po nepremišljenem in do cela neosnovanom isreku. Tu pač velja, pregovor: Kakor zakličeš v gozd, tako ti odmeva is gozda. A tudi ta govornik ae je le rahlo dotaknil resolucij katoliškega shoda — le toliko namreč, kolikor se je sedanjemu učiteljstvu odrokal krščanski značaj — in je sulioo svoje agovornosti obrnil v prvi vrsti proti onemu možu, ki je ponosen na to, da je najzagrisenejši nasprotnik ndrodne ideje slovenske. Sioer pa bi bili morali gospdda, ki ao kar tako pavšalno obsojali sedanje učiteljstvo, računati na tč, da nastane energičen odpor.
Pred zaključkom je še napil gospod dr. D o 1 e n ec navzočemu atarosti slovenskih rodoljubov, gosp. drn. J a r n e j u Z u p a n c u , želeč mu, da ga Bog obrani še mnogo let. G. župan P e č e se je pa zahvalil v imenu udeležnikov predsedniku slavnostnega odbora, g. dru. A. F e r j a n-čiču in vsemu odboru za prireditev „t e krasne n&rodne manifestacije.*
Politični pregled,
Notranja dsitls.
V seji dne 19. t. m. nadaljeval je del. M a s a r y k svoj govor kritizuje sistem, ki se je uvel v Bosni in Hercegovini in se naslanjajoč na divideet impera ter težoč po cepljenju. Govornik označuje ta sistem kot policijsk, navaja posamične slučaje sistemizovane spijonaže. Bojo se Turkov, Srbom se ne zaupa, a zaupa se jedino katolikom. Vlada bi najraje izgnala srbo-hrvatsko prebivalstvo. Tira se napačna madjarska politika. Po govornikovom me-nenji treba uvesti avtonomijo, a ne po uzoru zapadno-evropejskem, ampak kot zavod za vsprejemanje pritožeb. Prebivalstvo je dobrodušno, nadarjeno in fiziSki trdno. Vojaštvo hvalijo povsodi, ne tako organov politiške uprave. Nikari prikrivati, ampak govoriti treba resnico. Odkrito govorjenje o teh stvareh zagotovlja delegaciji zaupanje Evrope. Avstrija naj ai pri-
dobi mandat za okupacijo ne le od Evropa, ampak tudi od Bosne. Delegat Biirnreither pravi, da šolstvo no odgovarja odnoeajem v deželi, govornik bi želel, da se uvede posilno obiskovanje sol. Za avtonomijo ljudstvo še ni zdrelo. Avstrija spolnuje svojo civilizatoriško nalogo. Del. S p i n č i č naglaša, da more prebivalstvo petino pridelka plačevati kot desetino. Pritožiti se ni mogoče ni na najvišjem mestu, ni pri ministru. Zakaj se ne zaupa Hrvatom ? Govornik želi aneksije. Državni finančni minister baron K a 1 1 a y se ne protivi zemljiški odvezi, a pri tem bi trebalo spoštovati koristi in pravice vseh interesovanih delov. Na očitanje Mas8arykovo, da viada postopa po načelu divide et impera, odgovarja minister, da je skrb vladi, združiti vse elemente, ki si niso naravnost sovražni. Ko vzraste novi rod, boljšali se bodo tudi odtiošaji. Minister priznava, da se tu pa tam dogajajo pogreški, a ti niso pogostejši ni večji, nego ▼ najbolje upravljeni deželi v Evropi. Kar se tiče imena „Bošnjak* pravi miniter, da prepušča strokovnjakom, naj razsodijo, ali so prebivalci Srbi ali Hrvatje, on jih imenuje Bošnjake. Minister smatra za svojo dolžnost vzbujati v zasedenih deželah, kjer se dotikata vshod in zapad, čutstvo državno, in zavest skupnosti k veliko in močno državo.
Referent del. S u e s s pravi, da je uprava ministra Kallaya dosegla velike uspehe. Delegacija konstatira lehko pred Evropo, da je Avstro-Ogerska vspela se svojo nalogo.
Vsprejel se je na to okupacijski kre-dit ter proračun skupnega [finančnega mi* aterstva.
Za tem je prišel v obravnavo proračun vojne mornarice. Del. Spin-čić se pritožuje, da se zapostavljajo Hrvatje v učilnicah mornarice. Prednost imajo Italijani. Del. Luzzatto se protivi tem trditvam, 8 p i n č i č pa ostaja pri tem, kar je rekel. Admiral Sterneck izjavlja, da so vse narodnosti zastopane, a naravno je, da se od gojencev zahteva poznanje nemškega jezika. Ni pa res, da so inozemci v arzenalu, ker jo to postavno prepovedano. Da je razmerno malo Hrvatov in Slovenoev v arzenalu, prihaja od tega, ker v Hrvatski in Slavoniji ni tolikega zanimanja za tesarstvo ladij. Potem se je vsprejel proračun mornarioe.
Vlada je razpustila občinski svet v Liberci na Češkem, kjer gospodarijo najljutejši nemški nacijonaloi. Mej uzroki se navaja, da so se v občinskem zastopu često držali govori, katerih vsebina je bila kazniva po obstoječih zakonih, ne da bi bil župan posegel vmes; da je ta zastop prekoračal svojo kompetenco, da ni kazal one nepristranosti, ki je neobhodno potrebna za uspešno uradovanje, da se je v svojih poročilih do predstoječih oblasti posluževal nedostojne pisave itd. itd.
V Tridentu je umrl vodja italijanske stranke tirolske, posl, dr. K a r o 1 D o r d i. Dordi je bil nnjognjevitejši pro-povednik avtonomije južnega Tirola, katerega prizadevanja glavni namen je ta, da se južni Tirol odtrga od severnega. Naši italianissimi jočejo seveda ob rakvi tega moža, slaveč ga kot uzornega in velikega patrijota.
Različne vesti.
Odbor političnega društva „Edinost"
ima jutri ob 10. uri predpoludne svojo Bejo v prostorih »Del. podp. društva*. Ker je na dnevnem redu razgovor o mestnih volitvah, naprošeni so gospodje odborniki^ da se polnoštevilno udeleže te seje.
Važna izjava. Vrlo županstvo Nabrežinsko odposlalo je na SvetČev banket prevažno izjavo, v koji je jnsno označen program, katerega se mora neizprosno držati narodna stranka slovenska. Izjava pravi, da j e program, kakor so ga
določili slovenski poslanci v Ljtihljani meseca oktobra leta 1890., minimum tega, kar moramo zahtevati Slovenci, in da je torej vsakemu narodnjaku sveta dolžnost, pospeševati izvršitev vsaj tega programa. Izjava se glasi:
Spominjajoč se, da je program od 2. oktobra 1890, za kateri so se sjedinili zakoniti pooblaščenci slovenskega naroda vseh pokrajin, do skrajnosti omejen v smislu starega Bieiweisovega programa o zjedin-jeni Sloveniji, da so ravno valed tega vse stranke za ves ndrod zavezale se, brez upora sprejeti ta program ter složno in nepremično stremiti za njegovim izvršenjem, da pa je kljubu tej več nego moralni obveznosti jedna stranka ali klika te stranke odcepila se od tega programa in začela potiskati narodnost v ozadje, rušiti v nk-rodnem smislu delujoče institucije, n A r o d n e d r u i b e i n narodna društva in narodno časopisje ter v obče cepiti narodne moči v najnevarniši dobi za slovenski narod in za vse slovanske narode:
Spominjajoč se vsega tega, smatramo danes v Ljubljani velezaslužnemu Luki Svetcu prirejeni banket kot spomin na stari, specijalno oktoberski program od 1. 1890, kot spomin, da so se zavezale vse stranke za ves narod nepremično držati se tega programa, in naposled kot zaresen opomin, da se zopet poprime tega programa stranka, ki mu je po svojem delovanju in sosebno po izjavah na I. slovenskem kat. shodu postala nezvesta n a škodo ne samo narodnosti, ampak tudi veri in iirii doinovini, ki je varna na straži ob Adriji le dotlej, dokler se ohrani in jo čuje slovenski in slovanski rod!!
Preverjeni, da najmanjše odmikanje od starega, oziroma oktoberskega programa ali celo krčenje tega programa, in da vsako premikanje taktike, ki bi sedaj ne porabljala zjedinenih močij na izvršenje tega programa, bi bila našemu ndrodu le v pogubo, izjavljamo ob tej slovesni priliki, da stojimo vsi — faktično (dejstveno) ali domišljeno na druge strani — po svoji n & r o d n i dolžnosti neohmahljivo na stališču starega oziroma oktoberskega programa, in se držimo nepremično taktike, katera postavlja na prvo mesto sedaj stremljenje sa izvršitvijo tega, od vsega nkroda sprejetega in za vse stranke obveznega oktoberskega programa.
Bog in narod!
Županstvo v Nabrežini, dne 8. oktobra 1892.
R a d o v i č Janez, Tance Ignacij, podžupan.	župan.
Čudna mistiflkacija. Na drugem mestu prijavljamo govor delegata dr. A. Gregorčiča, zadevajočega našo vnanjo politiko, odnosno naša saveznika. Vladni Correspodenz-Bureau je poročal tako pristranski o tem govoru, da smo morali misliti, kakor da je Gregorčič brezpogojno odobraval zvezo z Nemčijo in Ita lijo. Avtentični tekst govora pa nam kaže, da je pritrdil trojni zvez le v toliko, kolikor jej je namen vzdržati evropski mir, sicer pa je menil, zajemajoč pouk i z zgodovine, da bi Avstrija trebalo drugod iskati si zaveznikov.
Vsakako moramo protestovati proti temu, da CorreBpodenz-Oureau na tak način mistifikuje javno menenje.
Važnost — nujnost. Nedavno smo priobčili uvoden članek pod tem naslovom. Mirno in dostojno smo dokazovali, da se je ves prepir v Slovencih zanesel na napačna tla, kajti vprašanje: „Kaj je važnejše vera, ali narodnost P" je že rešeno definitivno, pač pa je aktuvelno vprašanje, kje je obramba nujuejša. Za svojo trditev, da je narodnost v večji nevarnosti, nego li vera, imeli smo na svoji strani klasično pričo — ogrskega primasa V a-s a a r y j a. Ta visoki cerkveni dostojan-
stvenik pi-e v svojom zadnjem pastirskem listu, da katoliki s^ nimajo bati za svojo cerkev, pač pa se je bali za narod, „kateremu Bog ni obečal večnega obstanka." V pošteni družbi smo bili torej trdeči, daje vera važnejša, a obramba narodnosti nujnejša. Glede nas Slovencev, ki smo gotovo v nevarnejšem položenji, velja ta izrek še v veliko večji meri, nego za Madjare. Ta vele-važni in resnični izrek hoče poslednji „Rimski Katolik" smešiti s tem, da rsklika : „Učena argumentacija !M Ali gospoda : pomislite vender, da se svojo ironijo ne smešite nas, ampak smešite vrhovnega cerkvenega dostojanstvenika, na katerega smo se sklicevali mi, ter kažete s tem, daniti Vi ne spoštujete višjih pastirjev 'tak 6, kakor zahtevate od nas, bagatelizovanih lajikov. Torej: medice cura te ipsum ! Sicer pa mora vendar nekaj bifei na naši argumentaciji glede važnosti in nujnosti, ker se „Rimski Katolik" „noče prepirati" o tem vprašanju. Dozdeva se nam, da je grozdje prekislo.
„Šiba". Poslednji „Mir", govoreč o novem voditelju vlade kranjske, piše :
Po drugi strani bi se pa smeli Slo-venoi v drugih pokrajinah tega prevrata v deželnem predsedništvu kranjskem skoraj veseliti, saj druge pomoči tako ni bilo, da bi se storil konec grdemu in odurnemu medsebojnemu prepiru. Vse naše prošnje in Štajercev in Primorcev niso nič izdale; morda bo šiba zdaj Kranjce spametovala in jih preverila, da smo Slovenci še daleč od zaželjenega cilja, in da nam je toraj potrebno najprej složno postopanje in skupno vojevanje. Odkrito pa rečemo, da se nam že skoro studi brati Ljubljanske časnike, posebno one vrste, ki tudi še zdaj, v tem resnem trenotku, nikakor nočejo prenehati s hujskanjem in zbadanjem ter dan za dnevom kar s celimi članki netijo ostudni prepir in pogrevajo stvari, ki razun Ljubljanske prepirljiv* gospode in tistega, Ki te neslanosti spisuje, nikogar druzega ne morejo zanimati. Vprašamo le, ali res ni več kaj druzega pisati P AH res nemamo Slovenci drugih potreb, za katere bi se mogli Ljubljanski slovenski listi zavzemati P
Okoličani in »Mattino". Naši okoličani so se zopet zamerili „II Mattinu". V svo-jej številki od minolega ponedeljka se jezi, ker okoličani pred vsem spoštujejo svoj jezik in rod ter še-le za tem onega svojih sodeželanov.,Mattino4 se namreč repenči, ker so se priče, ki so bile zaslišane pri obravnavi proti ubijalcu Starcu, posluževale svojega materinega jezika ter — — horribile dietu — prisilile predsednika, da je moral poklicati tolmača. Dalje toži ta časnikarska čenča, da so pred dvajsetimi leti vsi okoličani dobro razumeli in govorili italijanščino, dočim danes, ako jih mestjan nagovori laški, odvračajo z „no capisso !tt Končno pravi, da okoličani silijo svoj jezik tudi uradnikom na mestnem magistratu, kateri jim pa tudi neki odgovarjajo z „no capisso". Seveda je po me-nenju „II Mattinovem" v Trstu le italijanščina občevalni jeeik. Vendar pa pri-poznava, da je tudi rek „no capisso" prav dobro sredstvo za razširjanje svojega jezika. Mi zatorej priporočamo našim vrlim okoličanom, da zavrnejo lahonske vsiljence, ki jim čenčajo v svojem jeziku z „ne razumem", osobito one, ki pri njih iščejo političkih zdražb. Okoličan je tu doma ter ima pravico, da se njega jezik pošteva, kakor laški. Okoličani, poslužujte se svoje materiščine povsod, posebno pa v obeče-vanju z mestnimi uradi, kajti vi nosite velikanska bremena občinskih doklad. Pomnite dobro : kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Notranja politika daje povod tudi tržaškim časopisom, da izražajo svoja mene-nja o njej. Vsi lahonski listi so vesele sploh, da je sedanji ministerski predsednik krenil na levo stran ter se nadejajo velicih uspehov v italijanizovanju tukajšnjih dežel.
Kakor znano bili so dosihdob liberalni Nemci zvesti zavezniki Italalijanov, kojih težnje so vsikdar vidno podpirali. Sedaj, ko je Taaffe odločno krenil na levičarsko Stran, nadejajo se tudi primorski Lahi še ugodnejšega položaja ter slavo pojejo onemu in istemu Taaffeju, katerega so zadnja leta zaničevali. Nekdaj „slovanski" Taaffe je postal po takem kar čez noč tudi ljubljenec primorskih in avstrijskih Italijanov v obče. posledice nove politiške emeri kažejo se že v imenovanju novega predsednika Kranjske. Ali pravični Bog ne zapusti Slovenca. Ako nas ni strla mogočna roka Turkov in druzih neprijateljev v tisočletjih, ne premaga nas niti sedanja politiška smer. Čim silnejši je pritisk, tem hrabrejše bodemy stali na braniku naših zajamčenih pravic !
Občinske doklade dajejo povod dolgim razpravam proti mestni upravi v našem „Mattinu". Osobito našteva „Mattino* razne grehe magistratne gospode, dopri-nešene s tem, da pomagajo raznim ljubljencem do nezasluženih mest in služeb, in potratnost uprave sploh. „Mattino* udriha najbrže zato, ker od njega ne vdobiva nikake podpore, dočim drugi listi tuolčč o vsej stvari, že vedo zakaj. Čudno je pa, da uprav imenovani list najbolj soglaša z istim magistratom tedaj, kedar je govor o narodnih stvareh ; posebno pa mu zraste greben, kedar piše o nas Slovencih, ki smo mu uprav trn v očeh. Sicer pa cenimo jako nizko vse te ekspektoracije „Mattinove*, naperjene proti magistratu ; saj no prihajajo iz iskrenega srca.
Uboge Žrtve. Nek italijanski list pravi, da so naši okoličani uboge žrtve gosp. Na-bergoja, ki jih plaši in bega, dočim jim meščani dajejo zaslužka ter jih tako preživljajo. Ta list omenja tudi procesa proti morilcu Starcu iz Kontovelja naglašajoč, da so priče gdvorile zgolj slovensko —zbok česar da se je potratilo mnogo časa —, dasi morajo znati italijanski, ako hote po mestu prodajati svoje pridelke.
Tej laški čenči treba da privoščimo nekoliko odgovora. Okoličani so res uboge žrtve, a ne Nab':rgojeve, ampak one mestne gospode, ki jih črti in — izko-ristuje. Gosp. Nabergoju ne treba ščuvati okoličanov, ampak sami so toliko zavedni, da zahtevajo svoja prava. Kar se pa tiče pridelkov, koje prodajajo po mestu, nam bodi dovoljeno trditi, da so okoličani vsaj toliko dobrotniki meščanov, kolikor so meščani njih dobrotniki. Kaj pa bi počeli, da jim živež ne pride z dežele P ! In če jim daste dela in zaslužka, daste jim ga le zato, kerjetov vašo lastno korist. Ne iz dobrohotnosti izročate dela okoličanu, ampak vi izkoristujete njega izvedenost in ročnost. Kar se tiče teh „dobrot", je najumestneje, da molčite. Bedasto je, da govoriste o „provokacijah* v sodni dvorani, obstoječih v tem, da priče izjavljajo v svojem materinem jeziku. Kaka provokacija je to P ! Po zakonu bi se morala vsa obravnava vršiti materinem jeziku zatoženca, ne pa pomočjo tolmača. Kaj moremo mi za to, da gospodje advo-katje tržaški ne umo in nočejo umeti našega jezika, ki je vzporedno z italijanščino tu občevalni jezik in mu gredo v šoli in uradu iste pravice kakor italijanskemu. Kdor zahteva, da se vršijo obstoječi zakoni, ta ne zasluži imona „izzivalec", pač pa so nevarni ščuvalci oni, ki hote drugim kratiti celč — človeške pravice.
Da, dŽi: uboge žrtve so naši okoli-ličani — žrtve narodne in politiške nestrpljivosti.
Izpod čavna nam piše nekdo, da so je trgatev tamkaj vršila pri lepem vremenu. Vinska kapljica je izvrstna in tudi precej obilna. Le kupcev ni za ta glavni pridelek. Ubogi kmet res ne ve, kako bi poplačal velike davke. — Potem pa naš gospod dopisnik rezkimi besedami obsoja dogodke pri občnem zboru društva „Sloga", obžalovaje, da se vprašanje jugoslovanskega kluba ni dognalo po ž i 1 j i ljudstva. Gospod dopisnik naj oprosti blago-
hotno, ako ne prijavimo njegave sodbe, dasi se strinjamo žnjo. V trenotku, ko že imamo Slovenci več kot preveč mejseboj-nega prepira, res ne maramo drezati, a uverjen naj bode, da stvari dozorevajo same po sebi in izvestno pride skoro tre-notek, ko se bode našim voditeljem odločiti na desno ali levo. In ko se odločijo : n&rod sam bodi sodnik.
G. dopisnik omenja tudi neke prepovedi v cerkvi Matere božje na sv. Gori dne 9. t. m., ko je g. prepovednik vse goriške Slovence pometal mej framasone. Ne razgrevajte se gospod dopisnik in potolažite se : „so taki časi zdaj !" — Sicer pa ti srditeži ne določijo bodočnosti naroda slovenskega: ampak določil si jo bode sam. V tem pogledu se je pa najmanje bati Goriškim Slovencem, kajti n&rodno vzbujen in politiški dozorel narod se ne da tako lahko begati, kakor narod, za kojega politiško izobrazbo se ni nikdar nič storilo. Vsaj nas razumete I
Slavnemu c. kr. finančnemu ravnateljstvu v blagohotni prevdarek. Vedno se nam obeta od naših oblastnij ravnopravnost in gg. ministri pozivajo poslance, naj jim javijo vsak slučaj, v katerem so se niže oblasti pregrešile proti ravnopravuosti ; a Slovenoi na Primorskem smo do danes še vedno skoraj na isti stopinji kakor pod liberalnimi ministerstvi, čeprav smo se že neštevilnokrat sami ali po svojih poslancih ▼ tem oziru na pristojnem mestu pritožili.
Danes hočemo zopet navesti eklatan-ten slučaj, kako se prezira naš jezik pri nekaterih oblastih.
Sežana je, kakor obče znano, čisto slovensk okraj in tam ne najdeš niti 10 Lahov ali Nemcev, tudi če jih iščeš z lučjo pri belem dnevu.
Vendar ne dobiš pri tamošnjem c. kr. davčnem uradu slovenskih golio (blanketov) za menjice.
Ako se pritožuješ in izrečno zahtevaš slovenske menjične golice, odgovarjajo ti, da „od zgoraj* ne dobivajo druzih golic, kakor samo laške (t) in nemške.
Ali sedaj ne včmo, ali nam res „od zgoraj" nočejo poslati slovenskih golic, ali pa noče slavni o. kr. davčni urad v Sežani taoih zahtevati.
Vsekakor, se žalita s tem jednakopravnog in naša narodnost, ako se v o-kraju, kjer skoraj nihče ne razume laškega jezika, prodavajo laške golice, a se nima v zalogi golio v slovenskem jeziku, katerega jedrnega razumejo vsi prebivalci tega okraja brez izjeme.
Quosque tandem.....!
Italijanlzaclja napreduje! Poitalijanče-Vanje okolice po takozvanih „slovenskih* lolab okoličanskih napreduje, četudi polagoma in na skrivaj. Kar sam ne zmdre magistrat, to opravijo vestno in skrbno njega Benijamini mej slovenskimi učitelji na spodnje-okoličanskih šolah. Laških pa-ralelk na okoličanskih šolah bilo je jtoliko treba kakor vozu peto kolo. Okoličansko ljudstvo ni nikdar občutilo te potrebe in je nikdar ne bode. Vendar so se ustano* vile te paralelke na ljubo in po zaslugi nekaterih učiteljev-voditeljev na okoličanskih šolah. Ti „skrbni" voditelji uplivajo neposredno ali posredno na posamične sta-riše šepetajoč jim na uho o blaženosti laškega pouka. Na podlagi take „prepari-cije" ubozega ljudstva napravijo potem poročilo na svojo predpostavljeno magi-stratno oblast, da je v tem ali onem kraju potreba laške šole. Magistrat si seveda ne pusti dvakrat reči kaj taoega, ampak kar hitro preskrbi potrebno prostore in moči, da se odpre v tem ali onem okoli-čanskem kraju laški razred. Tako so po našem prepričanju nastale vse laške šole in vzporeduioe p0 okolici. V bližnjem Ro-janu obstajal je po „zaslugi" tamošnjega
tedaujega vodje Boniua tretji in četrti laški razred. Bouin je odšel; a po-vrnivši se letos v Rojan, našel je — kakor poizvedamo iz lokalnih listov — nov prvi laski razred, kateri so je (ako res obstoji) porodil pod vodstvom se-
danjega vodje. Ta laski razred mora seveda tudi zadoščati popolnoma svojemu „lepoglasnemu" imenu. Učitelj v njem je izvestno trd Italijan, a treba mu pomočnika — učitelja veronaukft, kateri naj bi v tej šoli predaval slovenskim otrokom krščanski nauk v najboljšem florentinskem jeziku. A domačega gospoda župnika ali kapelana ne morejo rabiti, ker ta dva gospoda bi besedo božjo razlagala v domači, otrokom edino umevni besedi! Mestna delegacija je namreč prosila tukajšnje škofijstvo, naj bi „dele-govalo italijanskega duhovnika iz mesta, da bi poučeval krščanski nauk v prvem razredu rojanske šole"! „Indipendente" pristavlja temu sklepu, da utegne škofij-stvo ugovarjati, Čeprav gre tu za krščanski pouk. Kolika je gospodi skrb sa vero, kažejo najbolj z raznimi svojimi sklepi, kojih namen je jedino ta, da zavirajo verski pouk ter s pomočjo laškega jezika silijo ubogo okoličansko deco, da ostaja neuka v verskem in drugih predmetih. Zato pa, zapomnite si okoličanski stariši, da pravi namen ljudske šole je jedino ta, da ae otroci nauče kaj koristnega. Verski pouk v šolah je v sedanjih pohujšljivih časih živo potreben, zato pa vpisujte svoje otroke v tiste šole, kjer se jedino ta pouk more vršiti vspešno, to je, v materinem jeziku. Pred vsem vam bodi skrb za dušno vzgojo svojih otrok; te vzgoje pa na šolah, kjer se cel6 krščanski nauk uči v tujem jeziku, gotovo ne dosežejo. Ne v laških, ampak v slovenskih razredih je prostor slovenski deci! —
Svetčev banket. Iz Trsta, ojega okolice in iz Istre so došli nastopni telegrami : (Konec.)
Trst. — Slava tebi Svetec, oče, steber domovine naše mile, katero nam brat dušman streti hoče. Živeli Koblar in somišljeniki. — Kalan Andrej, Gasperuzzi Lucija, Počkaj Marija, Ipavic Franja, Fa-bjan Marija, Počkaj Anton, Zelen Franjo, Ipavic, Gropajo Josip, Jajčič, Umek Ivan, Ćokelj, Čokelj I., Gulin, Krmpotič Josip, Polič Fran, Tržačan, Volčič Vjekoslav, Fabjan Josip, Senožeški, Vičič Josip, Kra-vos Miha, Pertot, Poljšak Mih*a, Colja, Švagelj.
Trst. — Slava vrlemu zagovorniku družbe sv. Cirila in Metoda! Živelo nje vodstvo ! — Ženska podružnica.
Trst. — Cvela družba Cirila-Me-toda! Živio Svetec ! — Mikota, Kocijan, Janša.
Trst. — Slava Svetcu ! Živela družba sv. Cirila in Metoda ! Živelo njeno vodstvo! — Moška podružnica.
Trst. — Slava braniteljem narodnih svetinj ! Naprej ! — Trebičan, Skorkljan.
Trst. — Boreči se zoper narodne nasprotnike ob obalih Adrije visoko cenimo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Bog živi njeno skrbno vodstvo! Proč z narodno mlačnostjo in naprej po Btarem geslu ! Občinarji Rojanski: Katalan Josip, Pertot Josip, Piščanec Anton, Piščanec Just, Turk Josip, Gregorič Ivan, Požar Josip, Katalan Josip, Ferfolja Franjo, Mi-kelič Franjo, Bremic Anton, Piščanec Andrej, Gerdol Ivan, Vrabec Anton, Piščanec Josip, Piščanec Ivan, Katalan Anton, Piščanec Andrej, Ščuka Mihael, Piščanec Ivan Marija, Zlobeč Franjo, Piščanec Franjo, Ferluga Ivan, Marija Černe, Jurij Majcen, Franjo Pegan, Josip Ferluga, Jakob Trnovec, Franjo Stebel, Ivan Ferluga, Andrej Kramar.
Trst. — Slava Svetcu, Koblarju in
sedanjemu družbinemu vodstvu ! _ Bivši
odbor podružnico na Greti.
Trst. — PrisustvujoČ v duhu svečanosti vsega slovenskega naroda, kličemo naudušeno : Slava vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda ! Živeli : Svetec, Koblar ! Pogumno in odločno naprej ! — Politično društvo „Edinost".
Trst. — Zbranim somišljenikom rodoljubni pozdrav ! — Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu.
Trst. — Bog živi Svetca in Koblarja, branitelje naše prevažne šolske družbe! Bodimo jedini, da napredujemo duševuo in gmotno. — Rojansko posojilno in kon-sumno društvo.
Trst. — V duhu radujemo se z vami ter kličemo navdušeno: Slava rodoljubnemu Svetcu in družbi sv. Cirila in Metoda. — Kerže, Grebene, Pegan, Štri-tof, Muhek, Zaloker Ivan, Valenčio Ivan, Pavlovič Anton, Lampe, Prelog, Kocijančič.
Trst, — Sakupljenim braniteljima liberalnih načela žele uspjeh Hrvati — Križ, Gjivič, Maroevič.
Trst. — Presrčno pozdravljajo vse zborovalce, izrekam željo, da se tesno združijo vsi narodni elemanti proti narodnemu in duševnemu nazadnjaštvu. — Dr. Truden.
Trst. — Slava Svetcu, neustrašenemu zagovorniku svete narodne stvari ! — Rodbina Mankoč.
Trst. — Svetoivanska podružnica kliče družbi sv. Cirila in Metoda in njenim slaviteljem srčni: le tako naprej! — Trobec.
Trst. — Od sinje Adrije obale kliče z dna srca planinski sin: Naj živi Svetec I Živi, cveti, rasti narod in društvo Cirila in Metoda. — Gulin.
Sv. Ivan pri T r s.t u. — O ljubi starček ! Neki neizkušeni in mladi ljudje, koji po sili zagovarjajo narodnost, pa za vse druge, dobroznane namene, hočejo Tebi, ki si bil velik prijatelj očeta Blei-weisa, pot kazati! V imenu tukaj trpečih, Te prosimo, primi omenjene za roko, kakor oče svojega otroka, pripelji jih k nam, da vidijo, kako lastni sinovi, učeni in prosti, na vse načine delajo, da naše neodločno ljudstvo v svoje mreže vlove, da potem kakor besni proti lastnemu narodu in v škodo veri delajo! — Negode.
Trst. — Živio v narodnem boju osiveli prvoboritelj Svetec! Bodi nam uzor v narodnem delovanju. — Tržaški Sokol.
Sv. Ivan pri Trstu. — Povdar-jajoč, da nam je ljubša jedna slovenska oanovna šola kakor deset nemških aka-demiško-izobraženih seminaristov, kličemo slavni družbi in uzglednemu vodstvu: „Slava" ! — Rodbina Nadlišek.
Sv. Ivan pri Trstu. — Trd, neizprosen bodi narod slovenski, kadar je braniti pravice svoje ! — Svetoivanci.
Možki podružnici družbe sv. Cirila In Metoda podarila sta 5 gld. gg. Edvard Kratochvil in Ivan Macher v Kotoru mesto brzojavne čestitke in pozdrava udeležencem Svetčevega banketa.
Šoli družbe sv. Cirila in Mstoda pri SV. Jakobu podaril je g. I. M a c a r o 1 podobo, predstavljajočo „O t č e naš". Prosimo tudi druge rodoljube, da bi se spomnili naše šole in mladine primernimi knjižicami, podobami itd.
Jour fixe je danes zvečer v slovanski čitalnici. Začetek ob 9. uri.
„Odbor Slovanskega pev. društva" se je pri prvi seji konstituiral nastopno : Podpredsednik g. dr. G. G r e g o r i u, tajnik A. Janša, blagajnik : J. M i k o t a, arhivar : I. Umek, nadzornik pevskih vaj : Fr. Čargo.
Veselica „Tržaškega podp. in bralnega družtva" bode jutri 28. t. m. u dvorani „Mally" ob 7 uri zvečer. Ustopnina je 30 nč. za osebo.
„Bralno društvo pri Sv. Ivanu" vabi
na otvoritev novih društvenih proBto. ov, ki se bode vrSila v torek dne 1. novembra 1802. Razpored : 1. Slavnostni govor. 2. Tamburaški zbor. 8. Mlinar in njegova hči, žaloigra v petih dejanjih. — Ustopnina k veselioi 30 kr. Sedoži pri veselici v 1,, 2. in 3. vrsti 20 kr., v 4., 5. in 6. vrsti 10 kr. — Začetek točno ob 6. uri zvečer, — K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Članom „Matice Hrvatske" priporočamo toplo, da se pravočasno in na novo oglase zu knjige, ki izidejo proti koncu t. 1. in ne zaostanejo za onimi prejšnjih let, kar se dostaje vrednosti in krasoto. „Matica" izda zu to leto 9 knjig, jedna lepša in vrednejša od druge. Nijednega izobra-
ženega Ilrvata in Slovenca ne bi smel biti, ki ne bi imel kra.tnih knjig „Matičinih"1. Članarino starih in novih udov v Trstu in okolici vsprejeniii, da je priklad-nejše, čuvar „Slavjanske Čitalnice" (Via S. Francesco št. 2.), ali pa poverjenik „Matice" g. Gjuro Vučkovič, trgovec v Trstu.
Nov urnik uvedel ae je zopet v tukajšnjem carinskem uradu in sicer: od 15. okt. do 15. febr. od 8. ure zjutraj do 4. pop. in od 15. febr. do 15. okt. od 8 —12 predp. in od 2—6 popoludne.
Drobnosti. lOIetnemu dečku F. Gas-parini v Miljah padle so težke duri na glavo, ko se je pri njih igral, ter mu jo zmečkale. Ubožčeku je oko stopilo iz očes-nice. Prenesli so ga v bolnico. — 601etna J. Padovan jo bila prepričana, da njen mož zahaja k neki drugi baburi. Varana žena se je podala k zapeljivki ter jo ozmerjala prav pošteno. V tem pa je stopil vmes njen mož ter jo tako naklestil, da jo morala v bolnico. — Znani Treves Šel je minole dni v neko hišo v ulici Donota ter tu našel zaprto mater s tremi otroci. Mož jo je zapustil pustivši jo samo z otroci, ker jih ni mogel več vzdrževati. Naj-denci so bili v največji revščini ter je mati radi lakote že začela noreti. Poskrbelo se je začasno za njih prehranitev.
Poskus samomora. Neki čsvljar šel je v stranišče gostilne „Air Abbondanza* ter tam izpil mišnice. Gospodar gostilne našel ga je še o pravem času, ko se je zvijal bolečin. Prenesli so ga v boluico, kjer je upati, da okreva.
Poskus samomora pri sodišču. Včeraj prcdpol. imela se je vršiti obravnava proti krošnjarju Paskalisu Angiolichio radi težke telesne poškodbe. Neposredno pred obravnavo naprosil je zatoženec spremljajočega ga redarja, da mu dovoli iti na stranišče. To priliko je porabil, da je izpraznil ste-kleničico, v kateri se je nahajal strup. Kmalo na to prijela ga je božjast in so ga morali prevesti nazaj v zapore. A obravnava se je .vršila vsejedno v nenavzoč-nosti zatoženca in ga je sodišče obsodilo na dve leti težke ječe. Zajedno se ga it-tira iz dežele, ko prestane svojo kazen.
Psfttenjakovlč — v kletki. 33 letni Hugo Loy bil je nastavljen kot pisar pri mestnem magistratu v Trstu. Mej druzimi nalogami dal mu je magistrat tudi ono, da eksekutivnim potem iztirja nekatere zastale davke in doklade. Loy kot magistratni uradnik je sicer natančno izvrševal svojo nalogo, a od iztirjanih zneskov odrajtal je le en del mestni blagajnioi, drugi del p« vtikal v lastni žep. .Na tak način je izneveril okolu 1500 gold. Te dni je stal Loy pred porotnim sodiščem, ter je bil obsojen, kakor smo že javili, radi poneverjenja na dve leti težke ječe. Zapadel bi bil še večji kazni, da niso porotniki izključili uradno poneverjenje ter obsodili ga samo radi navadnega poneverjenja. Ni nam treba omenjati, da se je tudi to poneverjenje izvršilo v mestni hiši, katero liberalni listi imenujejo bahato — il palazzo di vetro.
Detomor. Pometalec ulic Ivan Met-ton našel je v ulici Cereria mrtvo truplo novorojenega deteta, zavito v cunje. Na lice mesta došli zdravnik je konstatoval, da je dete umorjeno. O brezsrčni materi se ne ve dosedaj ničesar.
Književnost. Janez Cigle r, slovenski pisatelj. V spomin stoletnice njegovega rojstva, spisal Ivan Vrhovnik, župnik trnovski v Ljuhljaui, na svetlo dala in založila družba sv. Cirila in Metoda. V tej knjižici, ki se kaj dostojno pridružuje prejšnjim sedmerim knjižicam, katere je doslej podarila dična naša družba svojim članom, opisuje nam poklicani gospod pinatelj „prvega povestničarja slovenskega" v v*eh opredelkih njegovega plodonosnoga delovanja od rojstva do siurti, in sicer v poljudni, uprav klasični slovenščini, kukeišno bi priporočali in želeli vsem našim slovstvenilcom. Spis je okrašen s tremi ilustracijami, ki predstavljajo podobo Janeza Ciglerja, njega rojutno hišo v Udmutu pri Ljubljani in pa nagrobni spomenik njegov na Višnjegorskem pokopališči. Knjižica je vrhu tega jako lično vezana in cena 20 kr, je toli nizka, da
si jo more omisliti pač sleharni. čitanju veić Slovenec. — Mi to prei«vrstno knjižico priporočamo prav gorko vsem čitateljem svojim.
„Ljubljanski Zvon" vsebina 10. zvezka: 1. A. Funtek : Prolog pri slavnostni t tvo-ritvi deželnega gledališču. 2. y.: V kletki. 3. Jusip Storž : Lisjakova hči. Povest. (Dalje.) 4. Ratislav: Pri vodnjaku. 5. Dr. Jožef Rakež : Oko. 6. Slovan : Tožno jezero. 7, R. Murnik: Si^nor Giannino. (Hu-moreska.) 8. A. Trstenjak : Slovenci v starem deželnem gledališči. 9. A. Dolenc: Okolo svetd. (Dalje.) 10. I. Mlinarič: Ponoči. 11. Novo dežčlno gledališče v Ljubljani. 12. Fr. Mugdić : Slovarski p&berki. 13. Književna poročila: III. Dr. K. Štre-keli : Dr. V. Oblak, „Das iilteste datirte alovenisehe Spiachdenkmal". (Konec). IV. Dr. M. Murko: Slavjanakoe obozrčnije. (Konec.) 14. Listek.
, Ivan Prnlnfl priporoča svoji trgovin I IVdll rreiuy v Via del Boaco «t. 2
i (uhod na trgu stare mitnice, Piazza Rarriera ! recehia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domačo in vnanje pridelke. C.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, št. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Ivan Umek,
Črevljarski mojster, Via Ro-niagna it. fl. priporoma se i slavnomu občinstvu v vsa v njega stroko nt ada-! joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, pri-1 poroča se najtopleje slavnemu občinstvu, i Točijo' se vedno izborna domaČa oko-1 ličanska vina.	Cl.
Prodajaliiica in zalaga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 8., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča 1 kupovalcem v Trstu in iz dežele.	10--104 |
Anrlrei kalan ćeT,J»rT u,io» caser««.:
nilUl D J ivaiail, priporoča se najtopleje j slovenskemu občinstvu. —. NajelegantnejŠe ter so- ;
lidno delo in točna postrežba.	Cl. j
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
ffl0QPfl' v	a se rma1*, glavni shaja-
UC9UU liSCi tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
lalrnh IO no? tapetar via Stadion št. 10
jai\UU lamJL na dvorišču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof», madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki oeni.
DROO E R I JA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-27 TRST 12~12
Corso, Piazza deli a Let/na št-., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izclelok. Lnk za kočijo, z Angleškega, iz Francije Nemčijo i Id. Velika zaloga linih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode,
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko Žveplo za žvepljanje trt.
[Tiskarna „Oolsnc"<T,1">',f'"»
l della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo .Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl. j
Gostilna JI Gallo d'oro" Ghega"
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima : prav dobro kuhinjo. Qddaja tudi vina na de- | belo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vine na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Oovacioh. 5.1—39
Josip Urbančič,
Franc esc o priporoča VBeh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd.	40—48
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Via nuova št. 39, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke.	49—38
Ivan Valenčič,
Karol Colja,
žganj arija in tobakarna v ulici vu Areata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste
in siropove pijače, „pasarete" in sifone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Pstra Muschska, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma-, ae priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Oznanilo.
Daje se p. n. občinstvu na znanje, da bode letos in vsako leto naprej živinski in meSani semenj sv. Martina v Komnu na 10. novembra, oziroma ako bi bila na isti dan nedelja ali praznik pa na 11. novembra in ne več na 12. novembra. Domača in tuja živina prosta
J« na
tri leta itantnine.
Županstvo Komeii 17. oktobra 1892.
Župan : Kovačič,
Anton Počkaj,
Anton Lampe,
na voglu ulice Ghega in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja VBe navadno potrebne ncmško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
nasfodnik Jakob Hočevarja, Via Barriera veechia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd.	Cl.
Ivan Kanobel,
zalogo
Gostilna „Stoka",
nasproti velike vojašnice, priporoča svojo mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od naprej po najnižji oeni.
staroznana pod ime-
nom „Belladonna",
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem
v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, iBtotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
■ ■ ■ ■ HI ■■ ■■ ■! I.l ■	——
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter Be priporočam blagovoljnej naklonjenosti slavnega občinstva.	ponižni
104-13	P. Favero.
s ui. pooooooooooooooooooo5ol
Živic
B. Modic in Grebene,
in Via Nuova, opozarjata zaHebnike, č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste- i C6Vlj klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašonje grobnih spomenikov. Cl.
na voglu Via St. Giovanl
krčmarje in
Mlekarna Frana Gržine
VINSKIM KUPCEM IN GOSTILNIČARJEM
iz St. Petra
na Notranjskem (Via Cnmpanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, »veža (frišria) smetana. Na . zahtevsnje posneto mleko po 4 kr. liter, toda ; le v množini najmanje 25 litrov.	Cl. ;
_	j ne priporoča podpjaani najiskreneje,
ViachBiaarr,iter?»r i zagotovljajoC vestno poslovanje pri trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in i VHaki villrtki kupčiji. Prosi torej, da aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. | 8e vingkj trgovci> gostilničarji ill kupci
zaupljivo obrnejo nanj.
Giuseppe I)e Colle
patentovani in zapriseženi vinski 8—1	mešetar v
Višnjanu (Visignano) v Istri.
Josip Kocjančič,
Pivarna Lavrenčič
Via Rosnetti nasproti lekarne Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. L'ustitim gostom *o priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinj« ter dobru istrska kapljica.	14=26
Krojaški mojster
;FRAN INAMO
naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr.
Zagotovljajoč ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu.
Jak. Klemene
TRST MT Via S. Antonio št. 1.
Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeče vrste blaga: flanele, stoffe volnene za ženske obleke, črni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce „Jager". Šarpe, zavratnike, dežnike in posebnosti za garniture. 7—6a
najboljše je s čajem iz tavžentrož (mileflori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolozni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto fi kr. več. Čuvati bo jo ponarejanja zdravila.
Dobiva sft v oillilvovanl lekarni 7(5-100
PRAXMARER „Ai uu« Mori" Trat, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
in družb.
(Schivitz & Comp.) « v TRSTU, ulica Zonta štev. 5,
priporočajo svoje mline in stiskalnice ali preše za napravo vina, pumpe, slamoreznice itd. — izdelujejo vodovode, tvornice, mline in drugo.
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCI
Drogerija
Arturo Fazzini y Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izb6r mineralnih vodA. zmletih oljnatih barv najflnejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po conah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Kornouburger Viehn&hrpulver) za Živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo iveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 31—50
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poitni parobrod „RED STEARN LIN LE« iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelfijo
koneesijonovana črta, od e. . . avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—35
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea ftir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Častni diplom Zagreb.
1891.
Zlata kolajna Temesvar.
KWIZDE
restitucijski fluid
Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Porablja se že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačenjo pred velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko se noge inpahnejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela v vežbanjn.
i
Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrečnd
flf Kwizde restitucijski fluid Dobiva ^e v lekarnah In drogerljah.
I	GLAVNA ZALOGA
FRAN IV. K Ji IZDA
o. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Kornouburgu pri Dunaju.
Vsi stroji :a kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, izbiralnice,
rezalnice za krmo, mline za sadje,
tlačilniće za sadje, tlačilnice za grozdje in vino,
kakor tudi vsakovrstno drugo mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in »adjarstvo itd. itd. nove izvrstno konstrukcijo razpošilja najceneje
IG. HELLER DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
Ilnstrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem
jezika se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
1-20	Cene so se znova znižale!I!	10-20
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tinkama Dolenc v Trstu.