M. NOV. 1970 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZV ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Ukrepi glede izvafanfa programa stabilizacije RAZŠIRJENI KOLEGIJ ZP ISKRA T£ RAZPRAVLJAL O UKREPIH PROGRAMA STABILIZACIJE V ZP ISKRA GLEDE NA IZVAJANJE JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA V petek, dne 6. 11. 1970 se je sestal v Ljubljani razširjeni kolegij generalnega direktorja Združenega podjetja ISKRA Kranj. Na kolegiju so se obravnavali sklepi, ki jih je treba poduzeti v Združenem podjetju Iskra v zvezi z ukrepi glede programa stabilizacije jugoslovanskega . gospodarstva. Po obširni razpravi se je prišlo zlasti do naslednjih zaključkov: 1. Dosedanji podatki kažejo, da se v organizacijah Združenega podjetja povečujejo zaloge in zmanjšuje faktor obračanja. Glede na to je treba ponovno izvršiti revizijo vseh zalog, revizijo planiranja zalog za tekoča- proizvodnjo, prav tako pa tudi revizijo proizvodnega in gospodarskega plana za leto 1971. Pri tem je treba upoštevati razpoložljiva obratna sredstva in vse ukrepe v smeri programa stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva in imeti pred očmi morebitne omejitve na tržišču. — Nadalje se ugotavlja, da prekomerno rastejo terjatve, zato mora Iskra Commerce in tudi organizacije združenega podjetja, ki same opravljajo prodajo na jugoslovanskem tržišču, podvzeti vse ukrepe za zmanjšanje terjatev, ker bo to eden izmed pogojev za pridobitev nujnih obratnih sredstev za tekoča proizvodnjo. 3. Glede nabavne politike morajo organizacije ZP, zlasti pa Iskra Commerce — nabavna organizacija — poiskati vse možnosti za čimvečjo preorientacijo uvoza iz konvertibilnih na vzhodna tržišča. 4. V poslovni ekspanziji je treba zlasti povečati izvoz na konvertibilna področja ter vztrajati na izvozu v letu 1971, tako kot je podan v smernicah gospodarjenja v združenem podjetju za leto 1971. 5. Podvzeti je treba vse ukrepe v organizacijah združenega podjetja, da ne pride v proizvodnji do zastojev, ker se lahko v primeru zastoja poleg ekonomskih, pojavijo tudi politični problemi. 6. Organizacije ZP in združeno podjetje naj proučijo tudi možnost razpisa internega posojila, s čemer bi se pridobila dodatna potrebna obratna sredstva. 7. Iskra Commerce in ostale organizacije združenega podjetja se zadolžujejo, da iščejo tudi pri zunanjih bančnih organizacijah dodatna sredstva za uvoz repromate-r:ala. 8. To problematiko je treba nujno obravnavati na samoupravnih organih vseh organizacij ZP in samoupravnih organih ZP ter podvzeti vse Ukrepe v smislu teh sklepov, kakor tudi še druge, za čim bolj nemoteno poslovanje v organizacijah ZP. V nadaljevanju je bilo še govora, da je treba podpreti ukrepe, ki so že in bodo še sprejeti v programu stabilizacij jugoslovanskega gospodarstva. Umestno pa bi bilo tudi opozoriti pristojne organe, da z ustreznimi ukrepi zlasti jto-spešujejo izvoz na konvertibilno področje. Prav tako bi morali pristojni organi v zvezi z nekaterimi že sprejetimi ukrepi dati določena konkretna pojasnila. P. G. INSTRUMENTI OTOČE — Po predlogu za leto 1971 se bo vrednost proizvodnje povišala zaradi večjega asortimana Izdelkov, precej pa se bo povečal tudi Izvoz, to pa predvsem zaradi opustitve uslužnostnega dela ker bodo osvojili lastno proizvodnjo. Na sliki: Novi del zgradbe *e služi svojemu namenu. Po poročilih iz naše tovarne usmernikov v Novem mestu jt 9-mesečna proizvodnja ugodna, saj so plan presegli. Zdaj s« resno ukvarjajo z izboljšanjem organizacije dela in tchnolo gije, poseben poudarek pa je tudi na izboljšanju struktur« strokovnega kadra, ki bo nujno potreben ob vedno večjit nalogah. Na sliki: Detajl montaže usmernikov. jf Sklepi konference ZK Jugoslavije !! ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■¡a ■■ Kakor je že znano, je konferenca ZKJ na svoji pi vi seji sprejela vrsto sklepov. V prvi grupi sklepov konferenca ZKJ ugotavlja, da sc socialistično samoupravljanje uveljav.ja kot temeljni družbeni odnos. Obstajajc pa resni problemi, ki zavirajo socialistični samoupravni razvoj. Počasi se uresničujejo sklepi IX. kongresa, kar zadeva krepitev materialne osnove samoupravljanja m ustvarjanje enakih možnosti za pridobivanje dohodka, to pa resno ogroža njegov nadalnji razvoj. Nadalje se nalaga Zvezi komunistov med drugim tudi naslednje: Zveza komunistov se mora upreti tistim oblikam koncentracije, ki se spreminjajo v etatistično ali tchnokratsko-monopohstično odtujevanje dohodka delavcem v združenem delu oziroma v ustvarjanju osamosvojenih centrov finančne pomoči zunaj proizvodnega in ustvarjalnega dela kot tudi tistim oblikam centralizacije odločanja na ravni delovne organizacije, ki ga odtujuje od delovnih ljudi v združenem delu, delovne enote pa spreminjajo v golo formalnost. Hkrati se mora postaviti po robu pojavom partikularizma in avtarkije, ki so prav tako nevarni za razvoj samouprav-vljanja ter ovirajo racionalno poslovanje in nastajanje okoliščin za koncentracijo sredstev v okviru združenega dela na samoupravni osnovi. Komunisti se morajo bojevati za tako integracijo, ki jo s poglabljanjem in bogatenjem samoupravljanja povečala učinkovitost in produktivnost gospodarstva. Konferenca pripisuje tudi velik pomen pripravam za skorajšnji kongres samoupravljale v. V drugi grupi sklepov je govora o razvijanju našega socialističnega samoupravnega federalizma na podlagi povečane nacionalne enakopravnosti. V sklepih se navaja, da je v interesu delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti je, da krepijo Jugoslavijo kot skupnost, v kateri se bodo odpirale vedno širše možnosti za družbeni vp.iv združenega dela samoupravljalvcev in s tem za vsebinsko bogatejše oblike enakopravnosti. Enotno je bila sprejeta ideja o potrebi in načelih za ustanovitev predsedstva SFRJ. Zvezni organi ne morejo v federaciji ustanavljati nobenih investicijskih skladov niti prevzemati drugih finančnih obveznosti, razen tistih, ki so neposredno povezane z uresničevanjem ustavno določenih funkcij federacije. Popolna nacionalna enakopravnost in nacionalna suverenost sta izhodiščni temelj pri nadalnji graditvi samoupravne federacije. Glede vitalnih vprašanj, od katerih je odvisna enotnost samoupravno ''alje na 2. strani) Sklepi konference ZK Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) socialistične, neuvrščene Jugoslavije, je potrebno soglasje vseh repub.ik in pokrajin. V tretjem delu sklepov je govora o uresničevanju gospodarske reforme. Utrjuje se spoznanje, da je potrebno dosledno izvajati reformo kot tudi da ekonomskih ciljev ni mogoče uresničiti, če politika dohodka, delovni pogoji, življenjski in družbeni standard, izobraževalna kultura in socialna politika niso sestavni del ekonomske politike. Konferenca opozarja, da so za aktualni ekonomski položaj — poleg pozitivnih rezultatov — značilni tudi vedo večja inflacija in nestabilnost, večji primanjkljaj v plačilni bilanci, problemi v delitvi, potem pa se pojavljajo tudi znamenja, da začenja industrijska proizvodnja naraščati počasneje. V sklepih se navaja, kateri so temeljni vzroki neugodnih gibanj in teženj, kakor tudi, da je temeljito analizirati ekonomski položaj in vzroke za sedanja gospodarska gibanja. Pri pripravljanju stabilizacijskega programa se zahteva kar največjo odgovornost organov federacije, republik, pokrajin in za sprejetje tekočih ukrepov, ki bodo spravili porabo v realne materialne okvire ter preprečili in zaprli inflacijske vire. To pa zahteva, da se odpovemo nekaterim oblikam porabe. S tem je nujno pričeti od federacije, katere porabo je treba radikalno zmanjševati in revidirane obveznosti federacije dosledno držati v mejah dohodkov. V teh mejah mora poraba federacije v naslednjem obdobju naraščati znatno počasneje od rasti nacionalnega dohodka. Konferenca se zavzema za kar najbolj dosledno delitev po delu, ki spodbuja storilno in ustvarjalno delo ter krepi ekonomske osnove družbe. Razlike, ki izhajajo iz tega načela, so nujne in utemeljene. Toda nujno moramo odpraviti tiste socialne razlike, ki ne izhajajo iz dela, ampak iz monopolnega položaja, parazitstva in raznih špekulacij. Konferenca poudarja, da mora biti izhodiščna osnova za nov petletni načrt temeljna reformna usmeritev, seveda ob novi vsebini, ki jo narekuje dosežena stopnja ekonomskega in družbenega razvoja. Zagotoviti je treba stalno povečevanje življenjskega standarda. V četrtem delu sklepov je govora o vseljudski obrambi, katera postaja neposredna funkcija samoupravne družbe. Pri tem se neposredni proizvajalci in občani, samoupravni organi in predstavniška telesa najbolj neposredno vključujejo v odločanje in izvajanje obrambnih načrtov in ukrepov. Prav tako je tudi govora o družbeni samozaščiti, katera se mora vključiti v naše samoupravne odnose. V zadnjem,- t. j. petem delu pa se sklepi nanašajo na vlogo in delo Zveze komunistov Jugoslavije v našem družbenopolitičnem in ekonomskem sistemu. Konferenca poudarja pomen stalnega boja za aTctivno udeležbo Članstva pri oblikovanju in izvajanju politike zveze ter v samoupravnih družbenih akcijah. Komunisti se morajo tudi najširše angažirati v javnih političnih razpravah in idejnem boju za bistvena vprašanja družbenega življenja, in to kot avantgarda delavskega razreda in usmerjajoča sila samoupravne socialistične družbe. Konferenca ZKJ nalaga predsedstvu ZKJ, da brez odlašanja razčleni in razčisti vprašanja, ki jih bodo sprožili ti sklepi. Od njihovega reševanja so namreč odvisni stabilni razvoj sistema samoupravnih družbenoekonomskih m političnih odnosov, poglabljanje enakopravnosti in enotnosti narodov in narodnosti v naši skupnosti ter učinkovitejše reševanje aktualnih ekonomskih in političnih problemov. Konferenca poziva komuniste, da se odgovorno in odločno zavzemajo za konkretizacijo in dosledno uresničevanje teh sklepov. V ta namen naj okrepijo svoje delovanje v samoupravnih organizacijah, organih družbenopolitičnih skupnosti, v Socialistični zvezi, sindikatih, mladinskih in drugih družbenih organizacijah in to skupaj z združenimi proizvajalci in drugimi ustvarjalnimi družbenimi silami v prvih vrstah njihove akcije. P. G. ELEKTROMEHANIKA — KRANJ ■■ n m Plan proizvodnje za leto 1971 ■■ ■n ■a ■■ ■■ EH ■B ■■ ■a V PRIHODNJEM LETU BO FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE POVEČAN ZA 13,7 %. Plan za prihodnje leto je analiza možnosti in seveda potreb tržišča. Plan proizvodnje, ki ga je na seji 5. oktobra navzočim tolmačil tov. Ivan Pivk iz službe plan- nabava in sprejel delavski svet tovarne pa kaže, da bo znašala skupna proizvodnja 411389.000 din, eksterna proizvodnja pa 398.014.000 din. Brez upoštevanja spremembe cen znaša v primerjavi s pianom 1970 povečanje eksterne proizvodnje 28 %, če pa plan proizvodnje za prihodnje leto primerjamo z letošnjimi cenami, je plan za leto 1971 za 22% večji. V desetmesečni kumulativi je« bil plan presežen za 10,6%, zato je na tej osnovi možno predvidevati, da bo znašala vrednost letošnje proizvodnje približno 336.500.000 din. Glede na te osnove bo v prihodnjem letu fizični obseg proizvodnje povečan za 13,7 %. Prvo trimesečje 1971. leta bo v primerjavi s pianom prvega trimesečja letošnjega leta v relativnem pogledu nekoliko bolj obremenjeno, vendar na ravni deleža dose- žene proizvodnje v prvem trimesečju v preteklih dveh letih. Različno povečanje proizvodnje po posameznih panogah seveda vodi v premike strukture proizvodnje in sicer: DE Plan 1971 Rotacijski stroji Kinoakustika Produkcija 13.1 4,0 1,3 EMI 18,4 števci 21,0 Stikala 11,6 Telefonija 44,7 Merilne naprave 1,5 Urni mehanizmi 23 100,0 Oh sicer večji proizvodnji je mogoče doseči večji ostanek dohodka le pod pogoji, da se bodo zmanjšali stroški proizvodnje z ustreznejšo tehnologijo in racionalno uporabo materiala, da se glede na večji obseg proizvodnje uredi z ISKRA-COMMER-CEM vprašanje odstopljenih rabatov', ker se ob večji proizvodnji lahko blago plasira ceneje. Zaradi podražitve surovin bi bilo potrebno zvišati cene tudi nekaterim našim proizvodom, vendar je glede na sklep ZIS to zaenkrat onemogočeno. Finančni pokazatelji proizvodnje za leto 1971 bodo analizirani v gospodarskem planu, o čemer bo delavski svet razpravljal v decembru. Charles de Ganile veliki državnik V torek, 10. novembra je zadet od srčne kapi umrl veliki francoski državnik, bivši predsednik, general Charles de Gaulle. Star je bil 79 let. Med obema vojnama je bil poveljnik tankovskih enot Pete armade. De Gaulle ni hotel priznati poraza Francije v boju z nacistično Nemčijo, temveč se je umaknil v Veliko Britanijo in tam nadaljeval boj proti fašizmu in akcijo za obnovitev nekdanje slave Francije. Organiziral je gibanje Svobodna Francija, zbral razcepljene vojaške sile v zavezniških državah in francoskih prekomorskih posestih ter povezal odporniške skupine na okupiranem ozemlju. Po prvih letih oblasti po končani drugi svetovni vojni se je general umaknil dokler ga ni francosko ljudstvo znova poklicalo in postavilo za predsednika republike. Kot takšen je preoej vplival na potek novejše evropske zgodovine. Po znanem referendumu pred nekako dvema letoma je de Gaulle odstopil. Njegova knjiga spominov je bila kmalu po izidu prevedena tudi v slovenščino. Predlogi sklepov o kadrovski politiki Iskre v obravnavi ■■ HH ■ M BR HR Kadrovska komisija ZP Iskra se je v petek 6. novembra prvič sestala in temeljito obravnavala kadrovsko problematiko ZP Iskra in sklepe za kadrovsko politiko Iskre v nadaljnih letih, ki jih je pripravilo organizacijsko kadrovsko področje. Komisija je enoglasno ugotovila, da je OKP strokovnih služb ZP z obširnim gradivom, ki ga je v teku letošnjega leta pripravilo, z izčrpno analizo kadrovskih pojavov v Iskri ter zelo umestnimi, natančnimi, nedvoumnimi in odločnimi sklepi, opravilo pomembno delo, ki ga je komisija z malimi uiiumtiiuiiiiimiiiuimisutiiitiiiiHiiiiiuHiuuiiiiimiuimmiiiniiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiimiiiiiiiiHiimiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiirR DOPISNIKI! ejjj Čimprej nam poročajte o 9-mesečnem poslovanju in o konferencah družbeno-političnih organizacij. Uredništvo E EE uiiiiiiii!i!iiniiuiiiiim!miiiniiii;iimfiiiiiiiiiiimiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii!iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiii spremembami v celoti sprejela in ga priporoča samoupravnim organom ZP Iskra v sprejem. In ne samo v potrditev in sprejem, temveč morajo samoupravni organi ZP po sprejetju sklepov striktno vztrajati na doslednem izpolnjevanju sklepov! Sekretarji- organizacij ZP Iskra so pred časom že obravnavali problematiko kadrovske dejavnosti v Iskri, ponovno pa se bodo sestali v četrtek, 12. 11. 1970, da pretresejo tudi omenjene sklepe o kadrovski po.itiki in povedo svoje strokovno mnenje o njih, dodajo svoje predloge in ideje, ki jih bo s predlogom sklepov posredovalo OKP odboru za poslovno politiko in nato še delavskemu svetu ZP, nakar bodo postali napisani zakon za celotno Iskro. O kadrih nasploh in o kadrovskih problemih v Iskri smo že nekaj številk nazaj obširno pisali, pa tudi drugi časopisi so polni te tematike, ki je tudi za Iskro precej pereča. Zato smo se te zadeve v Iskri tudi precej temeljito lo- ti.i, kar nam zgovorno priča zelo široka obravnava pripravljenega gradiva in zavzetost vseh odgovornih činite-ljcv v Iskri (tako družbenopolitične organizacije kot tudi strokovne komisije, tcami, sekretarji ZP), da bi bili sprejeti in uzakonjeni najbolj primerni sklepi, ki kasneje ne bi smeli biti v nobenem primeru omalovaževani in kršeni. Komisija za RR (razvojno raziskovalno) dejavnost, ki jo vodi prolesor dr. Mirjan Gruden, rektor Univerze v Ljubljani, bo zaradi aktualnosti in pomembnosti celotne kadrovske problematike Iskre tudi obravnavala »sklepe« in pričakujemo tehtne pripombe in sugestije. Vse povedano naj bo v dokaz' da je prob.ematika precej aktualna in vredna temeljite obravnave in premisleka. Sklepe o kadrovski politiki Iskre bomo objavili (predvidoma v naslednji številki), takoj ko jih sprejme odbor za poslovno politiko ZP. Naša bodoča štipendijska politika Tri stvari so, ki jih moramo pri nas v temeljih spremeniti: L Povečati število študirajoče mladine I 2. Povečati število diplomantov I., II. in III. stopnje 3. Skrajšati čas študija na najprimernejši čas (I. stopnja 4 semestre, II. stopnja — 8 semestrov!) Od prebivalstva v starosti med 20 in 24 leti študira v posameznih državah naslednji % mladine: Združene države Amerike 43,0 % Sovjetska zveza 24,0% Japonska 13,5 % Francija 16,0% Zvezna republika Nemčija 7,5 % Italija 6,9 % Kanada 22,5 % Velika Britanija 4,8 % Švedska 11,0% Belgija 10,0 % Jugoslavija 8,0 °/o Za Jugoslavijo imamo še podatek, da študije v roku konča samo 25 % študirajoče mladine. še en podatek, ki za Slovenijo ni posebno ugoden: odhodi strokovnih kadrov v inozemstvo (ZRN, Avstrija, Švica): 1966 1967 1968 1969 Vš 568 506 587 428 Vš Sred. 381 402 468 379 šole 187 104 119 49 1136 1012 1174 856 nagraditi. Brigati se moramo za primerne delovne pogoje in za dobro počutje pri dedu. Skrbeti moramo za ostale življenjske pogoje, kulturno življenje po delu. Tudi to spada v kadrovsko politiko. In štipendijska politika je njen sestavni del. Predstavniki našega ZP smo obiskali za nas najvažnejše fakultete v Ljubljani (pri pravljamo pa razgovor s predstavnici Visoke komercialne šole v Mariboru) in povsod so nam svetovali da naj se glede pridobivanja visoko-strokovnih kadrov držimo naslednjih principov: — na srednjih, višjih in visokih šolah je treba organizirati stalno razstavo dejavnosti ISKRE — na vseh teh šolah je treba organizirati sestanke s študirajočo mladino, ji predstaviti Iskro in jih navdušiti zanjo — na vseh teh šotah široko — neomejeno štipendirati mladino, ne glede na kraj od kod dijak — študent prihaja — na šolali, kjer bi imeli več kot 20 štipendistov, je treba uvesti mentorstvo — štipendije podeljevati v prvih letnikih brezobvezno, vendar samo tistim študentom ali dijakom, katere na osnovi testov izbere šola — višina štipendij mora biti nad slovenskim povprečjem in stimulativna za boljše študente — organizirati prave ekskur- zije v naše tovarne in ne samo prelet skoz obrate. Nezainteresiranost vodstev posameznih tovarn do mladih obiskovalcev negativno vpliva na njihovo kasnejšo odločitev glede študija in zaposlitve. Torej več pozornosti šolskim ekskurzijam! — štipendije redno izplačevati — klubu štipendistov preskrbeti prostore za shajanje pa tudi denar za delovanje — organizacije — štipenditorji morajo skrbno orgagrn-zirati počitniško prakso, da štipendist že za časa študija čim bolje spozna organizacijo in okolje v katerem bo delal — pripravniška doba za vse štipendiste naj bi se pričela z absolventskim stažem in mora biti skrbno vodena. Torej: absolventi bi bili v delovnem razmerju s svojim štipenditorjem kot pripravniki, kar bi ostali do diplome — resno bo treba razmisliti in spremeniti stališče mnogih naših organizacij do dijakov in študentov iz oddaljenejših krajev in morda tudi iz drugih republik v zvezi s štipendiranjem in zaposlovanjem — v republiškem centru bo treba slej ko prej zgraditi Iskrin študentski dom! ... in graditi stanovanja in še marsikaj, kajti brez nič — ni nič. Igor Slavec ii Kmalu nov statut ZP te štiri mesece potekajo razprave o predlogu novega statuta ZP ISKRA v naših delovnih organizacijah. Nekje so obravnavali ta akt bolj, drugje manj. Pripomb in predlogov pa se je tokrat nabralo toliko, kot pri nobenem splošnem aktu ZP doslej. Komisija bo imela težavno nalogo, da pri zbiru 76 strani obsegajočih predlogov, mnenj in sugestij vse to vskladi in v sprejemljivi obliki posreduje samoupravnim organom za obravnavo. Vedeti namreč moramo, da mora biti naš novi statut ZP ISKRA tak, da bo omogočil neposrednim proizvajalcem odločitve o rezultatih njihovega dela, hkrati pa zagotovil učinkovitost poslovanja združenega podjetja kot celote. Seveda to ni ravno preprost problem, zlasti v tako velikem samoupravnem in poslovnem slstfr mu, kot je ZP ISKRA. Naš splošni cilj je jasen. Ustvariti bomo morali tak samoupravni mehanizem, kjer se bomo o najvažnejših vprašanjih našega poslovanja sporazumeli, v nekaterih primerih pa tudi podredili večini, ki bo svoj sklep sprejela v okviru organa. Le-temu je ta pristojnost dana s statutom. To pa ne bo vedno lahko, kar smo uvideli že v minulem obdobju. Danes, ko smo priča doma in v svetu nenehnim integracijskim procesom in ustvarjanju velikih gospodarskih grupacij, ki združujejo umski in finančni potencial, nam tudi v ZP ISKRA ne sme biti vseeno, ali bomo še v naprej vodili v jugoslovanskem prostoru dominantno vlogo na področju elektronike kot tudi ali se bomo še naprej in še uspešneje vključevali v svetovni gospodarski prostor, ali ne. Menim, da bo za dosego teh ciljev in nenehne rasti naših organizacij nujno, da bodo tudi tisti, ki žele voditi samostojno poslovno politiko, najsi bo to doma ali prek naših meja uvideli, da sta eksistenca in napredek vseh nas možna le v enotnosti, slogi in spoštovanju samoupravnih dogovorov, ki temelje na enakopravnosti in se podrejajo mnenju večine. Nesprejemljiva je tudi težnja nekaterih, ki menijo, da naj bi bila moč odločanja skoncentrirana samo » enem kolektivnem izvršilnem organu, pri tem pa pozabljajo na sprejeti XV. ustavni amandma in sprejeta stališča zveze komunistov in sindikata. Ob dvajsetletnici samoupravljanja Iz teh podatkov je razvidno, da nam prav visokostro-kovni kadri odhajajo v ino-2emstvo, torej tisti, ki so nam najbolj potrebni! Takega odliva kadrov nimajo mnoge evropske države, ki so boga-gatejše od naše. Poglejmo podatke o odhodih znanstvenikov in inženirjev v USA (1. 1966): Belgija 37 Zvezna rep. Nemčija 346 Italija 107 Francija 112 švedska 95 Japonska 75 Nizozemska 71 S in J Amerika 843 Velika Britanija 1251 Kanada 1105 Azija 1825 Ostali svet 210 Namen vsega tega pripovedovanja je spoznanje vsega sveta, da ves napredek proizvodnje, tehnologije, tehnike, znanosti, ves napredek neke dežele sloni na kadrih, na strokovnih kadrih, zato mora to spoznanje priti tudi v Iskro. To dejstvo morajo spoznati Prej kot bo prepozno vsi odločilni in neodtočilni faktorji v naših organizacijah, delovnih in ekonomskih enotah. Pridobiti, zaposliti, neneh-80 izobraževati in obdržati strokovne kadre — to mora Postati naša dolgoročna kadrovska politika. Strokovne Wre je treba tudi 100 % zaposliti s strokovnim delom, delo pa pravilno vrednotiti in Dvajset let mineva, odkar je prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov v solinski cementarni zasedal prvi delavski svet. 20 let mineva, ko so tudi v nekaterih Iskrinih tovarnah delavci prevzeli oblast in stopili na pot razvoja nove samoupravne družbe. V tem obdobju smo bili priče, ko je delavsko samoupravljanje nudilo dovolj prostora za vse činitolje in odločitve: od najbolj nekvalificiranih, primitivnih in strokovno nevzdržnih, do najbolj kvalificiranih, pametnih in strokovno znanstvenih. Samoupravljanje kot družbena funkcija delovnih ljudi v delovnih organizacijah se je postopno usposabljalo in postavljalo delovnega človeka v položaj, da poleg tega, da je dober delavec, postane hkrati tudi skrben, zavzet in tudi kritični gospodar. Zgradili smo samoupravni sistem in v njegovem okviru možnost za reševanje problemov, ki so povezani z dejanskim položajem delovnega človeka. Toda sistem sam od sebe še ne rešuje problemov, ki so se mimo samoupravljanja ali v njegovem imenu nekje porajali, ali pa se še porajajo. Danes po dvajsetih letih samoupravljanja se v javno- sti postavlja vprašanje, kakšen je položaj delavca v družbi, ali je nosilec oblasti; ali ta oblast dela vedno in povsod tako, da je to v prid njemu in družbi, ali ima možnost vplivanja bodisi v delovni organizaciji, občini in republiki. Ali odloča o pogojih svojega dela in sploh o vsem tistem kar ustvarja. Ali Se upa svobodno upreti krivicam in obnašanju tistih, ki si prisvajajo oblast pod krinko poslovnosti in praktierz-ma. Ob naraščajočem standardu se socialne razlike poglabljajo, zato breme inflacije čutijo predvsem oni, ki živijo od dela svojih rok. Prav nič ni doseženo s tem, da svoje pomanjkljivosti, posledice svojega napačnega ravnanja skušamo naprtiti zunanjim faktorjem, pri nas samih pa ni prave pripravljenosti, še manj pa resnih odkritosrčnih prizadevanj, da bi zboljšali poslovanje s tem, da bi odpravili pri sebi, v svoji delovni organizaciji, v svojih medsebojnih odnosih in v odnosih do svojih poslovnih sodelavcev, dokaj številne pomanjkljivosti in ravnanja, ki nimajo kaj prida skupnega s poslovno moralo. Koliko škode imajo ne samo posamezne delovne organizacije, ampak vsa naša skupnost zaradi tako imeno- vane pogodbene nezvestobe, zaradi neizpolnjevanja ali pa malomarnega, nevestnega izpolnjevanja obveznosti, za katere so se zavzeli s pogodbami. Gospodarjenje je zelo resno in realno področje človekovega delovanja, kjer z leporečnimi deklaracijami in slovesno donečimi gesli ni mogoče uspevati! Povsem isto naj velja za samoupravljanje! Toda brez zanesljivih, preverjenih podatkov, brez sistematičnih ekonomskih analiz ni mogoče objektivno presojati, kakšni so učinki teh odločitev ter ugotoviti, kakšni vzroki so ali omogočili uspehe ali pripeljali do težav in neuspehov. In dokler ni reda v organiziranosti v lastni organizaciji, je precej neodgovorno valiti vso krivdo za morebitne težave in neuspehe samo na zunanje faktorje. Se manj resno pa je misliti, da bo z izpopolnitvijo gospodarskega sistema vsem in vsakomur zagotovljen uspeh, ne glede na to, kakšne razmere vladajo v delovni organizaciji. Red in urejenost v delovni organizaciji pa sta tudi zanesljivo znamenje, da so v njej dobri, skrbni in zahtevni gospodarji. Toda, če je utemeljenost negodovanja še tolikšna, ne- godovanje vendarle ni upr»* vičeno. Družbeno ekonomski položaj dela-vca terja od nje. ga več. Ne sme dovoliti, da bi kdo drug mislil zanj ia namesto njega. Zato je upravičeno terjati, da se napaka in pomanjkljivosti odpravijo oziroma, da je sam dolžan in upravičen, da v svojem delokrogu ali na seji pristojnega organa sodeluje pri sprejo-manju ukrepov za zboljšanja razmer, urejenosti. Saj na gre pri tem za iskanje in p roganj anje krivcev. V izredno živahni dinamiki ekonomskega procesa, ki nepretrgoma poteka v delovnih organizacijah, nastajajo novi pojavi, nove zahteve, in to, kar je bilo včeraj še dobro, sa danes pokaže neustrezno, zastarelo; potrebne so seveda izpopolnitve, izboljšave, ki pa jih bosta razvoj in čas spet prerasla. V takem položaju je jasna^ da morajo biti delavci zahtevni ustvarjalci, poklicani da mislijo, ustvarjajo, rešt*-jejo nastale probleme oziroma terjajo rešitve od tistih, ki so za takšno delo aii izvoljeni ali drugače kvalificirani. Predsednik sind. odbora ZP ISKRA Jože Čebela »ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI Poslovni rezultati 9- mesečnega poslovanja FINANČNI REZULTATI V ISTEM OBDOBJU ZADNJIH DVEH LET KAŽEJO ZNATNO IZBOLJŠANJE. TAKO SE JE LETOS POVEČAL CELOTNI DOHODEK ZA 14,5 °/o, DOHODEK ZA 22,6 °/o, OSTANEK DOHODKA PA ZA 52,1 °/o Primerjava 9-mesečnih rezultatov kaže, da je tovarni letos uspelo povečati proizvodnjo po količini za 37,2 %, po vrednosti pa za 22,3 % nasproti letu 1969. Delitev proizvodnje po tržiščih pa kaže, da je vrednostni obseg izvozne proizvodnje v letošnjem letu padel za 3,9 %, nasprotno pa se je za 32,5 °/o povečala proizvodnja izdelkov za domače tržišče. PROIZVODIJA V preteklem 9-mesečnem obdobju je bilo doseganje proizvodnje v količinskem in vrednostnem obsegu nasproti planu naslednje: OSEBNI DOHODKI Poprečni mesečni neto osebni dohodek je bil v preteklem 9-mesečju izplačan v višini 999 din na zaposlenega člana kolektiva. Letošnji 9-mesečni poprečni neto osebni dohodek je nasproti lanskoletnemu poprečju večji za 22,1 %. Mesec Količina Vrednost Indeks Količ. na plan Vredn. Januar 114.930 3,072.743 103,7 95,5 Februar 130.069 3,955.552 105,0 109,9 Marec 144.667 3,761.621 104,5 93,5 April 140.205 3,560.352 111,8 97,7 Maj 126.838 4,000.493 102,2 111,2 Junij 160.441 4,993.106 115,9 124,1 Julij 1291237 4,016.664 110/2 117,9 Avgust 109.627 3,703.794 96,1 111,8 September 138.427 4,655.283 89,4 1033 Skupaj 1,194.441 35,719.608 104,1 107,2 Navedeni podatki o dinami- bila torej v 9-mesečju večja ki proizvodnje po mesecih od plana za 2,409.531 din. kažejo, da je bila skupna ko- ličinska realizacija večja od Ulede na značaj izdelkov je planiranih prognoz za 4,1 %, bil količinski in vrednostni vrednostna pa za 7,2 %. Vred- delež 9-mesečne proizvodnje nost dosežene proizvodnje je naslednji: Grupe proizvodov Količina Vrednost % 1. Elektromotorji 959.871 17,561.802 49,2 2. Sirene 51.693 2/274.491 6,3 3. Gospodinjski aparati i 182.877 15,153.556 42,4 4. Usluge — 729.759 2,1 Skupaj 1,194.441 35,719.608 100 Struktura kaže, . da zaradi sproti lanskoletnemu popreč- hitre rasti gospodinjskih apa- ju je število zaposlenih letos ratov elektromotorji kot fi- večje za 2,6 %. nalni izdelek zavzemajo le še polovico proizvodnje. Primerjava 9-mesečnih rezultatov kaže, da je tovarni letos uspelo povečati proizvodnjo po količini za 37,2 %, po vrednosti pa za 22,3 % nasproti letu 1969. Delitev proizvodnje po tržiščih pa kaže, da je vrednostni obseg izvozne proizvodnje v letošnjem letu padel za 3,9 %, nasprotno pa se je za 32,5 % povečala proizvodnje izdelkov za domače tržišče. IZMET Pri 22,3 % povečanju proizvodnje v letošnjem letu se je izmet v celoti povečal za 24,7 odstotka, pri čemer se je poprečni odstotek izmeta, obračunan na gotovo proizvodnjo, dvignil iz 2,08 na 2,26, oziroma za 8,6 %. ZAPOSLENOST Računano po stanju zadnjega dne v mesecu je tovarna v preteklem 9-mesečju poprečno zaposlovala 656 ljudi. Na- IZVOZ V letošnjem 9-mesečnem obdobju je tovarna izvozila skupno za 705.104 $ svojih izdelkov in to elektromotorjev ter siren. Celotni letošnji izvoz je bil plasiran le v države s konvertibilno valuto. Iz mesečne realizacije je razvidno, da je bilo nihanje izvoza v letošnjem letu zelo neenakomerno. Maksimalni izvoz je bil dosežen v juliju, minimalni pa v septembru. Nasploh je bila realizacija izvoza v avgustu in septembru zaradi izpada motorjev za ZDA zelo majhna. Letos je tovarna v poprečju mesečno izvozila za 78.345 % svojih izdelkov. Primerjava skupne mase 9-mesečnega izvoza z ustvarjenim izvozom v enakem obdobju lani kaže, da je letošnja realizacija manjša od lanske za 112 % oziroma za 8.528 J. STROŠKI Bilančni podatki kažejo, da je vsota vkalkuliranih stroškov v letošnjem letu večja za 26,4 % od enakega obdobja v letu 1969. Ugotovljeno povečanje stroškov v primerjavi s proizvodnjo, ki se je od lani dvignila za 22,3 %, bazira v prvi vrsti na podražitvi materiala. OBRATNA SREDSTVA Bilanca obratnih sredstev kaže, da so se celotni viri v masi ob koncu 9-mesečnega obdobja zmanjšali za 2,8 % nasproti otvoritvenemu stanju na dan 1. L 1970, nasprotno pa so se povečala sredstva za 13,9 %. V skupini virov je zaslediti največje zmanjšanje obratnih sredstev v poslovnem skladu; le-ta se je zmanjšal za 14,3 % in to iz razloga, ker je tovarna depozite in pologe v zvezi z novo gradnjo plačala iz lastnih sredstev. V skupini virov so se za 16 % znižali kratkoročni krediti za obratna sredstva zaradi dokončnega odplačila kredita najetega pri Beograjski udruženi banki za uvoz materiala iz Danske. Obveznosti do dobaviteljev so v skupini virov največje in so se v času analiziranega obdobja povečale za 55,8 %. Saldo obveznosti do dobaviteljev zadnje mesece zelo narašča zaradi nelikvidnega žiro računa. Sredstva so se v masi povečala za 13,9%; povečale so se vse zaloge, od tega material za 32,1 %, nedovršena proizvodnja za 35,4 %, gotovi izdelki za 196,5 %, medtem ko so terjatve do kupcev ostale skoraj neizpremenjene. Terjatve do kupcev v strukturi sredstev zavzemajo 57,6 %, vsota njihovega salda ob zaključku 9-mesečja pa je visoka 17,817.493 din. Po stanju na dan 30. 9. 1970 je bilo od navedenega zneska za 9,752.724 din že zapadlih faktur, od tega za 2,464.054 din starih iznad 60 dni — računano od dneva zapadlosti. Za pretežno večino tega dolga čakajo v pristojnih bankah naši izvršilni predlogi in akceptni nalogi, ki pa se zaradi splošne nelikvidnosti le zelo počasi vnovčujejo. FINANČNI REZULTAT ^ Periodični obračun finančnega stanja tovarne za obdobje januar—september 1970 kaže, da v strukturi celotnega dohodka pripada 68,6 % porabljenim sredstvom in 31,4 % dohodku. Procentualni delež teh dveh elementov od letošnjega plana odstopa za 2,1 % v korist povečanega dohodka. Realizirani 9-mesečni rezultati celotnega dohodka, porabljenih sredstev in dohodka vsebujejo po primerjalnih indeksih prek 3/4 letnih planiranih vrednosti. Struktura dohodka in njegovih sestavnih elementov se v realizaciji od plana precej razlikuje. Tako v realiziranem 9-mesečnem dohodku pripada 15 % pogodbenim in zakonskim obveznostim, 60,7 % osebnim dohodkom in 24,3 % ostanku dohodka. Nasprotno pa struktura dohodka v letnem planu kaže, da po pokritju 17 % pogodbenih in zakonskih obveznosti in 71,4 % osebnih dohodkov ostaja za sklade samo še 11,6 %. Primerjava finančnega uspeha v enakem obdobju zadnjih dveh let prav tako kaže na znatno izboljšane rezultate v letu 1970. Tako se je letos nasproti letu 1969 povečal celotni dohodek za 14,5 %, dohodek za 22,6 %, ostanek dohodka pa za 52,1 °/o. Razlog za tako uspešni finančni 9-mesečni zaključek izvira predvsem iz visoke realizacije proizvodnje za domače tržišče. V analizi 9-mesečnega rezultata pa je treba omeniti, da ostanek čistega dohodka v zadnjih mesecih pada. Zanj. miva je struktura ostanka dohodka po tromosečnih obdobjih: % I. trimesečje 63,9 II. trimesečje 23,3 III. trimesečje 12,8 Po kumulativnih podatkih je neto rezultat dobička, to je razlike med prodajno in lastno ceno, po vrstah realizacije v 9-mesečju naslednji: % — .realizacija izdelkov na do mačem trgu + 61,1 — realizacija izdelkov v izvo zu —135 — realizacija storitev drugim . + 6,7 | — realizacija materiala in od padkov + 203 — razlika med izrednimi do hodki in izrednimi izdatki + 25,4 Kot kažejo podatki, je razlika pri cenah pri izvozu negativna, saj je bila v analiziranem obdobju prodajna cena v poprečju v masi za 135 odstotkov manjša od lastne cene. Kot že omenjeno je k uspešnemu poslovnemu rezultatu v največji meri doprinesla realizacija izdelkov na domačem tržišču, kar priča tudi zgoraj navedeni odstotek. K. T. . 1 Franci Troha Sredi čudovite jeseni je za vedno prenehalo biti srce našega dragega prijatelja in sodelavca v strokovnih službah ZP — Francija TROHE. Ko prijatelj odhaja na pot, kjer ni vrnitve, je slovo najtežje; besede slovesa so prazne, saj jezik ne more povedati vsega kar čuti srce. Imel je neizmerno voljo premagati svojo bolezen, izredno zaupanje vase, da bo z močjo svoje volje uspel pri tem prizadevanju, vendar je bilo telo že toliko izčrpano in srce preutrujeno, da ni zmoglo nobenega utripa več. Obstalo je, s tem pa je obstalo življenje, ki je bilo tako polno skrbi za vse dobro, obstalo je srce, ki se je razdajalo tako v službi, kot v privatnem življenju. Skrbel je za svojo družino, poskušal si je ustvariti času primerno življenje, tik pred ciljem, ko bi se lahko malo oddahnil, pa je omahnil. Vse življenje je živel po svojih jasnih načelih, s svojo osebnostjo je v vseh, ki smo ga poznali, zarisal lik, ki se nikoli ne pozabi. Imel je kljub skromnosti bogato življenje, njegova družina in z njo mi pa toliko težje občutimo slovo. Ljubit je knjige, slovenski jezik in našo prekrasno domovino. Iz knjig je črpal lepoto in znanje s katerim je obogatil svojo duševnost. Znal je mnogo tekstov na pamet, morda tudi tega, ki je večno prisoten ob uri slovesa: Živeti — umreti, je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! Glejte drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bon za svoj namen . .. Dragi Aci! Odšel si, toda v naših srcih in mislih boš živel naprej. Sodelavci »Elektromehanika« Kranj Tov. Franc Korošec, rojen 1. 1913 v Novem mestu, je v naši tovarni zaposlen že od decembra 1951. leta dalje. Njegova pot vključevanja, prilagajanja in strokovnega izpopolnjevanja je bila zelo pestra. Začel je pri Ljudski tehniki in to pri bivšem »Figovcu« nekje v podstrešnem prostoru in sicer na področju radijske tehnike. V januarju leta 1951 je proizvodnjo prevzel bivši Inštitut za elektrozveze; preselili so se v prostore (v ba- nec na tem področju ne bi mnogo napravil. Kot mojster je spoštovan in priljubljen, saj je po tolikih letih mojstrova-nja svete' '' — pri raznih problemih in osebnih težavah. Poleg vsega strokovnega dela in vodenja ljudi, je našel še čas za delo v samoupravnih organih, saj bil član že mnogih komisij, član DS in član izvršnega odbora sindikata v prejšnji mandatni dobi. Od priučenega delavca do tehnologa rako) na Linhartovo c. 35. Decembra 1951 se je isti oddelek preselil na Pržan, kjer se je kolektiv takrat ukvarjal z radijsko tehniko in elementi. Tov. Korošec je pionir na področju membran oz. zvočnikov, saj se vse obdobje od leta 1950 ukvarja z njimi. Prvotno je bil izdelovalec in obratovodja oddelka, nato mojster montaže vse do lanskega leta, ko je bil zaradi potrebe, ker za to področje tehnologija ni bila obdelana, premeščen v pripravo dela za tehnologa zvočnikov. Mnogo priprav orodja in istrumentov so bili njegova zamisel, dal je dosti idej kako bi to proizvodnjo čim ceneje in kvalitetnejše vodili. Seveda so bile tu bistvene dolgoletne izkušnje, ki jih tov. Korošec na tem področju ima in brez katerih novi- Kot član kolektiva se vedno znova zanima za problematiko tovarne, zavzema se, da bi bilo naše poslovanje čim uspešnejše, k čemur tudi «am s svojim delom veliko prispeva, in prav zato je lahko marsikomu za vzgled. I. K. Tov. Franc Korošec Proizvodnja v oktobru presegla vsa pričakovanja LANSKA OBVEZNOST PRESEŽENA ZA 19,7 %, KAR JE NAJVEČJE PRESEGANJE V LETOŠNJEM LETU Povprečna dnevna proizvodnja je v oktobru močno narasla, saj je bila za 7% višja kot v septembru in za 11 % višja kot je bi.a poprečna dnevna proizvodnja v 10 mesecih v letošnjem letu. Planska vrednost je bila v oktobru presežena za 5,600.000 dinarjev, v 10 mesecih pa za več kot 27 milijonov dinarjev, kar predstavlja poprečno proizvodnjo 21 dni. V 9 mesecih letošnjega leta je bil letni plan izpolnjen z 90,3%. Če bo plan za november izpolnjen 100%, bo že ob koncu novembra doseženo 99,5% letošnjega plana. PROIZVODNJA V OKTOBRU DE Izvrš. % Rotacijski stroji 146,6 Kinoakustika 126,6 Produkcija 286,5 Elektromeh. izdel. 153,6 Električni števci 114,2 Stikala 127,6 Telefonija 110,3 Merilne naprave 64,6 Mehanizmi 102,0 Orodjarna 85,5 Vzdrževanje 430,8 Skupaj 119,7 DE Rotacijski stroji je že izpolnila letni gospodarski plan. Oktobrska zadolžitev je bila presežena predvsem na račun izdelkov, ki ta mesec niso bili planirani. DE Kinoakustika je v tem mesecu plan močno presegla. DE števci je plan presegla s 14%. Povečanje je bilo doseženo predvsem s povečanjem proizvodnih kapacitet pri trifaznih števcih. Prvič v letošnjem letu je imela tudi dovolj sestavnih delov za stikalno uro, tako da je plan ur dosegla. DE Stikala je plan izpolnila vrednostno, ne pa po asortimanu. Težave je imela zaradi nedobavljenega materiala. Tudi v kumulativi je v desetih mesecev nad planom. DE Telefonija je mesečno zadolžitev izpolnila, še vedno pa je imela težave z materialom. Iz meseca v mesec se pojavlja, da material sicer pride, toda z zamudo, tako je bil vedno problem ob koncu meseca kompletirati celo serijo. DE Merilne naprave je interni plan izpolnila, toda pri (Dalje na 7. strani) Obrat MEHANIZMI Lipnica je oktobrski plan izpolnil s 102 % 9-mesečnega pa s 108,7 %. (Slika: tov. Marija pri stiskalnici v oddelku produkcije) November — mesec boja proti alkoholizmu ALKOHOLIZEM Z DRUŽBENOMEDICINSKEGA STALIŠČA Podatki, ki bi nam mogli osvetliti razširjenost alkoholizma pri nas, so razmeroma skromni. Danes imamo sicer že precej parcialnih podatkov, ki pa omogočajo sestaviti le delno podobo o tem pojavu pri nas. Pred nekaj leti je bilo po oceni v Jugoslaviji 300—400 tisoč kroničnih alkoholikov. Ta podatek je v skladu z verjetnostnim računom, po katerem je v vsaki populaciji najmanj 3—5 % alkoholu vdanih ljudi. Ce pa k navedenemu številu prištejemo še ostale osebe, ki so prizadete zaradi alkoholizma — predvsem družinski člani alkoholikov — ugotovimo, da je v Jugoslaviji zaradi alkoholizma neposredno ali posredno prizadetih najmanj 1,500.000 do 2,000.000 ljudi. Po ocenah zdravstvene službe je v Jugoslaviji najmanj 50.000 takih alkoholikov, ki bi se morali zdraviti v bolnišnicah. O številu alkoholikov v Sloveniji prav tako nimamo zanesljivih podatkov. Po različnih avtorjih je v Sloveniji od 12.000 do 20.000 alkoholikov. Leta 1959 je sekretariat za socialno varstvo ugotovil, da so imeli občinski organi socialnega varstva v tem letu opravka z 2.221 alkoholiki, leta 1967 pa so organi socialnega varstva obravnavali 4.002 alkoholika (podatek za 52 ob- čin). To število pa seveda ne zajema vseh alkoholu vdanih ljudi. Navedeni podatki kažejo samo tisti del alkoholikov, pri katerem je bolezen prešla že v takšen stadij, da so za družbo skrajno moteči. Vseh drugih ekscesivnih pivcev, ki lahko pomenijo za družbo prav takšno motnjo, nihče sistematično ne registrira. Obseg te »rezervne armade« alkoholomanov se v splošnem ocenjuje na okrog 30 % odraslega prebivalstva. To so večinoma občasni eks-cesivni pivci, ki so še zmožni kontrolirati sami sebe. Leta 1967 je bila opravljena na Gorenjskem vzročno-epi-demiološka raziskava, ki je zajela 13 gorenjskih vasi in 5 vzorcev populacije iz gorenjskih mest. Med anketiranimi je bilo 16,1 % alkoholikov. Od tega je bilo manifestno kroničnih 5%, prikrito kroničnih 4,3 % in ekscesivnih pivcev 6,8 %. Po podatkih, ki pa niso strokovno dokumentirani, je stanje ponekod na Dolenjskem in na štajerskem še nekoliko slabše. Take ugotovitve kažejo, da so dosedanje cenitve o številu alkoholikov zdaleč prenizke. Po vseh dosedanjih izkušnjah in impresijah različnih strokovnih služb, je število alkoholikov pri nas presenetljivo veliko. V Sloveniji so napravili že več anket med osnovnošolsko mladino, s katerimi so poskušali ugotoviti, koliko naših otrok že v zgodnji mladosti uživa alkohol. Ponekod so našli prav visok delež otrok, ki uživajo alkoholne pijače. Iz opažanj naših prosvetnih delavcev vsaj približno 75 % otrok iz družin alkoholikov v šoli težko uspeva in šolsko obveznost navadno končajo v petem ali šestem razredu. Po raziskavah pomeni zgodnji začetek popivanja še pred 16. letom starosti pomembno okoliščino za kasnejši razvoj alkoholizma. Kolikor mlajši je človek, ko začne redno piti, toliko večja je verjetnost in možnost, da bo pozneje prišel v spopad s pravili družbenega sožitja in še več možnosti, da bo postal alkoholik in tudi delinkvent. To pomeni, da je zgodnji začetek popivanja eden izmed pomembnih činiteljev pri razvoju alkoholizma in delinkventnosti. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je vedno več mladine v vrstah alkoholikov in problem alkoholizma med mladino se kaže v vedno ostrejši obliki. Razlogi za to stanje so v nekem smislu specifični. Mladina se zgleduje po odraslih pri uživanju alkohola, družbena toleranca do tega pojava pa še vzpodbuja mladino k pitju. V želji po emancipaciji se v obdobju protesta in emocionalne vznemirjenosti, v obdobju kriz rasti in dozorevanja iz večje in pogostejše uporabe alkohola, kaj lahko razvije alkoholizem. Alkoholi- Fred nami so občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij Letos poteče dvoletni mandat vsem vodstvom organizacij sindikata v delovnih organizacijah. Občni zbori bodo v času od novembra 1970, do februarja 1971. Pomen občnih zborov ni samo v izvolitvi novih vodstev, temveč tudi v vsebinski obogatitvi dela sindikatov. Na drugi konferenci Zveze sindikatov Slovenije, so dobili slovenski sindikati svoj prvi statut in izoblikovali osnovne politične cilje in naloge naše organizacije, ki so: — stalno naraščanje materialnega in kulturnega standarda delovnih ljudi, kar je pogoj za njihovo večjo svobodo, neodvisnost in ustvarjalnost; — vedno bolj humani in demokratični odnosi med ljudmi, ki so pogoj za samoupravni položaj delovnega človeka v družbi; — trajno utrjevanje socialne varnosti delovnega človeka, ker ga razbremenjuje negotovosti in mu omogoča, da se vse bolj posveča ustvarjalnemu delu; — ustvarjanje potrebnih materialnih možnosti za boljšo življenjsko raven in za so. cialno varnost delovnega človeka. To je samo nekaj glavnih političnih izhodišč dela sindikalnih organizacij. Nahajamo se v obdobju pred II. kongresom samou-pravijalcev Jugoslavije, ki bo maja prihodnjega leta. Priprave na kongres so razgibale še zlasti organizacije sindikatov v iskanju odgovorov na nekatere osnovne dileme do ključnih vprašanj nadaljnega razvoja družbeno-ekonomskih odnosov. Vse to nas obvezuje, da letošnje zbore pripra- vimo in izvedemo še z večjo pozornostjo kot doslej in omogočimo slehernemu zainteresiranemu članu ustvarjalno in neposredno sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju programa dela sindikalne organizacije. Vsebina občnega zbora in program dela osnovne sindikalne organizacije Občni zbor mora realno oceniti aktivnost osnovne sindikalne organizacije v preteklem mandatnem obdobju, ugotoviti pomanjkljivosti in vzroke ter na osnovi političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov, sprejetih na II. konferenci sindikatov Slovenije, programirati naloge za prihodnje obdobje. • Ocena pretekle dejavnosti naj vsebuje pregled stališč, sklepov in programa dela zadnjega občnega zbora, kaj je bilo uresničeno in kaj ne, ter poiskati vzroke, zakaj sklepov ni bilo mogoče v celoti uresničiti. Kritično je treba oceniti, ali so stališča sindikalne organizacije resnično izražala potrebe, predloge in mnenja članstva ter ali je s svojimi pobudami in aktivnostjo vplivala na reševanje najbolj žgočih problemov gospodarjenja in družbenega napredka delovne organizacije. 9 Da bi se izognili nepotrebnim in splošnim razpravam o vprašanjih, ki niso bistvenega pomena za položaj delavcev v delovni organizaciji, naj bo razprava usmerjena predvsem na konkreten dogovor, za reševanje tistih zadev, ki neposredno vplivajo na materialni in družbeni položaj delavcev. 0 Dejstvo, da je dohodek eden najpomembnejših elementov družbeno ekonomskih odnosov, narekuje sindikalni organizaciji, da osredotoči svojo dejavnost delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki pa naj postanejo dejansko odsev produktivnosti in dela ter uspehov poslovanja delovne organizacije. 0 Za optimalno angažiranje materialnih in kadrovskih možnosti je potreben čvrst program razvoja delovne organizacije, ki mora vključiti tudi načrtno kadrovsko politiko, v smeri izboljšanja kadrovske strukture predvsem na ključnih delovnih mestih. Izobraževanje mladine in odraslih mora biti stalni proces v delovnih organizacijah. Osnova napredka kadrovske strukture v delovni organizaciji pa je sposoben strokovni kader v kadrovskih službah. 0 Stanovanjc je eden od bistvenih elementov življenjskega standarda delovnih ljudi. Stanovanjski standard ze-vpliva na delovno storilnost in s tem tudi na ekonomski razvoj. Neurejene stanovanjske razmere povzročajo težke osebne, družinske, ekonomske in politične posledice. Zato naj se sindikalna organizacija zavzema za večja vlaganja sredstev v stanovanja, zlasti šc za delavce z nižjimi osebnimi dohodki. 0 Odgovornost sindikata je, da budno spremlja razvoj samoupravljanja v svoji delovni organizaciji, v skladu s sprejetimi amandmaji, ustavnimi načeli ter internimi zakonodajnimi akti: samoupravni sistem je temelj naše družbene ureditve, sin- dikati so pa tisti, ki ga morajo v delovnih organizacijah nenehno izpopolnjevati, v cilju angažiranja vseh zaposlenih. 0 Slabi medsebojni odnosi v delovnih organizacijah so pogosto vzrok za konfliktne situacije, ki so pravzaprav izraz slabosti samoupravne prakse in pomanjkljivosti delovanja družbeno političnih organizacij. Vzroki za tako stanje so: neustrezen sistem delitve po rezultatu dela, nejasnost nadaljne perspektive, slabi pogoji gospodarjenja in ne nazadnje neustrezna strokovna usposobljenost odgo- Jože Mave Vse člane kolektiva »Avtomatika« na Pržanu je pretresla žalostna novica o smrti našega Jožeta, še pred enim letom tako vedrega in priljubljenega tovariša. Rodil se je 6. 12. 1909 na Jesenicah. Živel in umri je v Kranju, tudi pokopan je v osrčju Gorenjske v Dovjem pri Mojstrani. V našem kolektivu je bil potnih 15 let zelo zavzet za uspehe kolektiva. Bil je kovinostrugar in vodja tehnološke skupine v orodjarni. Vse svoje znanje in izkušnje je z vso resnostjo in pripravljenostjo prenašal na mlajše orodjarje oz. sodelavce. Vedno se je trudil, da bi vse proizvodne naloge čimbolje izpolnili. Veselil se je vsakega najmanjšega uspeha, zato je vomih delavcev, pa tudi slaba ali napačna obveščenost zaposlenih. To so nekatera izmed vprašanj, o katerih naj razpravljajo občni zbori sindikalnih organizacij po delovnih organizacijah. Posebno pozornost naj občni zbori posvetijo izbiri novih vodstev sindikalnih organizacij, ker je od tega v največji meri odvisna uspešnost dela. Zaradi obsežnosti in mnogovrstnosti dela, tako v delovni organizaciji kot izven, je nujno potrebno izbrati splošno razgledane kadre. J. 3. bil toliko bolj zaskrbljen ob neuspehih. Sodelavci še danes težko verjamemo, da ga ni več med nami, težko se je sprijazniti s tako žalostno resnico. Najbolj ga bomo ohranili v spominu, da bomo z delom nadoknadili vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo. Kolektiv . »Avtomatika* Pržan ..............................................milil.......................................Hlinili...........................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiii............................................... zem mladine vzpodbuja tudi industrija zabave, ki načrtno ustvarja pogoje za uživanje alkohola in ga propagira. Na ta način se pitje alkohola, ki je bilo lahko spočetka samo način zabave in sredstvo za prijetnejše preživljanje prostega časa, spremer-' v bolezensko odvisnost od alkohola. Naši podatki o vzrokih popivanja presenetljivo soglašajo z ugotovitvami francoskih avtorjev, ki sodijo, da je začelo popivati več kot 50 % alkoholomanov brez nekih izrazitih osebnostnih dispozicij, pač pa pretežno zaradi socialnih navad in običajev. Tudi po podatkih študije Inštituta za kriminologijo je okrog 50 % anketirancev začelo popivati zaradi družbe in iz navade. Spreminjanje navad, ki so močno žive pri nas, je zato pomemben prispevek k boju proti alkoholizmu. človek, ki mu alkoholne pijače in zlasti njihov cuforični (prijetno počutje) učinek ni neznan že iz zgodnje mlado- sti, bo mnogo bolj verjetno posegel po alkoholu tudi pozneje, če bo zašel v stisko. Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani je v svoji raziskavi o delin-kventnih in nedelinkventnih alkoholikih, raziskoval tudi, v kateri starostni dobi so anketirani alkoholiki pričeli piti. Ugotovili so naslednje: 9 % anketiranih je začelo piti že pred 10. letom, med 10. in 16. letom je pričelo piti 10 %, med 16. in 20. letom pa 27 %. Skoraj polovica alkoholikov (46 %) je torej pričelo piti v letih pubertete ali celo otroštva. Ti podatki pričajo, da je način človekove reakcije na zunanje pritiske zelo odvisen od »reakcijskega vzorca«, ki si ga pridobi posameznik v mladosti, pa tudi od navad, ki si jih je utrdil v mladih letih. V Sloveniji je ugotovljeno, da 64,3 % nosečnic (brez Ljubljane, Maribora in Celja) pije alkoholne pijače. Žene ponekod uživajo alkohol tudi v času dojenja. O vedno večji razširjenosti alkoholizma v Jugoslaviji in Sloveniji pričajo tudi tisoči alkoholikov, ki so v zadnjih letih obiskali tisto majhno število ambulant, dispanzerjev in bolnišnic, ki se pri nas ukvarjajo z zdravljenjem alkoholizma. Tudi o teh nimamo točnih podatkov, ker se o alkoholikih ne vodi posebna statistična evidenca. Že po teh skromnih podatkih, ki jih imamo, pa lahko sklepamo, da je alkoholizem družbeni problem, ki po svojem obsegu in intenzivnosti prav nič ne zaostaja, če celo ne presega alkoholizma v deželah, ki se dajo primerjati z našo. Ena izmed negativnih posledic alkoholizma, ki je naj-neposredneje povezana z interesi gospodarstva, ker se kaže neposredno na delovnem mestu in neposredno vpliva na proizvodnjo in produktivnost, je delovna nesposobnost alkoholika. Sodobna, industrijsko organizirana proizvodnja, zahte- va skrajno mejo pazljivosti in koncentracije pri delu, visoko stopnjo delovne morale, hitro zmožnost reagiranja, naglo prilagoditev delovnemu procesu. Razumljivo je, da človek, ki je obolel za alkoholizmom, teh zahtev ne zmore. Še več: v sodobni industriji je veliko delovnih mest in delovnih procesov, kjer je lahko nevarna ali pa vpliva zaviralno že manjša količina popitega alkohola. Na takih mestih odpovedujejo tudi zmerni pivci. Posledice alkoholizma za delovno mesto so predvsem: zmanjšana produktivnost (kvalitativno in kvantitativno), velik odstotek izostajanja z dela (po dr. Jel-lineku izgubi vsak alkoholik letno 20 dni zaradi alkoholizma in 2 dni zaradi drugih bolezni, povezanih z alkoholizmom), večje število nesreč na delu, prezgodnja invalidnost in skrajšana delovna doba. Razen tega prizadenejo alkoholiki svojim delovnim organizacijam tudi velike »ne- materialne« škode; škodujejo ugledu in poslovnosti svojih delovnih organizacij, zlasti v nekaterih panogah, kot je npr. transport, prehrambena industrija in slično. Bolj ali manj redno uživa alkoholne pijače pretežna večina odraslih ljudi pri nas. Gospodarske organizacije na splošno tudi ne ukrenejo ničesar, da bi omejile ali preprečile uživanje alkoholnih pijač med delovnim časom. Uživanje alkohola med delovnim časom in pogosto tudi na tešče je pri nas zelo razširjena navada, ki je škodljiva še zlasti, ker se navadno pijejo močne žgane pijače. V Sloveniji žal nimamo nobene raziskave o tem. kolikšno škodo povzročajo alkoholiki na delovnem mestu. Zdravstvena statistika nam kaže samo odsotnost z dela zaradi alkoholizma in alko holnih psihoz, pri čemer je treba upoštevati, da zdravniška diagnoza »alkoholizem« pomeni že izredno hudo okvaro zdravja. e Proizvodnja v oktobru presegla... (Nadaljevanje s 5. strani) eksternem planu, ki je sicer nizek, je imela zaradi prepozne dobave kondenzatorjev iz Semiča in instrumentov iz Otoč. DE Mehanizmi je mesečni plan vrednostno presegla. Števcev pogovorov je izdelala premalo, močno pa je presegla plan številčnikov za potrebe obrata Števcev. Izpolnitev plana v DE Orodjarna in Vzdrževanje pa Po podatkih Direkcije za obnovo in izgradnjo Skopja je od potresa (1963) do danes angažirana milijarda in sto milijonov dinarjev, ali okrog 60 odstotkov predvidenih sredstev. Do konca 1970. leta bodo izkoristili okrog milijarde in 330 milijonov dinarjev, a to je okrog 72 odstotkov gospodarstvu namenjenih sredstev. V 1971. letu bodo uporabili po predvidevanjih skupna sredstva, namenjena gospodarstvu — za rekonstrukcijo ih modernizacijo posameznih obratov v Metalskcm zavodu »Tito«, za razvoj OHIS (kemična industrija), za investicije v poljedelstvu ter ■’*>. odplačilo anuitet za nabavljeno opremo skopskih gradbenih podjetij. Težko je reči, kakšno število gospodarskih objektov v Skopju je dosedaj saniranih, rekonstruiranih in moderniziranih s sredstvi Fonda, ker je bil dobršen de.' teli je v glavnem odvisna od prostih kapacitet, ker delata ta dva obrata predvsem za potrebe tovarne. DESETMESEČNA PROIZVODNJA DE Izvrš. _________________________%_ Rotacijski stroji 121,1 Kinoakustika 118,3 Produkcija 253,8 sredstev dodeljen gospodarskim organizacijam kot soudeležba v skupnem znesku predračunskih investicij. Pa vendar, najpomem'—■•’’še naložbe Fonda za obnovo so odobrili za Tovarno cementa »Usje«, Avtokaroserijo »11. ok-tomvri«, Metalnemu zavodu »Tito«, obratom OHIS: tovarni stekla, rudniku »Ra-duša«, tovarni »Alumina«, trikotaži »Crvena zvezda«, za izgradnjo železniškega križišča-tovornega prometa ŽTP Skopje, za Trgovski center itd. Najpomembnejša investicija je udeležba Fonda v takoimenovani tretji rundi izgradnje skopske Železarne, ki znaša okrog 270 milijonov dinarjev. Spričo teh velikih možnosti, ki se ponujajo našim inženiring birojem, »Teden Iskre« v Skopju ni le revija naših ši-rokopotrošniških kapacitet, temveč investicijskih storitev, ki naj pripomorejo k gospodarskemu okrevanju težko preizkušenega mesta. M. Lj. Elektromeh. izdeL 132,9 Električni števci 105,1 Stikala 101,8 Telefonija 107,9 Merilne naprave 95,5 Mehanizmi 108,7 Orodjarna 119,4 Vzdrževanje 77,3 Skupaj 110,6 Kot je bilo omenjeno v septembrskem poročilu, so v DE Stikala popravili napako pri obračunu, kar jim je rezultat bistveno popravilo, tako da imajo tudi v kumulativi pozitiven rezultat. Napaka je bila v tem, da je DE Stikala obračunavala proizvodnjo le po .astnih cenah. Proizvodnjo bi morali obračunavati po lastnih in planskih prodajnih cenah. PRIMERJAVA DESETMESEČNE PROIZVODNJE (1969—1970) DE Izvrš. % Rotacijski stroji 137,4 Kinoakustika 110,7 Produkcija 83,7 Elektromeh. izdel. 115,9 Električni števci 94,8 Stikala 106,5 Telefonija 138,4 Merilne naprave 99,6 Mehanizmi 127,4 Orodjarna 88,5 Vzdrževanje 57,3 Druge storitve 79,0 Skupaj 116,8 Tovarna je v desetih mesecih letos proizvedla skoraj 17 ■% več kot v istem odboju lani. Največje povečanje beleži telefonija, dočim se števci iz meseca v mesec bolj približujejo .anski proizvodnji. Merilne naprave so zaradi izpada v oktobru letos malenkostno izpod lanske realizacije. »Orodjarna« in »Vzdrževanje« pa morata imeti manj eksterne proizvodnje, kar je tudi v skladu z gospodarskim planom. Za obnovo skopskega gospodarstva Investirano 1,1 milijarde din Letošnji »Teden Iskre« je od 11. do 16. novembra v Skopju. Razumljivo je, da ne gremo v Skopje »zaradi tradicije«, marveč z določenimi cilji — da ponudimo in predstavimo temu zanimivemu poslovnemu področju svoje proizvodne dosežke in Intelektualne storitve. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov 4. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOVARNE (5. 11. 1970) G Delavski svet je sprejel in potrdil predlog, da se tov. Boris Kryštufek, direktor tovarne, na lastno željo zaradi zdravstvenega stanja, razreši kot direktor tovarne, s tem da posle direktorja opravlja do predaje poslov novemu direktorju. Delavski svet je v tej zvezi sklenil: a) V skladu z zakonom in statutom se razpiše prosto mesto direktorja tovarne in imenuje v razpisno komisijo naslednje člane: Staneta Mihaliča, Franca Klemenčiča in Ivana Cvara, ter da 3 člane imenuje tudi delavski svet združenega podjetja Iskra. b) Delavski svet imenuje primopredajno komisijo v naslednji sestavi: inž. Alojz Grčar, Janko Košnik, Miroslav Gogala, Henrik Peternelj in Nace Pavlin. Delavski svet je potrdil plan proizvodnje tovarne za leto 1971. Skupna proizvodnja znaša 411,389.000,00 din, eksterna proizvodnja pa 398,014,00 din. gl DS je potrdil plan izvoza za leto 1971, v vrednosti $ 5,937.869 ali din 74,223.362,00. G Delavski svet je odobril, da se uvede štipendiranje na Poklicni šoli Iskra po naslednji lestvici: letnik ocena 2 3 4 5 I. din 100 HO 120 130 II. din 120 130 140 150 III. din 140 150 160 170 ♦♦ ♦o ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ «♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦o ♦♦ ♦♦ »♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ Zanimiva ideja Kadrovska komisija ZP je ob priliki obravnave kadrovske problematike v ZP Iskra v petek, 6. novembra 1970 dala, po našem mnenju, izredno zanimivo idejo: da bi v okviru organizacijsko kadrovskega področja ZP osnovali evidenco vseh kadrovskih potreb v Iskri, torej kadrovskih potreb v vseh tovarnah in organizacijah ZP. V čem bi bila korist imeti na enem mestu tako evidenco? 1. Tovarne(oz. vse organizacije ZP) bi redno javljale svoje potrebe po kadrih z navedbo delovnega mesta in zahtev za zasedbo tega delovnega mesta; 2. tovarne bi javljale tudi personalne podatke za vse delavce, ki so se prijavili na razpise in objave in zaradi omejenega števila delovnih mest niso bili sprejeti; 3. tovarne bi redno javljale tudi personalne podatke o delavcih, ki zapuščajo tovarno (so v odpovednem roku) ali pa jo iz določenih razlogov nameravajo v bližnji ali daljni prihodnosti zapustiti (zdravstveni razlogi, študij otrok, premestitev žene v drugi kraj, stanovanje). Od take »evidence«, če bi ažurno prejemala podatke, bi lahko imeli koristi vsi: delavci Iskre in organizacije. Zakaj? Tovarna bi vsak čas imela vpogled v evidenco vseh kadrov, ki bi radi menjali delovno razmerje v Iskri, pa tudi vsi delavci Iskre bi imeli vpogled v prosta delovna mesta v naših organizacijah. Imeli bi evidenco tudi tistih delavcev, ki bi iz drugih gospodarskih orga-nzacij želeli priti v Iskro. Morda bi lahko v doglednem času taka »evidenca« prerasla v Iskrino kadrovsko agencijo?! Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllltlllllllllllllllllllllll Odsotnost z dela zaradi alkoholizma v letih 1962—64 se je gibala takole: 1962 zaradi alkoholne psihoze 122, zaradi alkoholizma 1.053; 1963 zaradi alkoholne psihoze 138, zaradi alkoholizma 1.091; 1964 zaradi alkoholne psihoze 165, zaradi alkoholizma 1.496 ali leta 1962 na 1.000 zaposlenih 2,32, leta 1964 pa je odsotnost z dela narasla na 3,18. Razen tega je tudi pod drugimi diagnozami skrito veliko število bolnikov, katerih osnovna bolezen je alkoholizem. Koliko nas velja po alkoholizmu pogojena škoda, ki jo utrpijo delovne organizacije, ni znano, prav tako ne izdatki, ki jih alkoholiki povzročajo skladom socialnega zavarovanja. Zanimive raziskave o tem problemu so delali v Hrvat-ski. Dr. V. Hudolin s sodelavci je raziskoval po vzorčni metodi dve delovni organizaciji; v prvi so našli med zaposlenimi 22 % alkoholikov ter 16 % rednih pivcev, ki preveč pijejo, v drugi pa 21 % alkoholikov ter 17 % pivcev v predalkoholni fazi. V primerjavi z nealkoholiki so alkoholiki izostajali z dela večkrat (86 % alkoholikov: 65 % nealkoholikov) in dalj 'časa. Zunanja fluktuacija je bila prav tako pomembnejše večja pri alkoholikih kot pri nealkoholikih (3, 4, 5 in večkrat je menjalo delovno mesto 43 °/o alkoholikov ter 24 % nealkoholikov). Dr. Hudolin je ob analizi dela komisij za ugotavljanje invalidnosti I. stopnje tudi ugotovil, da je bilo v letih 1964—1966 med pregledanimi primeri 6,28 % alkoholikov (1. 1964 — 4,5 %, 1965 — 6,13 %, leta 1966 pa 7,4 %); v primerjavi z drugimi invalidi so alkoholiki postali invalidi 10 let prej, približno 10 %, pogosteje kot pri drugih je bila pri alkoholikih ugotovljena invalidnost I. stopnje. Za primerjavo navajamo izračun za Beograd: 1. 1966 so znašale izgube v beograjskem gospodarstvu zaradi odsotnosti z dela zaradi alkoholizma 156.100.00 N din; upoštevano je v tem znesku: nadomestila delavcev, potni stroški, izgube delavcev pri zaslužku ter izgube v nacionalnem dohodku. Istega leta so znašali davčni dohodki družbeno-poli-tičnih skupnosti (zvezni, republiški in občinski davek na promet alkoholnih pijač) 47.840.00 N din. Ce dohodke in izdatke seštejemo, pomenijo dohodki 23,4 %, izdatki pa 76,6 %. Po nekaterih ocenah je danes alkoholizem kot bolezen, kot vzrok obolevanja ter kot vzrok smrti po vrstnem redu bolezni na tretjem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. Medicinska problematika alkoholizma — kot bolezni — je v svetovnem merilu stara komaj kakih štirideset let. Pri nas smo začeli zdravljenje alkoholikov razvijati po drugi svetovni vojni. V sodobni industrijski civilizaciji dobiva alkoholizem pomen množične socialne bolezni. Definicija alkoholizma pa zajema več faz, ki vse niso bolezni v medicinskem smislu. Temelj, iz katerega sc razvije alkoholizem, je družbeno življenje in prisotnost nekaterih osebnostnih lastnosti, predvsem lastnosti, kot so: nezrelost, omejene možnosti kontaktira-nja z zunanjim svetom, labilnost, nestalni življenjski cilji, krize ob vsaki frustraciji itd. Alkoholizem ni samo bolezen osebnosti, je hkrati na nek način tudi bolezen okolja. Gre za medsebojno negativno vplivanje in za obojestranski nezdrav način reagiranja. Zato je nesmiselno zdravljenje enega, če ne zdravimo hkrati tudi drugega. Ker je alkoholizem kot bolezen postal obsežnejši problem šele nedavno, se alkoholiki zdravijo večinoma v psihiatričnih bolnišnicah oziroma oddelkih. Ponekod po svetu pa so že organizirane tudi posebne ustanove za zdravljenje alkoholikov, vsaj za nekatere faze bolezni. Tudi v nekaterih jugoslovanskih republikah so v tem primeru na boljšem kot pri nas. Zaradi vsega tega je republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS novembra 1968 izdelal informacijo o alkoholizmu na Slovenskem in njegovem preprečevanju. Julija meseca 1970 pa je izdelal akcijski program boja proti alkoholizmu v SRS v katerem so zapopadc u različni elementi: od ustanavljanja ali primerne dopolnitve zavodov za zdravljenje alkoholikov in preprečevanja alkoholizma, do šolanja potrebnih tovrstnih kadrov, za spremembo določenih zakonskih predpisov o vinu, predelave sadja, inšpekcijskih služb ipd. S tem smo postavili solidne osnove za resno borbo proti alkoholizmu kod družbenem in osebnem zlu našega časa. Po materialu rep. sekretariata za zdravstvo in soc. varstvo SRS — Lj. B.) Kratke vesti ■■ BARVNA TELEVIZIJA V SVETU Po prognozah ameriške firme ADL, ki se bavi s pro-fesiona.nimi storitvami na področju raziskave tržišča, pričakujejo, da bodo 1975. leta zavladali na ameriškem tržšču barvni televizorji firme RCA.To podjetje'bo pokrilo okrog 30 % tržnih potreb, v vrednosti okrog 1,2 milijarde dolarjev, na drugem mestu naj bi bila firma Zenith (575 milijonov dolarjev), a na tretjem General Electric (460 milijonov). Pričakujejo tudi, da bosta firmi RCA in Sylvania prodali 1973. Veta za-700 milijonov dolarjev ekranov za barvno televizijo in na ta način zadovoljili okrog 70 % tržnih zahtev. Istočasno predvidevajo nenehno padanje prodaje čr-no-belih televizorjev, vendar v počasnem ritmu. Letna rast prodaje barvnih televizorjev naj bi bila za 7 %. Na prenosne televizorje bo odpadlo v tem času okrog 25 %. Četudi se je Jugoslavija leta 1966 odločila za SECAM sistem barvne televizije, je zelo verjetno, da bo prišlo do sprememb in da bomo sprejeli PAL sistem. To lahko sklepamo na podlagi izjav direktorjev RTV Slovenije in Hrvatske. . Mi- ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ TOČKA ZA PAL SISTEM Pred štirmi leti je bil velik dobiček za francosko elektronsko industrijo odločitev SSSR, da se priključi SECAM-sistemu barvne televizije. Medtem se je celotna Zahodna Evropa opredelila za zahodnonemški PAL-si-stem. Sporazum s SSSR je dobil tudi praktično potrdilo na področju sodelovanja v proizvodnji elektronk. širijo pa se govorice, da se kljub temu lahko zgodi, da SSSR pri uvajanju barvne televizije ne bo uporabila francoskega sistema. Vzrokov za to je več. Pri tem nikakor ne gre podcenjevati faktorja tako imenovane video izolacije. Za francoske proizvajalce bi bil' odstop od njihovega sistema vsekakor velik udarec. Morda ni brez pomena tudi dejstvo, da prihajajo takšne informacije iz ameriških virov, odkoder je prišel v Zahodno Nemčijo tudi PAL-sistem barvne televizije. ■■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ PRVA ELEKTRONSKA VIOLINA V teku časa so se zelo spremenili pojmi o tem, kako naj zveni glasba. Tudi glasbeni instrumenti so se prilagodili naši tehnični epohi. Kmalu pa naj bi se pojavil na tržišču elektronski aparat, ki je po svoji obliki podoben violini. Instrument je konstruiral neki hobi-izumi-tclj iz Weilbacha v Zah. Nemčiji. Prednost elektronske violine je v tem, da je mogoče združiti v enem instrumentu vsa godala (violina, viola, čelo in kontrabas). Treba je samo vključiti ustrezne elektronske sestavne dele. Ta predlog zanima v prvi vrsti industrijo glasbenih instrumentov, ker ne bo več potrebno uvažati tako velikih količin plemenitega lesa, ki je neobhoden za vsak glasbeni karakter dobrih glasbenih instrumentov. Tehnične lastnosti elektronske violine temeljijo na sistemu magnetofona. Godalo ima obliko violinskega loka, na katerem je napet magnetofonski trak, na katerem so po želji fiksirane razne vrste tonov. S tem lokom vlečemo prek »glavice za zvok« in proizvajamo tresljaje, ki jih ojačevalec napravi slišne. Izumitelj je prepričan, da bo njegova violina kmalu zavzela dobro mesto na skali najpriljubljenejših instrumentov. Zanesljivo pa je, da kljub vsemu ne bo nikoli konkurenca pravi Stradlvarijevi violini. ■ ■ ■■ as ■■ »ELEMENTI« LJUBLJANA Sindikat organiziral lep izlet v San Marino »Elementi«: Reševanfe stanovanjske problematike 24. novembra zgodaj zjutraj smo odpotovali iz Ljubljane prelko Gorice mimo Benetk do Ravene, kjer je bil daljši postanek. Potovanje smo nadaljevau do Riminija, kjer je bil ogled mesta in prenočišče. Nasdednji dan smo prispeli v San Marino, kjer je bil ogled vseh zanimivosti mesta in zeflo znanih gradov. Po kosilu v SanMarinu smo se vračali prek Ferare in Padove, kjer smo imeli daljši postanek. Iz Padove smo se prek Trsta vračali v Jugoslavijo. Zaključek izleta je bil v Senožečah. V poznih večernih urah smo se vrnili V Ljubljano. Vsi udeleženci se bodo še doli go spominjali izleta v Italijo, ki ga je organizirala sindikalna podružnica. K. Eden izmed odločilnih elementov življenjskega standarda in pomemben dejavnik za življenje, reprodukcijo delovnih sposobnosti in za zdravje delovnih ljudi je vsekakor tudi stanovanjski problem. V naši tovarni se tega problema dobro zavedamo, zato smo iskali v sedanjih razmerah najbolj primerne načine reševanja z namenom, da bi z razpoložljivimi sredstvi čim več potreb zadostili. Konec leta 1968 je' DS tovarne sklenil, da se članom kolektiva dajo posojila v obliki združenega varčevanja. Po potrebah in možnostih posameznikov so se sredstva mesečno vplačevala za dobo 13 oz. 24 mesecev. S tem načinom smo lahko rešili največ primerov, ker smo s tem pridobili še bančna posojila za posameznika, tako je vsak posameznik dobil dejansko še enkrat povečano posojilo. V letošnjem letu je DS tovarne na isti način nadaljeval z reševanjem stanovanjskih potreb. Pokazalo se je, da sredstva tovarne ne bodo zadostovala, zato smo najeli kratkoročni kredit pri KBH Ljubljana. Iz tega posojila smo lahko reševali probleme tistih članov kolektiva, ki imajo že vso potrebno dokumentacijo za gradnjo ali nakup stanovanja, ker so sredstva na razpolago do vključno decembra letošnjega leta. Iz sredstev tovarne pa smo posojila še vnaprej vezali v obliki združenega varčevanja. Na ta način smo v tem letu zadovoljili prošnjam 150 članov kolektiva. To število ni majhno, toda nekaterih primerov kljub temu nismo mogli rešiti. So tudi posamezniki, ki zaradi svojih razmer niso zmožni mesečno varčevati za gradnjo ali nakup stanovanja. Res je, da so med temi večinoma delavci z nizkimi osebnimi dohodki, katerim bi bik) treba dodeliti stanovanje. Ta problem tare našo tovarno; z nakupom stanovanj v prejšnjem obdobju smo delno reševali te primere. Spričo nenehnega naraščanja cen stanovanj in vse večjih potreb po stanovanjih smo se odločili za enkrat samo za posojila. V primerih, ko se izseli član kolektiva iz našega stanovanja se le-ta dodeli tistemu, ki ni zmožen plačila prispevka. To so redke izjeme, zato se zavzemamo za tako stanovanjsko politiko na tržišču, ki bi omogočala solidno, a obenem ceneno gradnjo stanovanj. Obenem menimo, da je potrebno spremeniti sistem namenskega varčevanja, bi bi upošteval različne finančne možnosti posameznika in uvedel diferencirane kredite in varčevalne pogoje. Morali bi doseči, da bodo stanovanjski varčevalci zavarovani pred pretirano inflacijo svojih prihrankov. Prav zaradi teh vzrokov smo v letošnjem letu morali nekaterim našim varčevalcem podaljšati varčevalno dobo in s tem omogočiti realno možnost gradnje oz. nakupa stanovanja. še en problem je, katerega menimo, da je potrebno razčistiti: za vsa vložena stanovanja v stanovanjsko podjetje vlagatelj dobiva 1 % amortizacije. Konkretno: naša tovarna je za vložena stanovanja dobila iz 1 % amortizacije eno dvosobno stanovanje od stanovanjskega podjetja. Toda to stanovanje je sedaj last stanovanjskega podjetja. To pomeni, da smo iz naših sredstev (1 % amortizacije) dobili samo razpolagalno pravico, oz. milo rečeno stanovanjsko podjetje je naša sredstva prevzelo, v svoj sklad vneslo eno stanovanje, 1 % amortizacije za to stanovanje pa pripada stano- Za uresničevanje akcije, ki jo bodo izvedli v Letu kvalitete, pa tudi za njeno uspešno realizacijo, bodo ustanovili splošno družbeno telo — Svet leta kvalitete — ki bo določil temeljne cilje akcije, zagotovil družbeno koordinacijo, spremljal dinamiko in dosežene uspehe. Predsednik sveta bo, kot predvidevajo predsednik SIV, o strokovne, administrativne in tehnične posle pa bo opravljal jugoslovanski komite za kvaliteto. V pripravah in izvajanju tega programa naj bi imela posebno mesto Zveza inženirjev in tehnikov jugos.avije s svojimi številnimi strokovnimi zvezami in specializiranimi znanstveno-strokovnimi društvi. Poseben značaj ima v celotni akciji normativna dejavnost in nadaljnja izgradnja zakonodaje, ki neposredno zadeva kvaliteto. Na tem področju se bo treba temeljito lotiti predpisov o standardizaciji, o znaku kvalitete, o dokumentarni službi, servisih in garancijskem roku, o strokovni izobrazbi kot pogoju za opravljanje kontrole in drugo. V teku priprav za Leto kvalitete bo Jugoslovanski komite za kvaliteto storil vse potrebno, da bo od marca 1971 izdelana študija »Genera.ni projekt leta kvalitete v Jugoslaviji, v novembru tega leta pa naj bi izšla iz tiska edicija »Zakaj leto kvalitete?« Komite bo izdelal program za pospeševanje kvalitete za kakšnih 30 do 50 podjetij. Ta vanjskemu podjetju. S tem smo praktično izgubili del amortizacije. To je po mojem mnenju tudi del destimulacije kupovanja stanovanj s strani delovnih organizacij . Če bi primerjali število rešenih prošenj (150) in dodeljena sredstva v višini čez 3,000.000 N din z nakupom stanovanj po sedanjih cenah — vidimo, da bi lahko s temi sredstvi zadovoljili komaj 20 prosilcev. Mislim, da je ta primerjava dovolj zgovorna, čaprav ni rečeno, da v bodoče ne bi kupovali stanovanj. Ker je to vprašanje pereče, menim da bi bilo prav, da se prek našega časopisa oglasijo še druge tovarne zaradi izmenjave izkušenj in razprav, kako doseči boljše in hitrejše reševanje stanovanjske problematike. M. B. akcija bi potekala 12 mesecev pred Letom kvalitete in bi rabila kot vzorec drugim podjetjem in institutom, ki bi se vključili v program. Samo po sebi se zdi um--jivo, da bo med temi podjetji zanesljivo tudi naše, če ne v celoti, pa vsaj nekatere proizvodne organizacije. Mi- ‘ ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOŽETA MAVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, še posebej onim, ki so ga do zadnjega obiskovali, organizaciji ZB tovarne Avtomatika, sindikalni organizaciji za izraze sožalja, poklonjene vence, številno udeležbo na njegovi zadnji poti ter za govor sodelavcev ob odprtem grobu. Mara Dodič in vsi njegovi ....... ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, mdustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-22L int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Goienjski tisk« Kranj 1972. leto — leto kvalitete Prvo leto kvalitete so v Evropi izvedli Angleži leta 1967. Rezultat akcije: preventivni stroški za zagotovitev kvalitete so se povečali od 5 do 10 odstotkov, stroški za vzdrževanje kvalitete pa so se zmanjšali za 10 odstotkov. Izgube zaradi nekvalitetno-sti so se v nacionalnih razmerah zmanjšali od 65 na 35, a doseženi prihranki zaradi povečane kvalitete znašajo v nacionalnem merilu okrog 35 odstotkov.