Leto XV
Sklepov občinske skupščine ne uresničujemo
Na posvetovanju, ki ga je pripravil velenjski občinski izvršni svet s poslovodnimi organi OZD ter predsedniki izvršilnih odborov SIS, so opozorili, da delovni kolektivi ne uresničujejo sklepov občinske skupščine, ki zadevajo gospodarjenje v letošnjem letu — Bodo potrebni dodatni ukrepi? — Podobna ocena investicijskih vlaganj — O nekaterih investicijah oziroma investicijskih načrtih se bo treba resno pogovoriti — Problematični niso samo bolniški izostanki, pač pa sploh
izostanki z dela ter produktivnost
Rekonstrukcija dmge faze ceste od Velenja do Aqe vasi se preveša v drug o polovico. Slovenija ceste iz Ljubljane so asfaltirale polovico 2500 metrov dolgega odseka in kot pravijo, dela napredujejo brez posebnih ovir. Na tem odseku bodo tudi štiije manjši mostički, gradi pa jih TOZD Nizke gradnje. Pogodbeni rok za zaključek del je bil konec septembra, vendar ker se je zataknilo že na samem začetku pri dokumentaciji, računajo, da bodo dela končana konec oktobia. Kot zanimivost naj povemo, da tokrat ne bo nezaželenega obvoza kot je bil pri prvi fazi, saj bodo delovišča opremili s semaforji. (D. B.)
Izvršni svet skupščine občine Velenje je pripravil v ponedeljek, 20. avgusta posvetovanje poslovodnih organov organizacij združenega dela in predsednikov izvršilnih odborov SIS iz Šaleške doline. Obravnavali so vpliv ukrepov zveznega in republiškega izvršnega sveta na gospodarjenje temeljnih in drugih organizacij združenaga dela v občini Velenje ter poslušali
NOV LOVSKJ DOM NA LJUBELJ
Člani lovske družine Škale bodo jutri, 25. avgusta slavili pomemben delovni uspeh. Na Ljubeli bodo slovesno od prh nov lov&i dom, ki so ga lovci zgradili z udarnišrim delom, ob pomoči kmetov iz Škal, Cir-kovc in Plešivca, ki so jim darovali les ter nekaterih kolektivov iz velenjske občine.
Novo pridobitev so hoteli izročiti svojemu namenu že preteklo nedeljo, vendar so prestavili otvoritev zaradi dežja na jutri Dom bodo odprli med priložnostnim kulturno-zabav-nim programom, ki se bo začel ob 15. uri. Zelo zanimivo pa bo na vrhu Ljubele že dopoldan, saj se bo ob 9. uri začelo meddružinsko občinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, (sv)
informacijo o rezultatih gospodarjenja v Šaleški dolini v letošnjem prvem polletju.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Franjo Kljun, je uvodoma po-
SLAVJE BO V GORNJEM GRADU
V soboto, 8. septembra bodo v Gornjem gradu osrednje slovestnosti ob prazniku občine Mozirje in ob 35-letnici osvoboditve Gornjega grada. Letošnje občinsko praznovanje bi moralo biti v krajevni skupnosti Bočna, vendar so se odločili, da ga bodo proslavili v Gornjem grada Tam bo slavnostna seja občinske skupščine, odkrili pa bodo tudi obeležje Zidan šk o vi brigadi ob 35-letnici osvoboditve Gornjega grada.
Na čast praznika občine Mozirje - 12. septembra bodo v Gomji Savinjski dolini številne prireditve. Omenimo samo nekatere. V Gornjem gradu bodo 7. septembra v Radmiiju predali svojemu namenu nov most na regionalni cesti Šentrupert — Logarska dolina. Popoldan pa bo tudi otvoritev gozdne c este Roban — Knez v Robanovem kotu.	(Ma)
Odločalo bo združeno delo
Do 110. septembra sta v javni razpiravi sanacijski in stabn lizac:ijski načrt občinske zdraivstvene skupnosti Velenje
Otbčinska zdravstvena skupnost Velenje je te dni že posredovala vsem temeljnim in drugim (organizacijam združega dela v Saileski dolini v razpravo in sprejijem sanacijski načrt za kritje nekriritih odhodkov po zaključnem : računu za leto 1978 ter stabilizacijski načrt za zagotovitev t skladne potrošnje z razpoložljivimi in planskimi izhodišči za lefcto 1979.
Jaavne razprave o obeh dokumentnih naj bi trajale v samo-upravvnih organih in na sestankih deleggacij za občinsko zdravstveno slskupnost do 10. septembra, ko nnaj bi sk pščina občinske zdravvstvene skupnosti Velenje še potrddila že sprejete sklepe in stališišča.
O t finannih težavah občinske zdravvstvene skupnosti Velenj so tekle e razprave več mesecev, predllloge sanacijskega in stabilizacijskega programa pa so pred tem i obravnavala tudi nekatera občirinska vodstva družbe- i poli-tič nilih organizacij.	(Ma)
J SEJA KOMITEJA OK C ZK VELENJE
V t torek se je sešel na 42. sejo komitite občinske konference ZKS 1 Velenje. Člani so razpravljali o o aktualnih nalogah v sedanjih gospodarskih razmerah, seznaranili pa so se tudi z oceno gospoodarskih gibanj v Šaleški dolini ii v prvih šestih mesecih letos : ter s stališči občinskega koordinacijskega odbora za go-spodaiaijenje, ki deluje pri predsedstvi občinskega sveta ZSS Velenjnje.	(Ma)
Pretekli konec tedna je minil v znamenju velikega in pomembnega jubileja šošanjskih gasilcev, ki letos zaključujejo kar celo stoletje uspešnega dela. Stoletnico so proslavili zelo slovesno, Šoštanj pa si je nadel praznično podobo že nekaj dni prej.
Praznovanje se je pričelo v soboto 18. avgusta zvečer s svečano akademijo v šoštanjskem kulturnem domu. Števini gostje, gasilci in krajani so napolnili dvorano. Zanimiv kulturni program pa so jim pripravili ŠaleSca folklorna skupina, Šoštanjski oktet in učenci osnovne šole Biba Roeck. Šo-štanjske ulice je zatem osvetlilo na desetine bakelj, ki jih je v spremstvu godbe na pihala nosilo staro in mlado, po okoliških obronkih pa so zagoreli kresovi Budnica je praznično nedeljo prebudila v deževno jutro, ki se je nato nadaljevalo še v deževen dan. Kislo vreme pa kljub temu ni zmotilo slavja šoštanjskih gasilcev. Že navsezgodaj so gasilski veterani v tekmovanju s starimi brizgalnami pokazali, da so še vedno vešči dela z opremo, ki ima že precejšnjo muzejsko vrednost.
Ob 9. uri se je v dvorani prizidka sodobnega gasilskega doma pričela slavnostna seja društva, ki so ji poleg domačih gasilcev prisostvovali tudi predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun, predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Kljun, predsednik gasilske zveze Slovenije Branko Božič, predstavniki družbeno političnih organizacij občine Vele-
nje in krajevne skupnosti Šoštanj, Termoelektrarne Šoštanj, številnih gasilskih zvez in društev iz vse Slovenije, pa tudi iz hrvatske Čazme in avstrijskega Špitala ter mnogi drugi
Prisotne je pozdravil predsednik gasilskega društva Šoštanj-mesto Hinko Bolha, ki je spregovoril tudi o vsebini in pomenu stoletnega dela Šoštanjskih gasilcev, nato pa izročil plakete, priznanja in odlikovanja skupščini občine, posameznim organizacijam združenega dela, gasilskim društvom in zvezam ter posameznikom za uspešno sodelovanje in požrtvovino delo.
Društvu pa so gostje ob velikem jubileju iskreno čestitali in mu poklonili številna priznanja, spominska
SLO — PRAVICA IN DOLŽNOST OBČANOV
Medobčinski svet zveze komunistov v Celju je na seji 15. avgusta razpravljal o krepitvi SLO in družbene samozaščite
Člani medobčinskega sveta ZKS v Celju so zadnjo sejo namenili razpravi o aktualnih nalo^h pri nadaljnjem razvoju in krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v občinah na širšem celjskem območju. Sekretar Janez Zahrastnik je ocenil dosedanje dosežke pri krepitvi obrambe in samozaščitne pripravljenostii in rezultate, dosežene pri pbdružabljanju obrambe in zaščite.
V razpravi so poudarjali, da sta splošni ljud&i odpor in družbena samozaščita že postala najpomembnejši nalogi vseh družbenih subjektov in da vse bolj postajata pravica in dolžnost delavcev in občanov. Medobčinski svet ZKS je sprejel tudi vrsto zaključkov na področju SLO in družbene samozaščite v naslednjem obdobju.
darila, plakete, med njimi pa tudi najvišje odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. Posebej svečano je bilo, ko je gasilsko drušvo Šoštanj podpisalo listino o pobratenju in trajnem sodelovanju z gasilci iz Čazme.
Gasilsko slavje v Šoštanju se je zaključilo s prazničnim sprevodom, v katerem je skozi mesto do prireditvenega prostora pred sodobnim gasilskim domom korakalo več sto gasilcev iz vse Slovenije, iz Čazme in iz Spitala ter mnogih drugih. Ob tej priložnosti pa so šoštanjski gasilci predali v uporabo tudi prizidek gasilskega doma in nov orodni avtomobil
JO ŽE KRAJNC
udaril poglavitne slabosti, ki so zaznavne v tekočih gospodarskih gibanjih v Šaleški dolini v letošnjem prvem polletju. Posebej je opozoril, da združeno delo, kot vse kaže, ne uresničuje ukrepe, ki jih je sprejela velenjska občinska skupščina ob obravnavi rezultatov gospodarjenja za obdobje januar — marec 1979. Premajhen napredek je dosežen zlasti še pri posodabljanju in prestrukturiranju proizvodnje, ne spoštujemo d ogovoijena delitvena razmerja, vse razumne meje pa presegata gibanje zaposlenosti in bolniških izostankov. Zato velenjski občinski izvršni svet, kot je sporočil Franjo Kljun, že resno razmišlja o predlogu dodatnih ukrepov, ki naj bi jih sprejela občinska skupščina in
ki naj bi vendarle zagotovili za prihodnje boljše delo in zajezili slabosti v gospodarskih gibanjih. Večja zavzetost bo potrebna v prihodnje tudi pri načrtovanju razvoja, in to na vseh ravneh.
Izvršni svet skupščine občine Velenje pripravlja podrobno oceno investicijskih vlaganj v temeljnih in drugih organizacijah dela ter nasploh v občini Naloge so številne in zahtevne, vendar jih ne uresničujemo. Pod drobnogled bo treba uvrstiti naložbe na stanovanjsko-komunalnem področju, posebej z namenom, da bi zagotovili dosledno izvajanje sklepov, ki so jih sprejeli na zadnji seji zbori skupščine občine Velenje. Nujen bo nadalje dogovor o (nadaljevanje na 2. strani)
Nova šola v Šmihelu
Drugo leto bodo v občini Mozirje končali dela, dogovorjena ob uvedbi prvega krajevnega samoprispevka — Letos je bila adaptirana podružnična šola Nova Štifta, v zaključni fazi-pa je izgradnja podružnične šole v Šmihelu — Nove pridobitve se obetajo tudi Lepi Njivi in Šmartnem ob Dreti
Dostojno proslavili stoletni jubilej
V Šoštanju so svečano proslavili 100-letnico gasilskega društva Šoštanj—mesto — Slavja se je udeležilo veliko število gostov — Pobratenje z gasilci iz Čazme
V občini Mozirje so se leta 1973 delovni ljudje in občani odločili da s samoprispevkom pomagajo odpraviti probleme, ki tarejo osnovno šolstvo. Objekti v Gornji Savinjski dolini so bih namreč zastareli, namreč nefunkcionalni in nenazadnje pretesni
Sprejet je bil naslednji program del: novogradnja podružnične šole Rečica, rekonstrukcija in dozidava šol Ljubno. Luče in Gomji grad, ureditev ogrevanja podružnične šole Solčava, adaptacija podružničnih šol Nova Štifta in Smihel, novogradnja podružnične šole Lepa njiva ter adaptacija in orgevanje podružnične šole Šmartno.
Do letošnjega leta je bil realiziran glavni del programa, in sicer na šolah Rečica, Ljubno, Luče, Gomji grad in Solčava. Vse tri popolne osnovne šole na Ljubnem, v Lučah in Gornjem gradu so prostorsko
urejene tako, da zadovoljujejo potrebam celodnevne šole. Ob teh treh šolah so telovadnice, ki so še posebnega pomena tudi za razvoj telesne kulture krajanov.
Letos je bila adaptirana podružnična šola Nova Štifta, kjer so zdaj ustvaijeni pogoji za celodnevno šolo. V zaključni fazi izgradnje je podružnična šola Šmihel, montažne izvedbe tipa Marles. Dana je možnost za uvedbo celodnevne šole, v zgradbi je stanovanje za učitelja, kraju samemu pa so name-
(nadaljevanje na 2. strani)
TV
Ob koncu tedna spremenljivo vieme, predvsem v popoldanskem času krajevne plohe in nevihte. Hladneje bo.
Šoštanjski gasilci so pretekli Konec tedna svečano proslavili 100-letnico ustanovitve društva. Praznovanje se je pričelo v soboto in nadaljevalo v nedeljo, ko se je v Šoštanju zbralo več sto gasilcev, gostov in drugih obiskovalcev, ki so kljub slabemu vremenu veličastno proslavili pomemben jubilej.


Številka 33 (495) - 24. avgusta 1971
Nova šola v Šmihelu

(nadaljevanje s 1. strani)
njeni spodnji prostori, ki bodo urejeni kot dvorana za kulturne in druge prireditve ter za potrebe dmžbeno političnih organizacij Šmihela. Računamo, da bi objekt predali svojemu namenu 29. septembra, ob dnevu pioniijev. Gradbena dela so se začela tudi že v Lepi njivi, kjer bodo zgradili enako šolo kot v Šmihelu.
Progam del pri prodružnič-ni šoli Šmartno ob Dreti se je nekoliko razširil in sicer tako, da boso v zgradbi tudi prostori za oddelek vzgojnega varstva, dozidana pa bo manjša telovadnica oziroma večnamenski prostor ter pisarna za prostore družbeno političnih organizacij v Šmartnem. V ta namen bodo del sredstev prispevali sami kra-
jani Šmartnega, del pa krajevna skupnost Šmartno ob Dreti. Pričakovati je mogoče, da bodo dela opravljena v prihodnjem letu, razen centralnega ogrevanja, ki mora biti urejeno že letos in sicer tako, da bo prihodnje leto mogoče nanj priključiti tudi novi del.
L*rugo leto bo torej program prvega samoprispevka v celoti uresničen. Trditi je mogoče, da bo šolski prostor v občini Mozirje, izjema je osnovna šola Moziije, ki pa se bo reševala skupaj z Rečico po letu 1980, zadostoval za potrebe osnovne šole za vrsto let vnaprej. Prizadevati pa si bo treba, da bi v prihodnjih letih šole opremili tako, kot to zahtevajo današnji čas in pedagoško didaktična načela.
RUDI KUHAR
Sklepov občinske skupščine ne uresničujemo
(nadaljevanje s 1. strani)
izgradnji vodovoda (kasnitve so na dnevnem iedu), pa o Šaleški magistrali (pri čemer bi morali vsi bolj resno delati, ter upoštevati dogovoijene roke). Razprave bodo potrebne tudi o naložbah v družbene dejavnosti, pri tem izstopata gradnja 5. osnovne šole v Velenju in glasbene šole, oziroma sploh o investicijah na področju skupne porabe. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je bil na pobudo občinskega izvršnega sveta določen vrstni red investicij, vendar ga ne upoštevamo itd.
Seveda je problemov in nalog ta trenutek res kar precej. Treba se bo odločiti o nadaljnji poti šoštanjske tovarne usnja, predvsem tako, da bi dolgoročno preusmerili proizvodnjo. V teku so razprave za sanacijo občinske zdravstvene skupnosti Velenje, potreben bo dogovor o novem organiziranju strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, odločiti se bo treba tudi o usmeritvi investicij v Topolščici itd.
Po informacijah o vplivih zadnjih ukrepov zveznega in republiškega izvršnega sveta na gospodarjenje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini in o osnovnih podatkih o gibanju gospodarstva in negospodarstva v obdobju januar - junij 1979 so predstavniki posameznih delovnih kolektivov poročali, kakšne ukrepe so oziroma še bodo sprejeli, da bi bilo gospodarjenje v prihodnje kar najmanj moteno. Omenimo samo nekatere. Predstavniki Gorenja so opozorili na vprašanja v zvezi s cenami, likvidnostjo ter povečevanjem izvoza. Ce ne bo v kratkem prišlo do spremembe (zvišanja) cen izdelkov, bodo tiste proizvode, ki ne dajejo dovolj dohodka, umaknili s tekočih trakov. V zadnjih dveh letih so se cene izdelkov Gorenja povečale le za 7,5 %, cer^e surovin in reprodukcijskih materialov pa so se zvišale lani za 13 %, letos (do konca julija) pa Že za več kot 17 %. Vse več težavje spričo nelikvidnosti, pri čemer za zdaj še ne vedo, kako jih rešiti Sicer pa si Gorenje prizadeva, da bi kolikor je najbolj mogoče, povečali izvoz. Avgusta, denimo, ko so bili delavci na kolektivnem dopustu, bo prodna na tuje tolikšna, kot v mesecih, ko so delali na vse delavnike. Seveda pa samo 50 % pravice na ustvarjenih devizah ne zagotavljajo normalno oskrbo s surovinami in reprodukcijskimi materiali, ki jih doma ali ni, ali pa ni mogoče kupiti. Izvoza pa v nedogled ni mogoče večati, posebej še ob upoštevanju podatka, daje Gorenje največji izvoznik na območju SR Slovenije.
Na rudniku lignita Velenje
Oceniti stanje in odpraviti slabosti
Le kdaj takšna brezskibnost za vse malčke? (posnetek D. B.)
V Celju je bila pred dnevi 8. skupna seja medobčinskih svetov ZKS in ZSS — O reševanju nekaterih gospodarskih
vprašanj
Zadnja skupna seja medobčinskih svetov zveze komunistov Slovenije in zveze sindikatov Slovenije v Celju je bila nekakšno nadaljevanje nedavne razširjene seje medobčinskega sveta ZKS Celje, na kateri so po-g lobljeno proučili problematiko izplačevanja osebnih dohodkov v nekaterih temeljnih organizacijah za mesec julij in sklenili, daje v prizadevanjih za stabilnejše dolgoročno gospodarjenje nemudoma potrebno pristopiti k rez reševanju teh vprašanj in jih povezati z obravnavo polletnega gospodarjenja ter poglabljanjem samoupravnih odnosov v sleherni delovni sredini.
. Zato je bil osnovni namen skupne seje ugotoviti, v kolikšni meri smo na območju osmih občin celjske regije uspeli poiskati rešitve za ta pereča vprašanja. V razpravi so med drugim poudarili, da so se teh nalog lotili
bo največ težav okrog zagotovitve nadomestnih delov in specialne opreme za rudnike. Težave okrog zagotavljanja potrebnih dovoljenj, pa tudi nekatere druge, utegnejo zavreti modernizacijo proizvodnje v velenjskem premogovniku, vprašljivo pa bo tudi redno vzdrževanje obstoječe mahanizacije. Predstavniki rudnika lignita Velenje so povedali, da obstoječi ' način poslovanja zdravstvenega doma stimulira visok bolni&i stalež, zato bi kazalo preučiti možnosti za vnovično organiziranje obratnih ambulant. Tako rudnik lignita Velenje kot šoštanjske Termoelektrarne pa imata težave tudi zaradi pomanjkanja obratnih sredstev.
Razpravljalci so tudi opozorili, da niso vprašljivi samo bolniški izostanki, pač pa sploh izostanki z dela ter produktivnost, ker vse zmanjšuje tudi našo konkurenčno sposobnost. Opozorili pa so še na potrebo, da bi dokumente sproti spreminjali oziroma dopolnjevali. Nasploh bi morali bolj kot doslej spodbujati iskanje lastnih možnosti za nadaljnji razvoj in za krepitev akumulacije, pa seveda nameniti več pozornosti tudi kadrovski politiki, da bi zagotovili potrebne delavce za proizvodnjo, ki jo je potrebno modernizirati in prestrukturirati.
Izvršni svet skupščine občine Velenje je na seji, ki je bila 17. avgusta, kot je bilo poro-čano na ponedeljkovem posvetovanju, opozoril na naloge, ki iih bi moralo združeno delo Šaleške doline odločno uresničevati Dosledno bo treba izvajati skepe, ki jih je sprejela skupščina občine Velenje. Vso pozornost bo treba nameniti kar najbolj racionalni porabi reprodukcijskih materialov in zmanjšanju bolniških izostankov, pa organizaciji dela in varčevanju z delovnim časom. V gospodarstvu je treba zmanjšati vse vrste porabe, ponovno bo treba preveriti vse investicijske programe in ugotoviti, če so v skladu s stabilizacijskimi programi, za uresničitev stabilizacijskih programov pa bo treba uveljaviti osebno odgovornost. Tam pa, kjer delitev osebnih dohodkov ni v skladu z resolu-cijskimi določili, morajo zadržati zviševanje osebnih dohodkov toliko časa, da ne dosežejo dogovorjena razmerja. Za tovarno usnja Šoštanj pa je treba čimprej poiskati rešitev, mimo programa za preusmeritev proizvodnje. Resolucija o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje za obdobje od leta 1972 do 1980 v letu 1979, dopolnjena s sklepi in stališči skupščine občine, pa naj postane kot predlaga izvršni svet skupščine občine, velenjski občinski stabilizacijski načrt.
MARIJAN LIPOVŠEK
Vrtca Velenje in Šoštanj pred novim šolskim letom
O pripravah na novo šolsko leto v VVZ Velenje smo se pogovarjali z direktorico vzgojnovarstvenega zavoda Majdo Gaberšek — O pripravah na novo šolsko leto v VVZ Šoštanj pa nam je pripovedovala Cveta Jaklič, predsednik zbora delavcev
Le še nekaj dni nas loči od novega šolskega leta. Ne le šole, tudi vrtci se vneto pripravljajo nanj. Kako potekajo priprave na novo šolsko leto v Velenju nam je povedala direktorica vzgojno-varstvenega zavoda Majda Gaberšek.
„V novem šolskem letu 1979/80 bo v VVZ Velenje 43 oddelkov za predšolske otroke in 14 varstev v družinah. V tem letu smo pridobili 3 oddelke, in sicer dva na Konovem in enega v Skal;'i. Skupno sprejetih predšolskih otiok je bilo 220, odklonjenih pa čez 200. Pri vpisu smo v vseh enotah prekoračili pedagoške normative. Le v Skalah in Konovem je odprtih še nekaj mest. Dnevni red zavoda se bo spremenil, in sicer zaradi popoldanske skupine. Zavod bo od septembra dalje odprt do 20 ure.
Drugače pa je delo za novo šolsko leto že določeno. Tudi letos bomo vnašali nekatere nove dejavnosti v vzgojno delo. Množično bomo začeli s tekmovanjem za športno značko, kjer predvidevamo 300 otrok. V septembru in oktobru bomo ponovno začeli s plavalnimi tečaji za vse predšolske otroke. V nekatere oddelke starejših otrok bomo vnesli novo obliko-hranilništvo. V mednarodnem letu otroka bomo posvetili več pozornosti delovni vzgoji, jezikovni in glasbenoritmični vzgoji. Po večjih enotah bomo pričeli s
pevskimi zbori, kjer bomo sistematično in načrtno pričeli z delom na tem področju. Tudi v tem letu bomo poiskali še več stikov s starši in nove oblike dela z njimi. Pripravili bomo strokovna predavanja, za sodelovanje pa prosili strokovnjake s tega področja. Z namenom,,da bi otrokom, ki so vključeni v VVZ in tistim, ki še niso, omogočili razne dejavnosti se bomo povezovali z društvi, organizacijami in vsemi dejavniki v krajevni skupnosti, ki naj bi se ukvarjali z delom otrok."
O pripravah na novo šolsko leto v VVZ Šoštanj pa nam je pripovedovala Cveta Jaklič, predsednik zbora
em letu 1979/80 smo sprejeli vse otroke, ki so pravočasno vložili vlogo za vpis. Sedaj je v naši ustanovi vpisanih 160 otrok, odklo-njenih pase vedno 20-30. V Topol-šici je bilo vpisanih 38 otrok, kar je za dve oddelka premalo, za enega p a preveč. Sicer pa so vsi oddelki zasedeni preko normativa. Prav tako v Šmartnem ob Paki, kjer si prizadevamo pridobiti še nekaj prostora. Plan, ki ga sprejemamo konec avgusta je le nekje dopolnilo prejšnjega. Tudi letos bomo tekmovali za športno značko, v katero bomo vključili otroke od 5 leta naprej. Žal pa ne moremo oiganizirati plavalnega tečaja, ker nimamo pokritega bazena. Že drugo leto zapored uvajamo hra-
nilništvo in knjižničarstvo, ki ga vodijo predvsem malošolski otroci sami. Delo s starši je zaživelo šele sedaj, ko imamo v krajevnih skupnostih dobre zastopnike. Sodelujemo pa tudi pri raznih proslavah in razstavah. Radi pa bi pripravili strokovno izobraževanje staršev. Kot vidite, vključujemo v naš plan veliko novosti, sledimo napredku in uvajamo sodobne pripomočke. Naše delo je dokaj pestro, kar pa je zasluga tudi delovnega kolektiva, ki se nenehno izpopolnjuje. Rad pa bi izboljšali varstvo v družinah, vendar ne najdemo varuhinj in primernih prostorov, ki so za otrokovo počutje nujni"
TATJANA KELENC
povsod nadvse resno in odgovorna zato so tam, kjer so se srečevali težavami pri zagotavljanju sredstei za osebne dohodke, uspeli premosti ti te težave. To pa seveda še ne pomeni, da se podobni problemi ne bodo spet pojavili že čez mesec dni Zato je s poglobljenimi razpravami vseh v vsaki delovni sredini potreb no analizirati vsa odprta gospodar ska vprašanja. Na tak način naj se odkrivajo vzroki, ki vodijo k slabe-mu stanju in se sproti odpravljajo, so poudarili na seji.
Dobršen del razprave so član medobčinskih svetov zveze komuni stov in zveze sindikatov Celje name-nili tudi nekaterim ukrepom tekoče ekonomske politike. Posebna pozof nost je veljala zlasti izvozno uvozni problematiki, o čemer so isti dan razpravljali delegati samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. S tem v zvezi so podčrtali, da je treba delegatom vseh enot te samoupravne interesne skupnosti omogočiti ustrezno in odgovorno opravljanje delegatski dolžnosti ter z vodstvenimi organi organizacij združenega dela ocenili stanje na področju izvozno uvoznih razmerji-
Ob zaključku seje so člani svet« poslušali še kratko informacijo o rezultatih gospodarjenja celjske regi je v prvi polovici letošnjega leti Le-ti v primeijavi z lanskimi kazala kažejo, da je vrednost ustvarjenegi celotnega prihodka višja za 29 odstotkov, porabljenih sredstev za 27, dohodka pa za 33 odstotkov. Tudi čisti dohodek je višji za 33 indeksnih točk, pri čemer je del čistega dohodka za bruto osebne dohodke večji za 26, za stanovanjsko izgradnjo 40, za druge namene skupne porabe pa za 85 odstotka«. Indeks zaposlovanja je v prvem pol letju dosegel vrednost 104, povprei ni neto osebni dohodek na zaposlenega v celjski regiji pa je za K odstotkov višji kot v enakemobdob-ju lani.
JOŽE KRAJNC
Dobro so gospodarili
V lesni industriji GORENJE - GLIN Nazarje in ra Oaz d nem gospodarstvu Nazarje so ocenjevali polletne rezultate gospodarjenja.
Pesem grabljic in koscev
Turistični delavci v Mozirju so minulo soboto zopet pripravili dan koscev in grabljic — Za pridno delo so si prislužili ajdove žagnee in mleko, za nameček pa še kaj
krepkega
Zadnjo soboto zgodaj zjutraj so se v Moziiju zopet oglasili vriski koscev, pa tudi lepih domačih pesmi v prebujajočem se dnevu ni manjkala Že pred peto uro je birt, tudi tokrat je njegovo vlogo prevzel Franc Pečnik, zbral fante in može ter jih popeljal na Breznikov travnik nad novim mozirskim naseljem, kjer so se kosci sešli že tretjič zapored. Mimogrede rečeno - kosci so z veliko mero razočaranja ugibali, če se bodo prihodnje leto sploh še lahko zbrali na tem prijetnem kraju, ali pa jih bo že zamenjalo naselje novih hiš. Kakorkoli že, v soboto so bili kosci veseli in trdno odločeni, da bodo kosili in grabjioe grabile tudi prihodnja poletja.
Marsikoga je v soboto zarana prebudila prijetna budnica, pa Maj sta i bila to harmonika in klarinet, pesem ali vrisk. Kaj kmalu zatem so se kosci odločno zagnali v otavo. Redi so se množile in daljšale kot za stavo in birt je bil lahko zares zadovoljen. Zato je tudi šilce žganega za okrep-čilo rade volje podelil. Vsi kosci pa so si z dobro košnjo prislužili še cigaro.
Kmalu so se kosccm priključile še grabljice in redi so izginjale še hitreje kot so prej nastajale. Zato ni čudno, da so se ajdovi žganci z mlekom, ki jih je pripravila Brezni-kova gospodinja, šc kako prilegli tudi gledalcem. Prireditelji so zatem vsem obiskovalcem prikazali še kle-ščenje smrek1 in nekdanji naLin pripravljanja stelje. Seznanili pa so jih
tudi s postavljanjem lesenih ograj. Dan koscev in grabljic, prijetno prireditev s katero želijo mozirski turistični delavci ohraniti šege in navade, ki so še pred nedavnim pc-- menile vsakdanje opravilo, so kosci in grabljice zaključili s povorko skozi Mozirje. Nasvidenje torej prihodnje leto, na Breznikovem travniku ali morda že kje drugje.
JANEZ PLESNIK
V	nazarski lesni industriji Gorenje - Glin so pred kratkim na zborih delavcev ocenjevali poslovne rezultate v prvem letošnjem polletju in ugotovili, da so ti boljši kot so pričakovali. Poudarili so tudi, da povezovanje v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje \fele-nje dobro poteka in da šepa le izvozno področje. Izgub v temeljnih organizacijah ni, razen seveda v tovarni ivemih plošč. Dejanski uspeh gostinstva pa bodo lahko izračunali šele po devetmesečnem obračunu. Pri tem velja poudariti, da so v Ivemi načrtovali 4,55 milijonov dinarjev izgube, ob polletju pa je ta znašala le poldrugi milijon.
V	Žagarstvu so načrtovani dohodek presegli za 6 odstotkov, prav toliko pa so zaostali tudi za predvideno količino razžaganega lesa. Vzrok zato je treba poiskati v pomanjkanju hlodovine in premajhnem številu delavcev. V stavbenem pohištvu so ugotovili, da so proizvodnjo v primeijavi z enakim lanskim obdobjem povečali, prav tako montažo senčil, v obeh pri-merih pa so nekoliko zaostali za letošnjimi predvidevanji. Vzroki za-
irvjk eml
^Zi^MAŽi
Redi so se daljšde kot za stavo, kaj kmdu pa še hitreje izginjale
to so v pomanjkanju žaganega lesa, zlasti kvalitetnejšega in v pomanjb nju okovja in rezil. Zaradi takšnegi stanja so morali v juniju proizvodnjo klasičnih oken ustaviti za pet dni, pa tudi danes proizvodnja nenehno pada. Pada pa tudi kakovost izdelkov. Temu pa je delno kriv suroi les, ki je poleg tega še slabe kakovosti. Uspešna je bila tudi temeljna organizacija Energetika in vzdrževanje, ki je načrtovani dohodek presegla za 5 in čisti dohodek za IS odstotkov. Novost v tej temeljni organizaciji predstavlja tudi načrtovana proizvodnja stresnih oken, kol dopolnilni program. Izdelovati ji bodo pričeli v zimskih mesecih, na tržišče pa jih nameravajo 4000.
Ob tem morda ne bo odveč omeniti skupne probleme vseh temeljni organizacij. Sem sodi predvsem preskrba z reprodukcijskim material« in rezervnimi deli. Vse pa bodo morale več sil nameniti v povečanje izvoza vseh vrst izdelkov.
Rezultate gospodarjenja v prvj šestih mesecih so konec julija ooei tudi v organizaciji združenega dela Gc7.-.i!io gospodarstvo Nazarje, Gozdaiji so v prvem četrtletju z* radi izredno neugodnih vremenski razmer dosegli zelo skromne rezulfc-te, ki pa so se bistveno izboljšali že? drugem četrtletju. V primeijavi z letnim načrtom so rezultati zadfr voljivi, gozdaiji pa znova ugotavljajo, da bodo morali v bodoče še povečati naložbe v izgradnjo gozdnih prometnic ter v gozdno in gradbeno mehanizacijo. Letni načrt prodaje so dosegli 48,3 odstotno, karje za 6,2 odstotka več kot v isteni obdobju lani. Proizvodni načrt sov družbenem sektorju dosegli 40 odstotno in v zasebnem 53.
Gozdaiji poudarjajo, da bodo morali v bodoče še bolje izkoristiti delovni čas v gozdni proizvodi^, zlasti to velja za poletne meseoe,saj je delo v zimskem času večkial povsem onemogočeno. Na tak načia bi bistveno zmanjšali zastoje in bo-lovanja, ki so večkrat pogojena! težkim delom v neugodnih vremenskih in drugih razmerah.
JANEZ P LESNIK

Izvoz - spodbujevalec proizvodnje
Izvozna prizadevanja delovnih kolektivov Modnega salona, tozd RŠC Tehnološka oprema. Plastike Velenje in
Veplasa Velenje (in tozd RSC serijska proizvodnja)
Tudi delovni kolektivi v velenjski občini si prizadevajo, da bi kar največ izdelkov prodali na tuje, še posebej pa tudi, da bi uvoz surovin in reprodukcijskih materialov uskladili z izvozom. Seveda so tovrstne naloge dokaj zahtevne, od njihove uspešne uresničitve pa bomo imeli koristi vsi.
* Naši novinarji so zadnje dni ob ideal i več delovnih organizacij v Šaleški dolini in se pozanimali, kako se kolektivi vključujejo v vsesplošne napore oziroma akcijo za povečanje izvoza ter za u&laditev uvoza z izvozom
MODNI SALON
Kolektiv Modnega salona je bil zelo uspešen v letošnjih prizadevanjih, da bi čimveč svojih izdelkov izvozili. Pohvalijo se lahko, da so povečali prodajo izdelkov na tuja tržišča v prvih šestih mesecih letos kar za trikrat v primerjavi z enakim obdobjem lani V začetku leta so načrtovali, da bodo izvozili letos za 6 milijonov dinarjev izdelkov, vendar so načrt izpolnili že do konca julija, ko je vrednost vseh izvoženih izdelkov že dosegla 10 milijonov dinarjev. Na tako visok porast izvoza je vplivala zlasti izredna uveljavitev njihovih izdelkov v ČSSR, kamor so prodali okrog 36 tisoč ženskih oblek in kostumov ter moških športnih srajc.
S kakovostnimi izdelki so uspeli tudi pri raznih modnih podjetjih v ZR Nemčiji, kjer pa gre v glavnem za predelovalne posle. S podpisom pogodbe o tehničnem sodelovanju z eno izmed vodilnih pari&ih modnih hiš Carven pa se jim odpirajo ! izredno lepe izvozne možnosti tudi nia francosko tržišče. Upajo, da se bodo pojavih že v kratkesm v Carvenovih butikib tudi izdelki Modnega salona.
V tem velenjskem kolektivu predvidevajo, da bodo letos izvozili 20 odstotkov vse proiz-ovdnje. Medtem pa že marljivo sklepaijo pogodbe za prihodnje leto, ko naj bi v tujino prodali najmainj četrtino vse proizvodnje. Stenčna stran sodelovanja s tujimi partnerji pa je kot po-udarjaijo v Modnem salonu; uvoz ireprouukcijskega materiala. Njiihova proizvodnja namreč temdjji na modnih izdelkih. Ker naša tcekstilna industrija ne sledi dovolj j hitro modnih zahtevam, morajio del materiala uvoziti Prepriičani so, da si pač ne " morej^o privoščiti, da bi prihajali pni nas z izdelki na trg šele takratt, ko drugod že izginjajo iz 4>roizwodnje.
Naajvečja težava pa je v tem, da nee razpolagajo le" z 12%. Nekatteri pa uvažajo reproduk-
cijski material, ne da bi karkoli izvozili
Prav zaradi tega si bodo prizadevali, da bi prek svojega delegata v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino dobili pravico do večje devizne kvote. Ta pa bi jim bilo še večja spodbuda za še večji izvoz.
V Modnem salonu imajo tudi velike težave z nabavo opreme, kajti vse posebne stroje, ki skrajšujejo čas izdelave posameznega izdelka, morajo kupovati v tujini Postopek za uvoz takšnih strojev pa je tako dolgotrajen, da od trenutka, ko stroj naročijo in dobijo vse zahtevane dokumente za uvoz, skorajda že zastari in se najmanj dvakrat podraži Res pa je, da so življenjsko vezani ravno na te stroje, saj jim je le to zanesljivi porok za povečanje produktivnosti, kakovosti izdelkov in s tem konkurenčnosti na domačem in tujem trgu.
STANE VOVK
RŠC - TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA
Osnovna dejavnost te temeljne organizacije Rudarskega šolskega centra je usmerjena predvsem v strojegradnjo in tehnološko opremo za velikoserij-sko proizvodnjo. Pred nedavnim pa so ta program popestrili z novo panogo, Id jo imenujejo »Program prehrane." Gre za izdelovanje tehnologe e opreme za farme, ki poleg proizvodnega dela vsebuje še inženiring za dopolnjevanje celovitosti te ponudbe. Program zajema popolno opremo farm od skladiščenja surovin, mešalnice krmil do vzgoje matičnih jat, postavitve inkubatorskih postaj, vzgoje brojlerjev vseh vrst ter opreme klavnic in hladilnic. Te avtomatske farme so zelo zanimive za kupce doma in tudi v tujini Lani so na tak način opremili 100 objektov, letos' 200, v prihodnjem letu pa naj bi se število povečalo petkrat.
Iz programa strojegradnje izvažajo v tujino stroje za razrez in predelavo mesa, ki jih kupuje Anglija, v Nemčijo pa prodajajo stroje za obdelavo lesa. V prvem letošnjem polletju so prodali na tuje za 1.500.000 dinarjev teh izdelkov. Ker je delež uvoza razmeroma majhen, predvidevajo, da bodo že v prihodnjem letu znatno več izvozili kot uvozili Prav sedaj se namreč dogovarjajo o prodaji velikega števila farm na tuje. Tako naj bi jih izvozili na Kitajsko, kar za 90.000.000 dinarjev, še večjo ponudbo pa pripravljajo za Egipt, kjer bi prodali za 600.000.000 dinarjev farm Kot člani konzorcije v Iraku se pogovarjajo tudi o prodaji v Jordanijo, Sirijo in liba-non, pri čemer pa se pojavljajo težave zaradi obstoječih političnih razmer v teh deželah Prvo naročilo za opremo farm pa v teh dneh pričakujejo iz Tajske.'
Zaradi stremljenj po celovitosti ponudbe so pri svoji proizvodnji odvisni tudi od uvoza inkubatorjev iz Belgije, kjer pa gre za nakup brez deviznih stroškov. Ugodni polletni poslovni dosežki in možnosti, ki se odpirajo pri prodoru na tuja tržišča pa bodo, kot upajo, kmalu občutno povečali tudi izvozni delež.
REK PLASTIKA
Delovna organizacija Plastika je ta čas edini proizvajalec v Jugoslaviji, ki lahko kupcu ponudi kompletno opremo za pakiranje oziroma povezovanje embalaže in prav v tem vidijo najugodnejše možnosti nadaljnjega razvoja ter prodora na tuji trg. Poleg tega pa njihov proizvodni program vsebuje še izdelovanje vakumske embalaže ter sintetičnih niti in vrvi, ki se uporabljajo za izdelavo ladijskih vrvi, povezovanja bal in podobno.
Plastika je svoje izdelke prvič začela izvažati pred štirimi leti in sicer najprej v Grčijo. Spisek držav, kamor so izvažali, se je kmalu razširil še na Italijo, Avstrijo in Libanon. Leta 1977 so tako izvozili za 841.000 dinarjev svojih izdelkov. Lani so prodajo usmerili tudi na vzhodni trg in prvi rezultati te preusmeritve se že kažejo. V preteklem letu so izvozih za 2.100.000 dinarjev izdelkov, letos pa načrtujejo, da bo delež izvoženega blaga dosegel vrednost 4.50,0.000 dinarjev.
>
v i 1 -
Za ve/ečjo produktivnost - V velenjskem Modnem salonu si prizadevajo, da bi svojo proizvodnjo kar najboolje posodobili. Med kolektivnim letnim oddihom so v tovarni postavili viseči transport. S to pridolobitvijo bodo bistveno izboljšali produktivnost, obenem pa se bo skrajšal čas izdelal posarameznega izdelka. Pri izdelavi novega transporta je sodelovala tudi delovna organizacija Elektrtrostrojna oprema Velenje.
Trenutno izvaža Plastika svoje proizvode le v Nemško demokratično republiko. Prodajajo pa tudi elektronske avtomate za pakiranje in ročne avtomatske štrojčke, ki jih izdelujejo iz domačih materialov. Težave pa se pojavljajo pri izvažanju pakirnega traku, ki ga ne priznavajo kot končni izdelek, kar, kot pravijo v Plastiki, vsekakor je. V. tem času si najbolj prizadevajo, da bi s svojimi izdelki osvojili vzhodni trg. Stike so navezali s Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo in Poljsko, kjer se zelo zanimajo za pakime avtomate. Predvidevajo pa, da se bodo na tujem pojavili tudi z večjo količino trakov, ki bodo odslej še kvalitetnejši, saj prav sedaj dotrajano opremo zamenjujejo z novo.
Pri zagotavljanju obeh snovnih surovin so v delovni organizaciji REK Plastika odvisni tudi od uvoza, saj je v razmerju uvoz-izvoz delež uvoza štirikrat večji To neugodno razmerje se bo kmalu popravilo, saj eno od obeh surovin že lahko kupijo na domačem trga Kot zagotavljajo domači proizvajalci pa bo že čez nekaj let mogoče dobiti na domačih tleh tudi drugi del potrebnih surovin, tako da se bo stanje resnično izboljšalo v korist izvoza.
JOŽE KRAJNC
VEPLAS VELENJE
Za proizvodnjo velenjskega Veplasa je značilno, da je v precejšnji meri odvisna od uvoza, čeprav predstavlja delež uvoženih surovin komaj deset odstotkov domačih. Surovine, ki jih dobivajo iz tujine, se uporabljajo za vse izddke in jih ni mogoče nadomestiti z domačimi Ob vsem tem pa, kot pravijo v Veplasu, morajo še kako razmišljati o izvažanju svojih izddkov, da bi si lahko zagotovili uvoz potrebnih surovin. Težave se začno že ob dejstvu, da sta plastika in papir, kot njihovi glavni surovini, v Jugoslaviji mnogo dražja, kot drugod po sveta Ker je težko izvažati po ekonomskih cenah in biti konkurenčen, so v zadnjih letih dobivali stalno vsoto deviz kot neizvoznikl Toda ta devizni delež je postal premajhen, zato so v lanskem letu močno okrepili in popestrili izvozna prizadevanja. Možnosti za prodajo na tujem tržišču so začeli iskati predvsem s sodelovanji na različnih sejmih izven meja naše domovine, s ponudbami preko izvoznih organizacij, z neposrednimi stiki s tujimi partnerji in še s čim. Rezultati teh prizadevanj so sicer še dokaj skromni toda to je šele začetek in kot ocenjujejo v Veplasu, bodo izvozni delež kmalu uspeli povečati Na tuje tržišče so prodali nekaj čelad, lepilnih trakov in galanterijskih izdelkov v vrednosti 1.000.000 dinarjev. Lepilni papir so prodajali v Zvezno republiko Nemčijo in Ciper, čelade pa v Gano.
Možnosti za izvažanje izdelkov bodo letos bistveno boljše tudi zaradi posodabljanja tehnologije. Modernizirali so namreč dobršen del opreme, ki jo prav v tem času selijo v nove proizvodne prostore. Izdelki bodo s tem kvalitetnejši, izdelava pa cenejša. Zato so se v Veplasu resno lotih raziskovanja tujega trga in iskanja možnosti za prodajo na njem. Trenutno se z nekaterimi tujimi partnerji dogovarjajo o prodaji Veplasovih izdelkov na tuje. Te pogodbe naj bi jim zagotovile nekajkrat večji izvoz od lanskega, vendar pa še niso dokončno sklenjene, ker v Veplasu nimajo zagotovljenih surovin.
JOŽE KRAJNC
r
Po končani vaji
Pridobili nove izkušnje
V vaji so sodelovale enote civilne in narodne zaščite vseh temeljnih organizacij in delovnih skupnosti rudnika lignita Velenje — Ugoden odziv pripadnikov enot — Opravljanje nalog je pokazalo nekatere slabosti — Jasne smernice za nadaljnje delo odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter štabov civilne zaščite
Kljub zgodnji jutranji uri, ki jo je dokazoval mrak odhajajoče noči je bilo minulo soboto v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih v RLV .izredno živahno. Na nekaj minutne sestanke so se shajali člani odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so na osnovi že prej načrtovane, tistega jutra pa predvidene nevarne situacije za rudniške objekte in naprave, sprejeli sklep o vpoklicu pripadnikov enot civilne in narodne zaščite.
Takoj zatem, ko so na teren odhiteli kurirji s pozivi, so načelniki enot narodne zaščite razporedih za akcijo delavce iz nočne izmene in z njimi zavarovali vse objekte, ki so velikega pomena za pridobivanje premoga in varnosti delavcev v RLV.
Z namenom, da bi dosegli pri pripadnikih enot nrodne zaščite čira večjo motivacijo za vestno opravljanje njihovega dela, je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije poslal v akcijo enoto „diverzantov", ki je imela nalogo, da napade posamezna področja z dimnimi bombami
Kljub temu, da so se pripadniki enot narodne zaščite po prejemu pozivov izredno hitro javili na zbornih mestih, s katerih-so odšli, da bi sldadno z načrtom zavarovanja objektov zamenjali delavce iz nočne izmene, pa je kmalu po šesti uri iz ene izmed zgradb na področju temeljne organizacije Jama Škale začel uhajati gost črn dim. Okrepljena enota narodne zaščite, ki je skupaj z radiološko-biolo-3co-kemijsko enoto iz sestava specializiranih enot civilne zaščite odhitela v ogroženo zgradbo, je zelo hitro izsledila „diverzanta", ki je opravil svoje ddo v zgradbi, ga zaprla in zastra-žfia. Po temeljitem pregledu zgradbe in njene okolice so člani te enote zatem ugotovili, da se je drugim „diver-zantom" posrečilo pobegniti in da je uspešno napadel zgradbo le ujeti diverzant.
Med tem časom se je iz zgradbe vrnila tudi RBK enota ki je našla ostanek vržene dimne bombe in ugotovila, da ne obstaja nevarnost požara.
Analizo „diverzant-skega" napada in njegovih
posledic, s katero se je nekaj po sedmi uri ukvarjal odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temeljne organizacije Jama Škale, je prekinil telefonski klic. Iz temdjne organizacije Jama Preloge so javili o novem napadu „diverzantov" in zaprositi za pomoč enote civilne zaščite.
Medtem, ko so pripadniki RBK enote, gasilske enote in enote za nudenje prve drveli proti kraju napada, je večji del temeljne organizacije Jama Prdoge ovijal gost dim, zaradi katerega je bilo mogoče šele v neposredni bližini prizadetega območja določiti cilj napada. Gost dim je v začetni fazi precej oviral učinkovito ddo gasilske enote, kateri se je pridružila tudi RBK enota. Voda iz cisterne in bližnjih hidrantov je dokaj hitro in učinkovito opravila delo.
Nekoliko dalj časa pa se je na »pogorišču" zadržala RBK enota, ki je našla ostanke vseh nastavljenih dimnih bomb. Pri delu so ji pomagali tudi pripadniki enot narodne zaščite, ki so od dveh ujetih diverzantov izvedeti, kje so bile bombe nastavljene. Enota prve medicinske pomoči pa tudi tokrat ni imda dela.
Po končani vaji smo poiskali podpredsednika odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije, Alojza RIBIČA in ga zaprosili za oceno akcije.
„Najprej naj povem, da je današnja vaja letos že druga in ne zadnja," je v uvodu poudaril tovariš Ribič. „Pri načrtovanju vaje smo imeli v mislih to, da pri ljudeh, ki so vključeni v enote narodne in civilne zaščite ustvarimo občutek odgovornosti za varnost rudniških objektov in naprav. Mislim, da se nam je to posrečilo v večji meri kot smo pričakovali Prav to pa je velika spodbuda za naše nadaljnje ob-rambno-samozaščitne priprave. Opozoriti pa bomo morali tudi na dejstva, ki jih bomo podrobneje opredelili v poznejši analizi današnje vaje. Ne smemo prezreti, da so pripadniki enot narodne zaščite napravili nekaj grobih napak, s katerimi so precej olajšali delo diverzantom, ki je biia zelo aktivna in domiselna. Vse bi bilo dobro, če bi pokazali pripadniki narodne zaščite več budnosti in nenazadnje tudi zvijačnosti
O pripadnikih enot civilne zaščite pa je treba reči da so se odzivali na pozive prepočasi. Vzrok pa je v tem, ker gre pri teh enotah LO in DS za velike kadrovske spremembe in je bilo prav danes vpoklicanih mnogo takih, ki so se odzvali prvič. To pa pomeni da moramo tudi to pomanjkljivost odpraviti
BOJAN OGRAJENŠEK,

Številka 33 (495) - 24. avgusta 197
Zakaj različno vrednotenje dela?
Okrog tisoč serviserjev vzdržuje izdelke Gorenja po vsej domovini - Nezadovoljni z vrednotenjem njihovega dela v posameznih občinah — Tudi v velenjski občini serviserjeva ura med najnižjimi
Poleg dobro organizirane prodaje svojih izdelkov si v velenjskem Gorenju vseskozi prizadevajo, d a bi s svojo servisno službo strankam zagotovili nemoteno delovanje svojih strojev. Samo podatek, da je bilo prodanih v Jugoslaviji od začetka do danes okrog 15 milijonov izdelkov Gorenja pove, da je bilo nujno treba organizirati tudi ustrezen servis s sposobnimi delavci Seveda je treba tudi sproti zagotavljati rezervne dele, tako za izdelke, ki jih na novo pošiljajo na trg, kot za tiste, ki so že dobili svojega lastnika.
Iz teh potreb je nastala v okviru delovne organizacije GORENJE PROMET SERVIS temeljna organizacija združenega dela Servis - maloprodaja, v kateri je zaposlenih nekaj manj kot 1700 delavoev, med njimi okrog 1.000 servisnih mehanikov. V centralnem skladišču v Velenju in v skladiščih po vsej domovini imajo na zalogi rezervne dele v vrednosti 100 milijonov Hinariev.
Servisne	lužbo imajo
organizirano tako, da 99 odstotkov vseh popravil opravijo na domu strank, ker izdelki niso najbolj primerni za prevoz.
Kadarkoli se nam pokvari kakšen stroj, smo seveda najbolj v skrbeh, kako dolgo bo treba čakati na njegovo popravilo. Mnogi bi radi videli mehanika na vratih že takoj za tem, ko je okvara nastala. Seveda pa to ni mogoče. In kako je to v Gorenju? smo vprašali direktorja tozda Servis — maloprodaja, Jožeta KOVAČA.
Povedal je, da imajo po vsej državi organiziranih 65 tako imenovanih izpostav, kjer lahko stranka prijavi popravilo po telefonu ali osebno. Tam ji seveda tudi povedo, kdaj jih bo njihov serviser obiskal
„Naš cilj je," je povedal Jože Kovač, „da obišče mehanik v me-
stih stranko v treh dneh, na podeželju pa najkasneje v enem tednu. Le kadar gre za okvaro izdelka, ki ga stranke uporabljajo za shranjevanje hrane, kot so skrinje, takrat opravi serviser popravilo v 48 urah, če pa popravilo na domu ni mogoče, izdelek odpeljemo, stranki pa za tisti čas damo drugega.
Seveda morajo imeti mehaniki ustrezno izobrazbo, morajo pa biti tudi primerno opremljeni Vsak ima svoj avtomobil, ki je opremljen za vsa mogoča popravila. Ob osnovni izobrazbi pa mora vsak po sprejemu opraviti še določen tečaj, na katerem se seznani podrobno s specifičnostjo izdelkov Gorenja. Serviserji opravljajo svoje delo v glavnem v dopoldanskem času, na željo stranke pa tudi popoldne. Delo serviserja je gotovo zanimivo, ni pa tako enostavno kot morda na videz izgleda. Poleg ustrezne usposobljenosti, terja to delo od njih tudi precejšen napor, saj so nenehno na terenu, skačejo iz enega nadstropja v drugo itd. Seveda pa serviserji ne delajo razlik, ali se je posamezen izdelek pokvaril v garancijskem ali izvengarancijskem roku (v garancijskem je popravilo brezplačno), ker pač mora vsakdo opraviti določeno število popravil za izpolnitev norme.
Sedaj približno 60 odstotkov vseh popravil odpade na izdelke, ki jim je že pošla garancija. Glede na to, da ceno ure popravila njihovim serviserjem določajo občine, se srečujejo s precejšnjimi težavami Ti kriteriji so namreč po občinah različni in se v državi gibljejo od 35 dinarjev za uro na primeru v Osijeku do 150 dinarjev v Ljubljani ali Zagrebu. V Velenju znaša, na primer cena ure serviserja 74 dinarjev. Te ocene so zdaleč prenizke, saj bi po njihovem mnenju moral servis dobiti za uro svojega dela 200 dinarjev. Tako sedaj na mnogih območjih oziroma ob-
činah delajo z izguba V servisu menijo, da tako ne gre več naprej in so bili prisiljeni sprejeti ustrezne ukrepe, v Osijeku že kakšen mesec ne popravljajo izdelkov, ki nimajo več garancije. Ti izdelki bodo čakali na njihovega serviserja vse dotlej, dokler ne bodo določili nove, višje cene. Tudi velenjski občini so že poslali zahtevek za višje cene. Če
Jože Kovač, direktor tozda Ser-vis-maloprodaja
njihova vloga ne bo rešena vdogled-nem času, in seveda odobrene ustrezne višje cene, se bodo tudi tukaj omejili zgolj na popravilo izdelkov, ki še imajo garancijo. K temu naj dodamo še to, da je v Velenju serviserjeva ura najnižja, če jo primerjajo s cenami v slovenskih občinah. V tozdu menijo, da bi
Za večjo varnost na železnici
Le dobro vzdrževana proga zagotavlja varen promet — Vse več nesreč na zavarovanih železniških prehodih — Premajhna pazljivost voznikov.
Vse pogosteje beremo v časopisih in poslušamo na radiu in televiziji poročila o nesrečah na železniških prehodih. Toda, ali je res vedno krivec železnica? Prav gotovo ne. Le ta posveča posebno pozornost vzdrževanju proge in napravam na njej. O tein smo se pogovaijali s šefom progovnega odseka Šoštanj, Antonom Košitjem, ki nam je povedal naslednje:
„Progovni odsek Šoštanj ima pod nadzorstvom 38 km proge, to je progo od Velenja do Celja. Za vzdrževanje tega odseka imamo na voljo 65 delavcev. Od tega je 18 čuvajev obhodnikov, ki skrbijo za pregled proge in za pravočasno odpiranje ter zapiranje zapornic na zavarovanih železniških prehodih. Naj povem tudi to, da je na našem odseku 86 cestno železniških prehodov, od katerih jih je 17 zavarovanih z zapornicami, polža pornicami ali svetlobnimi signali, ki prepovedujejo vožnjo preko prehoda v času, ko se mu bliža vlak.
Delavci za vzdrževanje proge so razdeljeni v štiri delovne skupine; Celje - Šempeter, Šempeter — Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki - Šoštanj in Šoštanj - Velenje. Vsi ti skrbijo za;eden in varen promet, se pravi za redno vzdrževanje zgornjega in spodnjega ustroja, ter opravljajo vsa spremljajoča dela. Pri vsem tem pa je prav gotovo najvažnejši pregled proge. Tako moram sam vsakih deset dni pregledati vseh 38 km proge, poleg mene pa jo vsak dan pregledajo še štiije pomočniki. Osebno sem zadolžen tudi za materialno službo in tedensko pregledujem vse naprave na postajah in kretnicah. ,
Kljub temu, da se pri opravljanju dela vsi zelo trudimo, saj se zavedamo odgovornosti in posledic, ki izhajajo iz malomarnosti pri delu, pa se srečujemo z mnogimi objektivnimi težavami Na prvem mestu je prav gotovo delovna sila. Trenutno imamo mnogo zaposlenih iz na-
ših bratskih republik. Vendar tudi ta vir počasi usiha, saj tem delavcem ne moremo nuditi osnovnih življenjskih pogojev; stanovanja in prehrane. Res je, da ravno sedaj gradimo nov samski dom, vendar le-ta ne bo mogel rešiti vseh problemov. Vsak si namreč slej ko prej ustvari družino. Veliko naših delavcev stanuje v Celju in takoj se pojavi problem prevoza na delo, saj so proge za Velenje
že 15. Enajstkrat smo zabeležili zlom zapornic, dvakrat so bile poškodovane in dvakrat je prišlo do nesreče zato, ker je voznik zapeljal čez prehod v času, ko so luči utripale in mu prepovedovale vožnjo preko prehoda. V vseh primerih je bil vzrok isti: voznikova nepazljivost. Samo večja pazljivost in spoštovanje prometnih znakov ter označb lahko poveča varnost pri prečkanju proge. Tukaj železnica ne more nič več storiti .
Takšen je torej naš poklic. Težaven, odgovoren pa tudi lep. Lep prav gotovo, saj drugače ne bi vztrajal v njem že celih dvajset let
DRAGAN BALABAN
morala biti enotna cena za vso Jugoslavijo.
Popravilo izdelkov pa ni edina dejavnost tega tozda. Tozd Servis-maloprodaja ima širom naše domovine 25 tako imenovanih prodajno razstavnih salonov, v katerih je skupaj zaposlenih 230 ljudi V teh salonih strankam predstavljajo nove izdelke Gorenja, jim dajo razna navodila. Občani pa lahko v njih tudi kupujejo izdelke Gorenja. Ti saloni organizirajo občasno tudi „tedne Gorenja", kjer se kupci na najbolj neposreden način seznanijo z novostmi Gorenja in sploh izdelki, ki jih Gorenje nudi tržišča V tozdu načrtujejo, da bodo do leta 1985 odprli 100 takšnih centrov po Jugoslaviji.
Seveda z rezervnimi deli oskrbujejo tudi vsako trgovino, ki prodaja izdelke Gorenja, za organizacijo servisnih služb pa skrbijo tudi v tistih državah, kamor Gorenje prodaja svoje izdelke. V kratkem jo bodo organizirali tudi v Iraku itd.
Zanimalo nas je tudi če kolektivni letni oddih Gorenja pomeni daljše čakanje na serviserja. Odgovor je bil negativen, saj za delavce tozda Servis - maloprodaja ni kolektivnega dopusta. Nekoliko bolj „vroče" je morda le bo raznih konicah, to je v času, ko iznenada poraste prodaja izdelkov, pa morda spomladi, ko je treba popraviti, razne kmečke stroje ipd. Takrat je seveda za serviserji večje povpraševanje, zlasti kmetje bi se lahko temu izognili in dali popraviti že stroje pozimi
V obdobju, odkar je zrastla tovarna Gorenje, je seveda pri občanih veliko izdelkov, ki so zaradi dolgoletne uporabnosti že dotrajani Ker je popravilo teh strojev zaradi tega zelo drago, v tozdu pripravljajo predlog, da bi gospodinjstvo plačalo določeno vsoto za vzdrževanje izdelka, serviser pa bi nato takšen že skorajda dotrajan izdelek, popravljal brezplačno. Takšen način se je v tujini že marsikje uveljavil zlasti še v Veliki Britaniji'
Prepoved vožnje ob torkih in četrtkih, pa še ob koncu vikendov, je seveda vneslo precej težav v njihovo delo. Čakalni čas se je s tem podaljšal, serviserji pa so skušali te dneve nadoknaditi z delom ob prostih sobotah, pa tudi ob nedeljah. Ker tako stalno ne gre upajo, da bodo dodatni olajševalni ukrepi glede prepovedi vožnje upoštevali tudi njihovo specifično delo.
STANE VOVK
naših delovnih kolektivov
SREČANJE MIMOGREDE
Ignac Kranc
V prejšnji številki Našega časa smo vam predstavili poklic poštaija. Tudi tokrat vam predstavimo poklic, za katerega se danes odloča malo ljudi To je poklic natakarja. Velikokrat smo že imeli namen predstaviti ta poklic, vendar nismo našli pravega obraza Tokrat pa smo imeli srečo. V hotelu Paka smo poiskali natakaija Ignaca Kranca, ali kakor ga vsi poznajo pod imenom Nace iz Pake.
O sebi nam je pripovedoval takole: ,,Rojen sem 2. avgusta leta 1942 v Vitanju, kjer sem obiskoval osnovno šolo. Po končani osemletki sem odšel v gostinsko šolo v Celje. Za poklic natakarja sem se odločil zato, ker ni bilo druge možnosti in izbire. Najprej sem se zaposlil v Celju, po odsluženem vojaškem roku pa sem leta 1964 prišel v Velenje in se tu tudi zaposlil." Vprašali ste me, če vam lahko predstavim poklic natakarja. Seveda lahko, saj je zelo zanimiv. Kot vsak poklic, ima tudi ta svoje dobre in slabe strani Odvisno pač od tega, kakšni so gostje. Toda, če ne bi imel volje, poklica prav gotovo ne bi opravljaL Vendar ga klub težavam rad opravljam. V hotelu Paka sem vodja strežbe. Delam dopoldan in popoldan. Vsakokrat se srečujem z različnimi ljudmi. Meni je vseeno, s kakšnim gostom imam opravka. Važno je le, da je soMen, razumen in da ne razgraja. Izkušnje, ki jih imam pa kažejo, da tudi mlad človek ni slab gost. Mnogi starejši pravijo: „Le poglej si to mladino, kakšna je in kako se obnaša." Sami sebe pa ne pogledajo, so pa mogoče še laba kot mladi, na katere kažejo s prstom."
Ko smo ga vprašali, po kakšnem načelu se ravna, ko stopi v stik z gostom, je dejal: „Zave-dati se moraš, da imaš opravka s človekom. Zato mora biti pristop dostojen in vljuden, tudi če gost ni soliden. Saj gotovo poznate pregovor: Lepa beseda lepo mesto najde". Na vprašanje, kaj bi rodu, ki gre po njegovih stopinjah priporočil, je Nace odgovoril takole: ..Priporočal bi jim, da če nimajo volje do poklica, naj ne gredo v poklic. Ker če
si starejši, potem se težko preusmeriš drugam. Danes se za poklic natakarja odloča malo ljudi Težko je dobiti še vajence. Spominjam se, da smo imeli v hotelu od 15 do 20 vajencev v strežbi prav toliko pa tudi v kuhinji Danes pa imam le 2 do 3 vajence, če jih sploh dobimo. Poklic je slabo spodbujen, pre-male plače, pa tudi delo ob praznikih in nedeljah. Dosti opravka imaš seveda z ljudmi Veste, vse to pa odbija mladega človeka. Prav zaradi tega gre veliko mojih kolegov v druge stroke, največ v gostinsko trgovsko. Mogoče se dela napaka v osnovni šoli, ker ne predstavijo poklica natakarja dovolj nazorno. Saj sam poklic ni slab. Vedno si lepo oblečen, pa tudi delo ni težko. Če poklica tudi v prihodnje ne bomo pravilno vrednotili, bo gostinstvo nazadovalo. Že sedaj je močno na tej poti Potrebe v gostinstvu so
Ignac Kranc (Foto DB)
velike saj gostincev imamo dovolj, ampak kakšnih. Nekateri pridejo v to stroko iz drugih poklicev. Zato imamo danes gostince, ki nimajo primernega odnosa do gosta. Gost ni kriv, če je natakar slabe volje, še daleč od tega. Slab odnos do gosta pa meče slabo luč ne samo na natakarje, ampak na celotni kolektiv. Možnost izobraževanja v našem podjetju imaš, vendar vse ob delu in na lastne stro 9ce. Jaz sedaj obiskujem srednjo hotelirsko šolo v Ljubljani
Kaj bi vam lahko ob koncu našega pogovora še dejal: lepo je opravljati poklic natakarja, če imaš voljo in srečen si če imaš mol kolegi dobre odnose in razumevanje, v restavraciji pa solidne goste." .
TATJANA KELENC,
Pred novo ogrevalno sezono
V velenjskem Toplovodu razmišljajo o možnosti pokritja poslovnih izgub v prvem polletju — Ukrepi za smotrn
trošenje toplotne energije
Anton Košir: Velika odgovornost ....
zelo redke. Naslednji problem je materiai Proga je stara in zelo izrabljena. Popravila se kar vistijo, težko pa dobimo ustrezen material Dela je veliko, časa in materiala pa malo. Vedeti namreč morate, da v zimskem času določenih del ne moremo opravljati.
*
J a, pa še nekaj je: nesreče. Železnici očitajo, da ima preveč nezavarovanih cestno-želez-niških prehodov. Vendar izkušnje kažejo, da zavarovan železnica prehod še ni poroštvo za varnost. Za primer naj navedem, da na 69 nezavarovanih železniških prehodih na našem odseku letos še ni bilo nesreče, medtem ko jih je na ostalih sedemnajstih, ki so zavarovani,
Umikajoče se poletje in včasih že kar prave jesenske temperature nas počasi spodbujajo k razmišljanju o tem, kako se bomo greli v hladnejših mesecih, ki so pred nami Nova „ogrevalna sezona" se vse bolj bliža in marsikje se že pospešeno pripravljajo na njen začetek.
Znano je, da bomo vanjo starta-li z novimi cenami toplovodnih storitev.
V velenjskem Toplovodu, delovni organizaciji, ki skrbi za distribucijo toplotne energije, so zaradi dolgotrajnega postopka potrjevanja novih cen, zaključili prvo polletje s poslovnimi izgubami Kot je povedala direktorica Vali Žohar, bodo nove cene omogočile, da v drugi polovici leta ne bodo več poslovali z izgubo, za nadomestitev polletnih izgub pa proučujejo različne možnosti Če
jih ne bodo mogli pokriti z investicijskimi sredstvi, bo znotraj delovne organizacije potrebno poiskati rešitev, ki bo nedvomno imela za posledico slabšo kvaliteto dobave toplotne energije. To pa zaradi tega, ker bi v tem primeru ukinili določena vzdrževalna dela, dežurna služba morda ne bi bila dostopna ob vsakem času, začetek ogrevalne sezone bi se nekoliko odmaknil, ali pa bo treba znižati ogrevalne temperature. To so posegi, ki se ponujajo kot možnosti za zmanjševanje polletnih izgub. Že sedaj pa se pripravlja predlog novih cen, ki naj bi veljale v naslednjem letu1 Sicer pa so v Toplovodu Velenje izdelali podroben načrt za letošnjo ogrevalno sezono, ki ga že postopoma izpolnjujejo. Tako so v začetku julija opravili glavna obnovitvena dela na toplovodnem omrežju, ostalo po-
trebno vzdrževanje v toplotnih podpostajah pa opravljajo v tem časa Posodabljajo pa tudi zastarelo opremo in vgrajujejo avtomatsko uravnavanje. Servisna služba pa bo po naročilu lastnikov stanovanjskih in poslovnih objektov obnavljala toplovodne naprave. Pravijo, da bo del teh naprav letos neprimerno boljše pripravljen kot v prejšnjih letih. Še vedno pa je veliko tistih potrošnikov, ki opozorila ob koncu prejšnje ogrevalne sezone niso vzeli resno in čakajo z vzdrževanjem. Izkušnje učijo, da v takih objektih ob začetku ogrevanja nastopijo težave, ki pa se pri velikem številu naročil ne dajo takoj odpraviti
V Toplovodu razmišljajo tudi o ukrepih za racionalno izkoriščanje toplotne energije. Republiški izvršni svet je na predlog komiteja za energetiko že
pripravil odlok, da se tempen ture v ogrevalnih prostorih zni žajo za eno stopinjo celzija. vgrajevanjem avtomatskih n stavljalcev bo tudi velenji Toplovod lahko izvajal ta dok čila. Tam, kjer nova oprema i ne bo zamenjala zastarele p tega seveda ne bo mogoče ure ničevati Prizadevanjo si da posodobili tudi toplovodi omrežje v zasebnih hišah s ter da skušajo lastnikom priskibe sodobne avtomatske naprave i tudi na tak način varčevati toplotno energijo. Poleg tega p velenjski Toplovod opozarja « potrošnike, da v času, ki je ostal do začetka ogrevanja, p gledajo vse napeljave in ostali toplotne naprave ter storijo vs potrebno, da ne bo prišlo di težav, ko bodo vremenske m mere narekovale začetek og» valne sezone.
JOŽE KRAJNC
Številka 33 (495) - 24. avgusta 1979
-
Nepričakovano vis
Nogometaši velenjskega Rudarja so naleteli na trdega nasprotnika — Sreč Vinkovcev so izgubili kar s 3:0 - Vn« lenju Bosna
Dk poraz
če v prvem kolu inje z Dinamom iz eljo gostuje v Ve-
Prejšnjo nedeljo je steklo nogo metno prvenstvo tudi v drugih zvez nih nogometnih ligah Velenjskemu -Rudarju žreb ni bil preveč naklonjen, saj so morali že v prvem kolu na vroči teren v Vinkovce. Domači so brez večjih težav zmagali z rezultatom 3:0. Visoki poraz je mnoge navijače presenetil, še zlasti, ker so Veleigčani odpotovali zelo optimistično razpoloženi v Vinkovce. V ponedeljek smo na treningu poiskali trenerja Vemala Omeragiča, ki je takole ocenil start Rudarja v letošnjem prvenstvu:
,,Zavedati se moramo, da nastopa Rudar v letošnjem prvenstvu s polovico novih igralcev, zato je ne-rinogoče čez noč pričakovati rezultate. Najmanj kakšnih petnajst do (dvajset dni bo še potrebnih, da se ;bodo igralci povsem vključili v novo i*edino. Vedeti pa je tudi treba, da s tem, ko sem prevzel klub, še niso bili vsi problemi rešeni, kajti naša glavna naloga v letošnjem letu - kot sem že večkrat poudaril - ,da najprej dobro organiziramo klub, šele nato pa bodo prišli tudi rezultati. V Vinkovce smo odpotovali inično zelo optimistično razpo-iženi Toda naleteli smo na na-tnika, ki je imel v nedeljo re-ično svoj dan in igral izredno dobo. Igralci Rudarja so se trudili,
vendar je bi o v njihovi igri veliko napak. Polef
zmedeno in prvi zadetek
tega so igrali izredno plašno. Ko so prejeli pa so povsem popu-
stili. Nedeljsl o srečanje je pokazalo, da še vedno liso zadosti psihološko pripravljeni jn da še nimajo dovolj zaupanja vase. Sicer pa, če smo že izgubili, je tiotjc, da smo izgubili s tako visokim rezultatom, bodo vsaj igralci spoznali, kaj vse jim še manjka."
K temu naj dodamo še to: zavedati se moramo da novi trener Rudarja Kemal Omeragič nima neke čarobne palice, s katero bi lahko čez noč ustvaril moštvo.
Potrebno je strpljenje, način dela in disciplina, ki jo je uvedel -ne smemo pozabiti, kako je bilo prejšnji leti- Vse ti pa bi morali biti porok, da bo v svojih načrtih uspel ter letos ustvaril trdno drugo-ligaSco moštvo, od katerega bomo lahko v naslednjih letih veliko pričakovali
Upati je, da bodo obrazi navijačev zadovoljni že v nedeljo, ko bo v Velenju gostovala Bosna. O tem srečanu je Kemal Omeragič dejal: „To je zelo dobra ekipa, zato bodo morali igrati vsi nogometaši izredno borbeno. Pričakujemo pa tudi veliko pomoč vseh navijačev."
S. VOVK
RAZPORED TEKEM NK RUDAR V JESENSKEM DELU PRVENSTVA 1979/80 V II ZVEZNI NOGOMETNI LIGI - ZAHOD
19. VIII.	Dinamo : Rudar
26. VIII.	Rudar: Bosna (1&30)
2. IX.	Novi Sad : Rudar (16.15)
9. IX	Rudar : Leotar (16.00)
16. IX	Kikinda : Rudar (15.45)
23. IX.	Rudar : Spartak (15.15)
30. IX	Istra : Rudar (15.00)
7. X	Rudar : Iskra (14.45)
14. X	Zagreb : Rudar (14.30)
21. X	Proleter : Rudar (14.15)
28. X	Rudar : Vrbas (14.00)
4. XI	Rudar T. : Rudar (13.30)
11. XL	Rudar : Famos (13.15) "
18. XI.	Jedinstvo B. : Rudar (13.00)
25. XI.	Rudar : Maribor (13.00)

svojili dvanajst medalj
Velenjski atleti so bili uspešni na republiškem prvenstvu v Celjju-Režek, Rošer in Šamu republiški prvaki-Makov-
šek novi rekorder ' : __
Kontec preteklega tedna je bilo v Celju republiško posamično atletsko prvenstvo za članice, na katerem so se velenjjski atleti zelo dobro odrezali, saj : so se s prvenstva vrnili kar z dvanajstiimi kolajnami in s tremi naslovi rrepubliških prvakov.
300 m z ovrami (9:04,6) in Boris Režek v troskoku (13,82 m).
frvo) mesto so osvojili Boris Režek v sskoku v daljino (741 cm), Franc Hiošer v metu diska (44,60 m), in Josip Šamu, ki je v slabši konkurejnci osvojila tek na 10.000 m s časojm 32:01,9.
Izresden uspeh pa je dosegal mladi attlet Bogdan Makovšek, ki je bil med člani v hoji na 20 km drugi s časomi 1:39:36,7 in postavil nov republid&i rekord za starejše mladince.
Dve: drugi mesti je osvojil Peter Svet, ini sicer v teku na 1500 m ter v teku naa 3000 m z ovirami, tretje mesto ppa so dosegli: Obrad Lazič na 400 m ((50,7), Tomislav Popetru na 1500 mil (3:54,8), Dragan Anič na
Med dekjleti se je najbolje izkazala 13-letna Diana Verdev, saj je 100 m pretekla v času 13,1 in osvojila tretje mesto. Kot kaže, je pred to tekmovalko še veliko bodočnosti
S. V.
Nogomeietaa gorenjesavinjske selekcije Elkroj se zavzeto pripravljajo na ' ":etek k nove tekmovalne sezone v vzhodni območni nogometni ligi. Člani in 'Mncici prizadevno vadijo vsak dan. V pripravah na skorajšnji začetek ovajanja pa so odigrali tudi nekaj tekem. Prejšnji teden so odigrali tekmo s SAK-<-om iz Celovca in zmagali z rezultatom 4:2, že naslednji dan pa so se pomeriliili z Rudarjem iz Velenja in klonili z 1:10 (0:5). Visokemu porazu je, poleg didobre in zavzete igre gostov, botrovala tudi utrujenost domačih Igralcev, v.
Nogometaši mladinske in članske gomjesavinjske selekcije Elkroj so se na bližnji začetek tekmovanja v območni nogometni liti temeljito pripravljali. Trener mladincev Iv o Berdnik je povedal, da so se njegovi varovanci pričeli pripravljati 20. julija. Trenirali so trikrat na teden, treningov pa se je redno udeleževalo 18 mladih nogometašev iz Moziija in Ljubnega. Med pripravami so odigrali tudi pet prijateljskih srečanj in na njih potrdili, da so dobro pripravljeni Ekipa je zelo mlada, saj jo sestavljajo igralci stari 16 let, v bližnji tekmovalni sezoni pa računajo na uvistitev na najmanj osmo mesto. V prijateljskih srečanjih pred začetkom prvenstva so med drugim doma in v gosteh premagali vrstnike Dravinje iz Slovenjskih Konjic z 1:0 in Dravo v Ptuju kar z 11:4. V prvem kolu se bodo v neddjo doma pomerili z mladinci s Prage rskega.
Zavzeto so se pripravljali tudi nogometaši članske selekcije. Trener Feri Bencik je priprave oceni takole: „Treniraje gomjesavinjske selekdje Elkroj sem prevzel pred kratkim in
Boris Režek, Franc Rošer, Bogdan Makovšek in Josip Samu(od leve proti desni) zadovoljni z uvrstitvami.
Začetek republiške nogometne sezone
Pojutrišnjem, v nedeljo, 26. avgusta se v vseh republiških nogometnih ligah začenja nova prvenstvena sezona, ki tudi tokrat prinaša bistvene tekmovalne spremembe. Selekcije bodo spet nastopale v enotni republiki ligi in v dveh območnih, kar po neuspelem lanskoletnem eksperimentu pomeni vračanje k staremu tekmovalnemu sistemu, ki je veljal pred leti Prvenstvo bo tako nedvomno spet bolj zanimivo in kvalitetno, zato so se v vseh selekcijah lotili priprav na start v novo sezono še posebej skrbno. Selekcija Smartnega se je za nastop v enotni slovenski ligi pripravljala od 24. julija dalje pod vod-
stvom treneija Bojana Prašni-kaija in njegovega pomočnika Draga Napotnika. Trenirali so petkrat tedensko in odigrali tudi precej prijateljskih srečanj. Kot pravi trener Prašnikar, jih v novi sezoni čaka težko delo, saj je ekipa zelo mlada in mnogi igralci neizkušeni Ker pa se za uvrstitev v najboljšo enajsterico poteguje kar 25 nogometašev, ki trenirajo zelo marljivo, upajo, da bodo ob koncu prvenstva pristali nekje na sredini lestvice. Selekcija iz Šmartnega ob Paki bo prvo jesensko preizkušnjo opravila v nedeljo v Ljubljani, kjer se bo srečala s selekcijo Ihrije.
J. K
V Velenju raste novi rod kotalkarjev
O delu kotalkarskega kluba Velenje ter o njihovih pripravah na organizacijo republiškega prvenstva v umetnostnem kotalkanju, ki bo jutri, 25. avgusta s pričetkom' dopoldne ob 7.00, popoldne ob 15. uri smo se pogovarjali z Bojanom Osolnikom, tehničnim vodjem kluba
Naporov na treningih res ne manjka
Dobro so se pripravili
Mladinci in člani gomjesavinjske selekcije so se zavzeto pripravljali na novo tekmovalno sezono — Člani letos načrtujejo sredino lestvice, prihodnjo sezono pa bodo poskušali doseči prvo mesto
V Velenju že sedemnajst let deluje kotalkarski klub, ki se je pred leti lahko pohvalil z vrsto dobrih kotalkarjev, ne le v republiškem, ampak tudi v državnem merilu. In kakšno je življenje danes v klubu? O tem smo se pogovaijali s tehničnim vodjem kluba, Bojanom ©ŠOLNIKOM.
„Po jesenskem zatišju in zimskem nedelu je spomladi po ob čnem zboru, pričel delati na novo kotalkarski klub, v katerem se je zbralo nekaj zanesenjakov, ljubi-
moja prva naloga je bila oblikovati moštvo. Igralci so bili kot ekipa premalo izdelani in premalo uigrani, za uresničitev cilja, pa bomo rabili precej časa. S,pripravami smo pričeli 22. julija, trenirali pa smo vsakdan. Odigrali smo pet prijateljskih srečanj, večino z močnejšimi nasprotniki Z rezultati sem zadovoljen in menim, da uspeh v bodoči tekmovalni sezoni ne more izostali, če bodo imeli fantje še naprej tako resen odnos do treningov in tekem. Poudariti seveda moram, da se moštvo ne da narediti čez noč in da bomo morali v delo vložiti še veliko naporov, če želimo sestaviti takšno moštvo, ki ga od teh igralcev pričakujem. Borili se bomo za sredino lestvice, že v naslednji sezoni pa načrtujemo osvojitev prvega mesta.
Želel bi tudi, da bi v tej lepi dolini zavladali resnično športni in prijateljski odnosi in da posamezniki s svojimi preveč loka-lističnimi pogledi ne bi preprečevali športnih uspehov. Le to je zagotovilo za hitrejši razvoj nogometne igre na tem področ-
ju-"
J. PLESNIK
Bojan Osolnik, tehnični vodja kotalkarskega kluba Velenje
teljev kotalkanja, ki so hoteli pokazati da se da ponovno oživeti delo v klubu, vsaj na takšno raven, kot je že bila nekoč. Prve korake smo si zastavili s tečajem za najmlajše kotalkarje v sodelovanju z vzgojno varstvenim zavodom Velenje. Klub je dal trenerski kader in po poldrugem mesecu je 53 otrok v starosti od 4 do 8 let uspešno končalo tečaj. Vseh članov pa ima klub sedaj 64. '
Kako pa je s trenerskim kadrom?
„Kot drugod so tudi pri nas težave s tem kadrom, čeprav glede na tradicijo, ki jo ima klub, temu ne bi smelo biti tako. Med starejšimi
nekdanjimi tekmovalci ni pravega veselja, da bi se žrtvovali za takšno delo. No, nekaj jih vendarle dela in si prizadeva, da bi se kotalkanje v Velenju znova razmahnilo. Ob tem bi rad poudaril, da so vrata v klubu odprta vsakomur in ob tej priložnosti vabim vse nekdanje kotalkarje, da bi se vrnili v klub in pomagali pri vzgoji novih kotalkarjev. Ne bi smeli pozabiti da je vendarle v preteklosti klub zanje mnogo žrtvoval
Sedaj delajo v klubu štirje trenerji, ki so bili tudi sami tekmovalci Zaradi njihovega študija seveda nanje ne moremo računati skozi vse leto."
Kako se vzdržujete?
,,Razvrščeni smo med rekreator-je, zato seveda ni dovolj denaija. Dobimo nekaj nad 50 tisoč dinarjev na leto, to pa ni niti za vzdrževanje kotalkališča, da ne omenjam tehnične opreme, ki je zelo draga. Omenim naj le, da je bila plošča nazadnje brušena pred enajstimi leti
Konec tedna boste v Vdenju organizirali republiko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju?
"Te prireditve nismo sprejeli zaradi tega, ker bi imeli veliko denarja, ampak zato, ker, navzlic vsemu naša ploščad najbolj ustreza za takšno republiško prireditev. Na prvenstvo se v klubu marljivo pripravljamo. Delo teče po skupinah, treninge imamo vsak dan, trajajo pa štiri do pet ur. V članski, mladinski in
fionirski vrsti bo skupaj nastopilo 7 kotalkarjev. Pričakujemo, da se bo prvenstva udeležilo okrog 60 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Tekmovanje se bo začelo 18. avgusta že zjutraj, ob 7. uri z obveznimi liki uradna otvoritev prvenstva pa bo ob petnajstih, nakar bo na sporedu prosti program."
ljubitelje kotalkanja ob tej priložnosti vabim, da si republiško tekmovanje ogledajo v čimvečjem številu."
STANE VOVK
Prihodnji teden začete m rokometašiea
Kokometašice Velenja, ki bodo letos spet nastopale v drugi zvezni rokometni ligi, se marljivo pripravljajo na začetek prvenstva—V pripravljalnem obdobju so odigrale vrsto tekem—Jutri zvečer ena izmed zadnjih preizkušenj pred začetkom prvenstva
Prihodnjo soboto se bo začelo prvenstvo tudi v drugi zvezni rokometni ligi - zahod, kjer bodo letos tekmovale tudi rokometašice Velenja, ki so spomladi osvojile republiški naslov republiških prvakinj. Za začetek tekmovanja se dekleta pod vodstvom treneija Franca Ramskug-lerja že dalj časa izredno marljivo pripravljajo.
S pripravami so začele 25. julija. V tem času so deset dni nabirale moči na Pohorju, odigrale pa so že več prijateljskih srečanj- doma, pa tudi na tujem. Tako so bile pred nedavnim pod pokroviteljstvom TGO Gorenje v Muenchenu in v Grassau, kjer so si med drugim ogledale tudi gorenjsko tovarno Koerting. V Muenchenu so odigrale tri prijateljske tekme z ekipama, ki tekmujeta v nemški prvi oziroma drugi ligi Z ekipo FC Bayern /prva
liga) so eno srečanje izgubile z rezultatom 15:12, drugo pa dobile z 11:9. Rokometašice VST Muen-chen-. Ost (druga liga) pa so premagale z rezultatom 27:6. V tem mestu so si ogledale tudi olimpijsko vas.
Doslej so velenjska dekleta odigrale tudi nekaj tekem z zagrebško Lokomotivo, z ekipo Zrimski iz Čakovca, v torek pa so odpotovale v Banjo Luko, kjer so prav tako odigrale nekaj prijateljskih srečanj.
Jutri zvečer bo v Velenju gostovala ekipa Alplesa, srečanje pa bo v Rdeči dvorani s pričetkom ob 19. uri, v četrtek, 30. avgusta pa bodo imele velenjske rokometašice še eno preizkušnjo. Tega dne se bodo v Rdeči dvorani sestale z rokome-tašicami Maribora. Srečanje se bo začelo ob 18. uri.
-SV-
Rokometašice Velenja s treneijem pred srečanjem z ekipo Lokomotive
Številka 33 (495) - 24. avgusta 19 -- —~—
GORNJA SAVINJSKA DOLINA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI
Organizirano planinstvo
v Gornjem gradu Večji teror, močnejši upor
Pravo zanimanje in odkrivanje naravnih lepot slovenskih planin se je pričelo v drugi polovici 19. stoletja. Slovenija je alpska dežela. Zaradi lepega gorskega sveta, z gozdovi poraščene planine in gričevje, je razumljivo, da so tuji osvajalci začeli organizirano osvajati lepi gorski svet in mu dajali tuja imena, da bi ga lažje izkoristili v gospodarske, turistične, politične in vojaške namene.
Proti koncu 19. stolčtja, pa se je
tudi med Slovenci začela prebujati narodna zavest. Mnogi slovenski planinci so delali zato, da bi imeli svoje oiganizirano planinstvo. Leta 1893 so v Ljubljani ustanovili ..Slovensko planinsko društvo". V istem letu jc bila ustanovljena podružnica društva v Kamniku in takoj zatem 28. 8. 1893 pa še podružnica društva za Savinjsko področje, katere ustanovni občni zbor jc bil v Mozirju. Takratna Savinjska podružnica jc delovala v gornji in spodnji Savinjski dolini. Ustanovljeni so bili tudi odseki po večjih krajih Savinjske doline. Odbor podružnice je imel 4 člane, v katerem pa so bili še predstavniki odsekov, ki so organizirano delovali na svojih področjih.
Med glavnimi pobudniki za ustanovitev Savinjske podružnice je bil FRANC KOCBEK, takratni nad-učitelj v Gornjem gradu. Bil je tudi prvi predsednik in blagajnik podružnice. Predsedniško delo je upravljal od ustanovitve 1893, pa vse do leta 1927. Še istega leta se je sedež podružnice preselil iz Gornjega grada v Celje, kjer je bil prvi tajnik Ignac Žganec in pozneje Zdolsek, oba učitelja iz Gornjega grada. Da je sedež podružnico od ustanovitve pa do preselitve v Celje dejansko bil v Gornjem gradu, je razvidno iz arhiva, shranjenega pri Jakobu Fila-ču.
Ko smo bili Slovenci še pod avstroogrsko monarhijo, se je naše mlado organfcirano planinstvo moralo krepko boriti za svoj narodni obstoj z močnejšo nemško planinsko organizacijo imenovano „ALPENFEREIN . Toda slovenska narodna zavest je bila močnejša in je postopoma zajela ves slovenski gorski svet. Z graditvijo planinskih koč so postojanke in vrhovi dobivali slovenska imena. Savinjska podružnica je zašela graditi planinska zavetišča, kot so: Kocbekova, Mozir-ska in Gornjesavinjska koča. Slednja je bila dograjena leta 1898 na Meni-ni planini in je služila svojemu namenu do leta 1918, ko je pogorela. Kočo je v prvem letu obiskalo 212 planincev. Za takratne razmere zelo veliko. Drugo, že delno obnovljeno kočo, je kmalu doletela enaka usoda. Tako nagornjegrajskem področju, vse od leta 1922 pa do leta 1950, niso imeli planincj svojega zavetišča. Najpogosteje so iskali v pastirskih kočah.
Poleg gradnje koč in zavetišč je Savinjska podružnica vedno bolj načrtno skrbela za razvoj planinstva. Potrebno je bilo urejati nove planinske poti in jih markirati. Gornjegraj-ski planinci so že takrat uredili in markirali mnoge poti na Menino,
Rogatec z Lepenatko, Cmivcc in Kastni vrh. Te pomembne naloge v planistvu je takrat zelo uspešno urejal in hkrati izvajal pokojni Matija Trobej-Tičck.
Med obema vojnama na gomje-grajskem področju ni bilo nobene industrije, ni bilo delavcev, ki bi povečali število članstva. Toda zadnjih nekaj let pred drugo svetovno vojno se jc mladina intenzivno vključevala v planinstvo, najprej s smučanjem na Menini in drugod, pozneje pa so začeli s skupnimi izleti v planine, katerih oiganizator jc bil Tone Bukovec. Na pohodu jc bila nova gcncracija, toda druga svetovna vojna je zaustavila vse delo.
Na Menini in sosednjfli vrhovih pa so kljub okupaciji ostali gospodarji Slovenci, saj jih okupator nikoli ni zavzel. Planinci so postali partizani - borci za svobodo.
Po drugi svetovni vojni se je planinstvo povsem spremenilo. Z načrtnim razvojem, ki ga je nova ljudska oblast sprejela, so bile dane večje možnosti delovnim ljudem, da koristijo lepote naših planin. Tudi gornjesavinjski planinci smo se kmalu zavedli svojih hotenj in na pobudo Toneta Bukovca in Martina Voščiča, leta 1948, ustanovili ods^k planinskega društva in se združili s planinskim društvom Domžale. Takratne ekonomske razmere so narekovale sodelovanje odseka s pašni-ško zadrugo za skupno graditev pa-stirsko-planinskc koče na Menini planini.
Razvoj planinstva je na gornje-grajskem področju zahteval širšo obliko organiziranosti. Na željo planincev in predvsem na pobudo Mar-Lna Voščiča, so planinci v letu 1949 ustanovili samostojno planinsko društvo v Gornjem gradu. Novo društvo je kmalu za tem intenzivno pripravljalo gradnjo novega planin-sl .'ga doma na Menini planini. Z zbiranjem financ .iih sredstev ni bilo lahko. Ni pa manjkalo planincem volje, zato so uspeli. S premagovanjem vseh ovir in z obilnim udarniškim delom so zgradili dom.Dokončan je bil leta 1957. Vanj je bilo vloženo mnogo truda vseh članov. Uspešno je takrat vodil društvo že pokojni Martim Volščič - Tinko, ki je bil gospodar društva in tajnik. Pri sa,ni gradnji doma je nesebično vlagal svoj trud tudi sedaj že pokojni Jože Urank. Sedanji planinski dom je polnih 18 let kljuboval lepemu in slabemu vremenu ter sprejemal številne planince, ljubitelje naših gora.
Leta 1975 je društvo moralo dom začasno zapreti in ga obnoviti. Sanacija doma je terjala ogromno truda in denarja. Sanacija je trajala vse do danes. Dom pa je bil ponovno odprt že 15. avgusta 1977. Pri sedanji obnovi je bila zopet prisotna velika požrtvovalnost planincev, ki so pomagali s prostovoljnim delom, za kar jim gre vsa zahvala. Razumevanje so pokazale tudi tukajšnje delovne organizacije in društva. Tudi število članstva se je v zadnjem času zelo povečalo, predvsem med mladino, tako da lahko gledamo na boljšo bodočnost in napredek društva.
FERDO RIFELJ
6. junija napade Č2ta postojanko policistov v samostanu v Nazarjah. Postojanke niso uspeli zavzeti. Pri umiku so zažgali na žagi nekaj skladovnic žaganega lesa. Veličko, kije bil v zasedi med akcijo v Nazarjah, seje ostalim pridružil šele pozneje. Vsi skupaj so napadli Vermane pri Goveku. Tam so partizani likvidirali domačina zaradi izdajstva, ubili pa so tudi dva Vermana, enega pa so partizani ujeli in odvedli s seboj, domačijo pa zažgali. Bataljon se je nato utaboril na Golih vrtačah na Dobrovljah. Preživljal je mirne dneve in se številčno krepiL Priključili so se mu trije Toničevi bratje. Z njimi sta prišla Štefan Vrankar in Ivan Stopar - Kitak. Prispela sta tudi Franc in Dominik Hribar, stara komunista iz Prebolda, ki sta bila pred tem v taborišču Mauthausen.
9. junija odide druga četa na terene gore Oljke. Bataljon pa v celoti krene proti Savi nasproti II. grupi odredov. Vresk druge čete ni čakaL Poslal je Ivana Moguja - Marka po Letonjevo četo, sam pa je z Majcnovo in Veličkovo četo odšel proti Savi, da hi se tam srečal s Francom Rozmanom - Stanetom in II. grupo odredov. Zaradi premočne koncentracije sovražnika na tem območju in zaradi pogostih izdajstev, bataljon naloge takrat ni uspel izvršiti. Ko se je vrnil Ivan Mogu — Marko in skupaj z drugo četo pripeljal veliko novincev na Dobrovlje, tam ni našel nobenega obvestila.
V	dolini se je jiojavil partizanski dezerter, prejšnji orožnik iz ^Gornjega Grada, Štefan Domanjko - Rustja z nemSco policijo in na veliko izdajaL Moški so bežali v partizane. Vse več novincev je zahtevalo, da sta Mogu in Letonja formirala peto četo in za komandirja postavila Franca Repovža - Reka, za politkomisarja pa Murija. Četa je bila skoraj neoborožena, zato je bilo treba poskrbeti za oborožitev. Premaknili so se proti Mozirskim planinam V Kršah so padli v zasedo Vermanov. Novinci so se porazgubili. Le dvanajst jih je Mogu pripeljal v Mozirske planine in jih takoj priključil Letonjevi četi.
V	tem času sta se na poti proti Krajnčevemu bataljonu II. grupe odredov na Koroškem pojavila Silas in Bor, komandant in komisar I. bataljona z namestnikom komandanta Vreskom. Spremljala jih je 1. četa bataljona, ki jo je vodil Ivan Pintar - Robin. Četa je bila sestavljena iz Revirčanov. 11. julija se pojavi četa na območju Planine in Tera. Pri višinskih kmetih si preskrbi hrano. Dva dni pozneje se četa pojavi v Lučah in se še isti dan spopade z vermansko zasedo v Solčavi 28. julija zasede Radmirje in likvidira tri nemškutaije. V naslednjih dveh dneh obišče kočo na Javoiju, se zglasi pri celfireiju Francu Kosmaču in blokfireiju Jožetu Kosmaču v Konjskem vrhu in likvidira Vavdija, pastirja, ki je 15. julija izdal partizana - brata Alberta in Jožeta Kalenca iz Gornjega grada, ki so ju ustrelili. Kočo in mrtvega pastirja so partizani zažgali Isti dan so obiskali tamkajšnje kmete. 1. avgusta obiščejo borci kmeta Tiršeka v Teru in Kopušaija na Primožu. Dan pozneje pa Nemci in Vermani iznenadijo četo v taborišču na Teru, ranijo enega partizana ter ubijejo borca Mohorja iz Radmiija. V noči iz 5. na 6. avgust partizani zažgejo Mozirsko kočo. 19. avgusta postavijo med Ljubnem in lučami zasedo poštnemu avtobusu, naslednji dan pa pri Rogačniku v Novi Štifti napadejo skupino Vermanov. Ubiti so bih štirje Vermani, dva pa sta bila ranjena. 23. avgusta četa rekvirira živila v Papaževi in Jezemikovi trgovini, v Konjskem vrhu. 30. avgusta pa so partizani pri Urbanu Plesniku, t.j. Robniku v Solčavi skuhali večerjo in se umaknili
Zgodilo se je prav io, kar šo Nemci v strahu pred pomladjo 1942 pričakovali. Moč upora je rastla, izdajstva in pregoni niso imeli uspeha. Okupator in njegovi delavci so bili prestrašeni in negotovi zaradi tega, ker so se njegove patrulje stalno srečevale z zasedami partizanov. Nemci in Vermani so imeli žrtve, partizani pa so likvidirali izdajalce. Prebivalci niso bih ponižni in ubogljivi, nemška propaganda ni imela želenega uspeha. Borbo partizanov z orožjem je spremljala psihološka vojna, ki jo je povzročala učinkovita
partizanska propaganda. Nemci so se poskušali otresti neprestane nevarnosti z nenadnimi,,,partizanskimi"' napadi, vendar največkrat
Piše:
VLADO KOS
brez uspeha. Kar jim je preostalo, je bil teror in aretacije izda sodelavcev.
Približno teden dni pred prihodom Krajnčevega bataljona grupe odredov so hoteli s I. štajerskim bataljonom dokoni obračunati. Prodirali so v dveh kolonah v Podhodom pod Bist kjer sta taborili prvi dve četi z vodstvom bataljona. Spretn borcev in nedogovorjena povelja med nemškima kolonama močno zasedo Nemcev sta bataljon rešila pred ob Molitvijo večjimi žrtvami. Prisotnost bataljona na tem območju in neprest stiki s prebivalstvom, kakor akcije partizanov, so tudi na Solč skem sprožili aktivni odpor in s tem začetek odporniškega gibal Jakob Veber iz Koprivne, Ciril Sem z Ljubnega, Franc Ošep Bevšek in Franc Herle iz Solčave so se sestajali pri Ošepu, in stike vso zimo 1941/1942 s partizani, snovali propagandne akc zbirali obveščevalne podatke in jih po Herletovi zvezi z Viktor Krčem odpošiljali partizanom preko Nazarij in po Vrhara Jezerskega. 28. junija 1942 so partizani že prvič obstrelje Solčavo in ranili v prsa Franca Holerja. 20 partizanov je 6. j« napadlo SolčaVo, kjer je bil ranjen policist. Isti dan so nap Luče. V tem času se partizani pojavljajo tudi v Matkovem koti Logarski dolini. 19. avgusta se je štab II. grupe odredon Simonovim bataljonom prebil v Matkov kot in se v Logarski dc nahranil pri Plesniku in Logarju. Nekaj podobnega se je pripe 30. avgusta pri Urbanu Plesnik - Robniku v Solčavi. 15. decera je dvajset partizanov prve koroške čete s komandirjem Alojzi Vreskom napadlo Solčavo. Založili so se s hrano v trgovini, pošti pobrali denar ter zaplenili puško z municijo in unifon Založili so se tudi s cigaretami. Pred odhodom so opozo učiteljico, učitelja in nekaj drugih, naj ne sodelujejo z okupa jem. Uspeh napada na Solčavo je imel velik odmev in se je ves tem razširila po celi Gornji Savinjski dolini ter na koroško st Zanikane so bile nemške trditve in propaganda, da so bili Dobrovljah uničeni vsi partizani.
Štab II. grupe odredov se nahaja s Simonovim bataljona Gornji Savinjski dolini. Komandant Stane se je s štabom in zaši pod Veliko planino ločil od bataljona in prispel 18. avgusta Dobrovlje. Janko Sekirnik — Simon se je s svojim bataljon utaboril na Menini planini. Cranc Poglajen - Krajnc pa je prisiljen napraviti velik ovinek preko Gorenjske, Karavank Koroške in se sestal s I. Savinjskim bataljonom ob približno is! času na Beli peči pod Raduho. Prihod teh dveh bataljonov je končni cilj naporov za izpolnitev obljube Franca Rozmana Staneta iz leta 1941, ko je odšel v LjuUjano po navodila obljubil, da se bo vrnil na Štajersko, in to ne sam. Po pn ponesrečenem preboju se je 19. maja 1942. leta s 531 ma ponovno prebijal preko Save, vendar ni uspel. Tokrat je dvomesečnem pohodu 18. junija preko Gorenjske prodrl Štajersko z dvema bataljonama z vsega 80 borci.
Snidenje Silasovega I. bataljona in Krajnčevega bataljona grupe odredov je bilo dokaj nenavadno, povsem borbeno| vojaško. I. štajerski bataljon so pri Beli peči pod Raduho m Nemci Borci bataljona so kaj kmalu opazili, da Nemce napai nekdo s strani. Tudi Nemci so spc.nah, da tokrat nimajo op; samo z izmučenim Krajnčevim bataljonom in da ne mi nikakor vztrajati v boju, še manj pa zagotoviti organiziran Zato so panično bežali. Že med bojem posebej pa pri preganj Nemcev preko skalovja Bele peči, so se borci obeh bataljonov! seboj povezali in spoznali ter Nemce združeni pregnali v dolino.I
Po prihodu Staneta s štabom II. grupe odredov na Dobrovljt| le-ta takoj poslal kuriija Viktoija Soštaija - Miho v I. Štajet bataljon s spročSom, da se takoj vrne na Dobrovlje. Z njim je oi tudi Strgar. Ob prihodu v bataljon sta tam našla Jožeta Leton* Kmeta, zdaj sekretarja Savinjskega okrožja. V tistem času je rar imel sestanke s koroškimi aktivisti
(Nadaljevanje src
5
VELIKA POLOMIJA
Piše: Milan Zrinsl Riše: Jelko Peterne
49. „Saj niti sam ne veš, kdaj boš potreboval pomoč. Mogoče že jutri. Zato je vse skupq" le dobra naložba zase", je pomodroval Apis. Stanku se je zdelo takšno razmišljanje nadvse človeško. ,JVo, prejle, ko si mi pripovedoval o očetu, sem ti mislil nekaj reči", je spet začel pogovor Apis. „Da ni podpiral rdeče, si rekel. Po mojem je imel moida do neke mere pra". „V trenutku mu je izginil nasmeh z obraza, kar je Stanko le redkokdaj opazil pri tem dobrodrušnežu.
50. ,,Glej", je Apis nekoliko sklonil obraz nad mizo. "Mislim da ni bilo malo takih, ki so po krivici trpeli zaradi tistih, ki so se šli revolucionaije ... Če bi takrat bilo po naše, bi imeli tudi mi zdaj blagostanje, zaslužek,..., skratka vse, kar vidiš in uživaš tu." Spet se je razgovori!, kot ponavadi. Začel je primerjati njuno staro domovino s to novo, bogatejšo. Stanka je prevzel z govorjenjem tako, da mu je kmalu začel pritijevati.
51. Pozneje se je večkrat vurašal, če ni bil prav tisti večeri usoden. Sicer pa zaradi razgibanega dogajanja v naslednjih dnei imel veliko časa za razmišljanje. Blišč tujega bogastva, kata delček je zdaj pripadal tudi njemu, je mladega Stanka b premamil... Povsem jasne pa so mu postale stvari tisti hip, ki je prvič znašel na Hilfenstrasse 112. Pravzaprav se je na listek mu gaje pustila Mira, spomnil povsem slučajno.
evilka 33 (495) - 24. avgusta 1979
i\=7
vas obveščevalec
koledar
etek, 24. avgust - Jernej Bbota, 25. avgust - Ludvik iedelja, 26. avgust - Aleksan-er
onedeljek, 27. avgust - Moni-I
fcek, 28. avgust lleda, 29. avgust -etrtek, 30. avgust
Avguštin Sabina - Feliks
dežurstva
DRAVNIKI V ZDRAVSTVE-IEM DOMU VELENJE
4.	8. 1979 dn Grošelj, nočni i Zinaič
5.	8. 1979 dr. Kopitar, notra-ji dežu mi dr. Ilic
6.	8. 1979 dr. Kopitar, notra-ji dežurni dr. Elič
7.	8. 1979 dr. Poles, nočni dr. Ifibemik
OBOZDRAVNIKI V ZDRAV-TVENEM DOMU VELENJE
5. in 2 6. 8. 1979- dr. Teodor iorogramc, Jenkova 25, Vele-
je-
ETARINARJI VETERINAR-KE POSTAJE VELENJE
>d 24. 8. do 30. 8. 1979 Franc Hatnik,, dipL vet. Velenje, Pre-Mnova 22 c, tel. 852-253.
mali oglasi
kino
-	amerišKi akcijski
25.	8. sobota ob 18 in 20 uri POM POM dekleta - ameriška komedija. Režija: Joseph Ruben. Igrajo: Robert Carradine, lennifer Ashley
26.	8. - nedelja ob 1 8 in 20 uri POM, POM DEKLETA - ameriška komedija
27.	8. - ponedeljek ob 18 in 20
uri ta Čudoviti svet divjine
-	anglešKi dokumentarni Režija: Robert D ž. Rajan
28. 8. - torek ob 18 in 20 uri INŠPEKTOR V AKCIJI - italijanska kriminalka. Režija: Franco Martinelll Igrajo: Maurizio Merli, John Saxon
29.	8. - sreda ob 18 in 20 uri INŠPEKTOR V AKCIJI - italijanska kriminalka
30.	8. - četrtek ob 18 in 20 uri NE UKRAD1 MI OTROKA ame-ri3ca drama. Režija: Robert Day. Igrajo: Linda Puri, Desi Arnaz '
KINO DOM KULTURE VELENJE
27. 8. - ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE KACA v NEDRIH - španski barvni Režija: Carlos Saura. Igrajo: Garaldine Chaplin, Ana Torrent
KINO ŠOŠTANJ
25.	8. - sobota ob 19.30 NE-UMNICA, KI JO JE TREBA UBITI - francoski Režija: Iv Boase. Igrajo: Marlen Žober, Thomas Milian
26.	8. - nedelja ob 17.30 in 19.30 BRODOLOMG IZ BOr,:N-GA 747 - ameriSci akcijski
27.	8. - ponedeljek ob 19.30 POM POM DEKLETA - ameriška komedija
29. 8. - sreda ob 19.30 NE UKRADI MI OTROKA - ameri&a drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
24. 8. - petek ob 20 uri POM POM DEKLETA - ameri3ca komedija
28.	8. - torek ob 20 uri NE UKRADI MI OTROKA - ameri3ci
VZGOJITELJICA išče sobo 1 Velenju za določan čas. Infor-nacije Sinigajda, Jenkova 15, defon 851-171.
UG ODNO PRODAM kavč D dva fotelja ter pisalni stroj JLIVETI - F. Vrabič, Prešer-lova 14, Velenje.
PROiDAM Zastavo 101. Naslov v uiredništvu.
PO UGODNI CENI PRODAM IFiat 850 S pedal, potre->en manjšega popravila. Peter Kežen,, Korošca 18, Šoštanj.
V	VARSTVO sprejmem 2 najhnai otroka - takoj. Naslov r uredmištvu.
PRIODAM Fiat 850 Šport, karambboliran, vozen, registriran iojulij.ja 1980. Mardžetko, lilij-ka 4 — Pesje, Velenje.
PRtODAM avto Sunbean, etnik '72. Adolf Verdnik, Cesta IV/lO^Gorica, Velenje.
PRtODAM osebn avto FORDI 12 m, letnik 1969, dobro ohraanjen. Franc Antelj, Gre-jorčičeeva 24, Velenje (telefon 550-9)20).
PRtODAM 7 parcel za vikend hhišice ob cesti Naslov v irednišštvu.
V	WARSTVO vzamem otro-v ddopoldanskem časa Infor-
ije! od 19h do 21h po tele-u 8351-596.
PRiODAM Zastavo 101, let-19974. Naslov v uredništvu. UGGODNO PRODAM GS ub letnik 75. Informacije rdovičč, Šerceijeva 7, Velenje. PRR0DAM Zastavo 101 x, 1 letnik junij 1977. Infor-icije; na naslov Šlandrova 9, elenjtje.
• 1 • v • ■ •
miličniki
so zapisali
14. 8. ob 10.45 je voznik terenskega vozila U - 175 -636, Ivan Arh. vozil po Partizanski cesti iz Velenja proti Šoštanju. Pri TE Šoštanj je s smernim kazalcem nakazal zavijanje v levo. Ko je bil že na sredini levega cestišča, je za njim pripeljal voznik neregistriranega motornega kolesa Dušan Prislan s sopotnikom Zden-kom Javornikom. Kljub temu, da je Arih že zavijal, ga je Prislan prehiteval in pri tem trčil v sprednji del Arihovega vozila. Pri trčenju se je Prislanlažje poškodoval, Javornik pa težje. Materialne škode je za okrog 5000 dinarjev.
Voznik tovornega avtomobila CE -104-302 IVanZabukovnik je 1& 8. ob 13.30 vozil po Šaleški cesti v Velenju. V semaforiziranem križišču je pri zavijanju v levo na Kidričevo cesto izsiljeval prednost vozniku
kolesa z motorjem Ivanu Atelšku. Le ta je trčil v rezervar za gorivo in v podvozje Zabukovnikovcga vozila. Pri tem se je lažje poškodoval. Pomoč so mu nudili v velenjskem zdravstvenem domu.
Med vse pogostejše delovne nezgode sodi tudi tale. Na gradbišču v Bev-čah se je hudo poškodoval Mujo Hamzič. Zaradi neprimerne varnostne ograje je omahnil iz petega nadstropja in na veliko srečo ostal živ. Tudi tej nesreči je botrovala malomarnost. Naloga miličnikov pa je, da odkrijejo čigava.
16. 8. je na postajo milice prišel ves okvravljen F". K Bil je v gostišču Na grada Ko se je skupaj s prijatelji vračal iz gostišča, so jih napadli štirje mlajši moški F'. K je dejal, da storilce pozna, vendar se ne more spomniti, kdo so. Zdravniško pomoč so mu nudili v celjski bolnišnici Miličniki velenjske postaje milice poizvedujejo za storilci
Matični urad Šoštanj
POROKE:
Ljubomii Melanšek, roj. 1955, ori-učen varilec, Lokovica št. 145, Šoštanj in Renata Krebs, roj. 1957, prodajalka iz Šoštanja, Korošca c. st. 2
SMRTI
Peter Podvratnik, upokojenec, Šentvid pri Zavodnji 5, star 63 let; Ana Maurer, druž. upokojenka, Šoštanj, Metleče 20, stara 76 let; Stanislav Preložnik, inv. upokojenec, Loče 43, star 50 let; Janez Gantar, inv. upokojenec, Legen 56, star 64 let; Ferdinand Topole, upokojenec, Trobni dol 2, star 71 let; Ivica Hrovat, gospodinja, Celje, Na otoku 13, stara 67 let; Alojz Holcer, čuvaj, Debro 48/a, star 43 let.
Matični urad Velenje
POROKE:
ILija Nikolič, rojen 1956, zidar iz Velenja in Smiljka Nježič, rojena L954, administrator iz Velenja; Martin Lenart, rojen 1957, strojnik iz Hrastovca in Marija Goršek, rojena 1957, delavka iz Velenja; Vlado Filič, rojen 1960, varilec iz Velenja in Marija Požar, rojena 1958, kon-fekcionarka iz Velenja; Stanko Glo-bočnik, roj. 1946, delavec iz Velenja in Marija Goršek, roj. 1957, delavka iz Velenja
SMRTI:
Jurij Cevzar, upokojenec iz Velenja, Stanetova 48, rojen 1910; Ana Kluž, rojena 1897, upokojenka iz Podkraja pri Velenju 68.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9
TOZD Mehanizacija
za izvajanje ključavničarskih del v Velenju
potrebujemo
5 K V ključavničarjev.
Kandidati naj pošljejo prošnje v kadrovsko službo, Prešernova 9/a, Velenje.
Komisija za delovna razmerja TOZD OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIC VELENJE
razpisuje
prosta dela in naloge
1. KV kuharica za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: 3-letna poklicna šota ustrezne smeri Z Snažilka za nedoločen čas s polnim delovnim časom
3. Snažilka za določen čas s polnim delovnim časom
Prijave sprejema komisija 8 dni po objavi.
V.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tete
KATICE FERENGA
rojene ŠTIMAC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostn-h dneh kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govornikoma Ivu Goro-grancu in Dragu Semetu za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Z vso hvaležnostjo se zahvaljujemo osebju inštituta za tumore in klicne bolezni Zagreb ter nečaku dr. Krunu za posebno skrb, ki jo je posvečal pokojnid vbolnid v Zagrebu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Nečak Milan Štimac z družino
A
OBVESTILO

REDNIH KINO VELENJE
24. ! 8. - petek ob 1 8 in 20 uri JRODOOLOMG IZ BOEING A 747
ZAHVALA
Po dolgotrajni neozdravljivi bolezni nas je zapustil
STANKO SEVNIK
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Kralju in medicinski sestri Anici za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi častni straži upokojencev, rudarski godbi, govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala sosedu Tonetu Hribarju za nesebično pomoč v najtežjem trenutku.
Žalujoči: žena Ljubica, Jadranka in Miijana z družinama ter Silvana.
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
Mozirje	;
obvešča	N
da bo po ugodni ceni
razprodajala žive kokoši
od 25. do 30. avgusta 1979 pri kooperantih:
Ivanu Kotniku, Ljubija 6, Mozirje
Francu Natlačenu, Gornji grad 3.
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku Informacije po telefonu (063) 830-045, 830-010.
RUDAR? nI SOLSKI CENTER
VELENJE
neomejena subs.d.arr a odgovornost
1UOOSLAVIJA
sprejema prijave v
INTENZIVNA ZAČETNA TEČAJA NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE
NEMŠČINA: ob ponedeljkih in sredah ob 17. uri, pričetek 10. septembra
ANGLEŠČINA: ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob 17. uri, pričetek 25. septembra
Prijave in informacije na RŠC v tajništvu TOZD EKŠ vsak dan od 6. - 14. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 16. - 18. ure, telefon 850-422, interna 25.
RUOtRSKI SOLSKI CENTER
VE L E NJE
neomejena subsidian a odgovornost J U O O S LAVI JA
Kadrovsko—socialna služba
Na podlagi 22. ČL TZDR (Ur. I. SRS št 24/77), 79. čl. statuta TOZD Elektrokovinarske šole ter sklepa delavskega sveta TOZD EKŠ z dne 29. 6. 1979 ponovno
razpisujemo
potrebe po delavcih za opravljanje del oziroma delovnih nalog:
1.	VODJA PRAKTIČNEGA POUKA - elektro usmeritve in
2.	VODJA PRAKTIČNEGA POUKA - kovinarsko—strojne usmeritve
Pogoj: pod točko 1 in 2
—	da ima končano najmanj višjo šolsko izobrazbo
-	da ima 5 let vzgojno izobraževalne prakse
Poleg navedenih pogojev morata kandidata izpolnjevati še splošne pogoje za delo v srednjih šolah v skladu z zakonom o srednjem šolstvu, morajo pa biti tudi družbenopolitično razgledani in moralno neoporečni, kakor tudi imeti sposobnost vodenja in organiziranja. Osebni dohodek je v skladu z določili pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke v TOZD EKŠ Interesenti naj pismene vloge ter dokazila o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Rudarski šolski center Velenje - kadrovsko-socialna služba Prežihova 3.
Upoštevali bodo vse vloge, ki bodo prispele v roku 15 dni od dneva objave razpisa, kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega moža, očeta, brata, svaka in strica
JURIJA CEVZARJA
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in pomoč. Zahvaljujemo se tudi častni straži RLV, rudarski godbi, govorniku tov. Karlu Zlodeju, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Anica in sin Jurij v imenu vsega sorodstva

i FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA •FOTOK
- - ■- '--' - __:___________1 - -___ -_ ___i______'_:_
Plavalni klub Velenje je pretekli teden pripravil v velenjskem letnem bazenu zanimiv plavalni dvoboj med mladinci teritorialci občine Velenje in vojaki iz celjske garnizije.
Tekmovalci so plavali v oblekah in s puškami na rameh, med plavanjem pa so morah premagovati tudi razne ovire. S tem tekmovanjem so se vključili v akcijo Nič nas ne sme presenetiti Kot smo zvedeli, načrtuje velenjski plavalni klub skupaj z Občinskim štabom teritorialne obrambe občine Velenje v okviru akcije NNNP tudi plavalni maraton na velenjskem jezeru. Na sliki: Za velenjsko teritorialno ekipo je nastopil tudi „himalajec" Ive Kotnik
Dolgih deset ali morda celo petnajst let je kraljeval po gozdovih okoli Zavodenj. Spretno se je izmikal lovskim puškam in redki so tisti, ki se lahko pohvalijo, da so ga videli Pa vendar se je čutila njegova pristonost na polju in v gozdu. Toda tudi njemu je odbila zadnja ura. Se poslednjikrat je odšel na jutranjo pašo, ko je počil strel Lovska sreča je bila naklonjena Jožetu Svetini iz lovske družine Velunja. Lovci pravijo, da je to res kapitalni primerek, ki je lahko v ponos LD Velunja, kot tudi širšemu lovskemu okolišču v velenjski občini Ja, pa je bil res lep ta jelen! (D. B.)
Velenjski grad je žejo zanimiv za obiskovalce, saj si lahko v njem ogledajo posamezne razstavne oddelke, z gradu pa je tudi lep razgled po Šaleški dolini Mnogi prihajajo na grad po pes poti mimo skakalnic ah iz Starega Velenja. Žal so te poti v zelo slabem stanju in terjajo od nedeljskega izletnika, zlasti če je to starejši občan, precej naporov, da jih premaga. Je pa tudi nevarna, posebno v večernih urah; vsaj tako je mogoče sklepati s posnetka, ki smo ga napravili pred kratkim, (vk)
Prodajalnam čevljev v Nami, Eri, Planiki, Boi in Alpini, se je aprila letos pridružila še pro' na Peko iz Tržiča. Čez ponudbo čevljev se Velenjčani prav gotovo ne moremo prito; Vsaj po številu trgovin ne. V Peku pa so zagotovili, da so tudi njihove police in skl; dobro založeni, pa tudi kupci so se že n; njihove trgovine. Kar radi smo jim verjeli, saj k opremjena in založena trgovina kar sama vi (D. B.)
OBISK V VELEBLAGOVNICI NAMA VELENJE VAS BO PRESENETIL
na svojih oddelkih vas reši skrbi pred pričetkom novega Šolskega leta z bogato izbiro šolskih torbic, peresnic, copat, zvezkov in drobnih šolskih potrebščin, nudi vam tudi po tovarniško zniianih cenah ženske kombineže, majice, ženske spalne srajce. žensk, bluze in kopalke	za Mak „„ pr|poroCa w0,.blag„vnica NAMA Velenje
KMEČKI PRAZNIK V PLEŠIVCU
KS Plešivec je tudi letos organizirala drugi „kmečki praznik", ki bo 26. avgusta pri kmetu Maroltu. Pokroviteljstvo je prevzelo turistično društvo Velenje. Pripravili so pester program in udeležbo tekmovalcev z obeh strani Graške gore in širše okolice velenjske občine.
Organizator pričakuje več kot deset tekmovalnih skupin in posameznikov v tekmovanju koscev in grabljic, žaganju drv in različnih gozdarskih opravilih, ter striženju ovc.
Vsi nastopajoči bodo prejeli tudi nagrade.	j. m
ŠE TRETJIČ LETOS NA TREBELIŠKEM
V tretji letošnji dirki za državno prvenstvo (250 gcm) v motokrosu v rekreacijsko športnem centru na Trebeliskem, ki bo v nedeljo 26. avgusta s startom ob 11,30 ter glavnim nastopom ob 14,30, se bo pomerilo okrog šestdeset najboljših športnikov železnih konjičkov. Lista tekmovalcev, (med drugim bodo startali tudi Maijan Avbelj iz Luko-vice, Marjan Samec iz Zaboka, Niko Šinkovec iz Slovenijaavto, Peter Segula iz Ptuja, Leno Soštarič iz Karlovca in Zeljko Car iz Velenja) ter doseženi letošnji rezultati obetajo zanimiv športni dogodek.
J. M
Tudi prihodnje leto najboljše atletinje
Velenjski atletski delavci bodo prihodnje leto organizirali že četrtič mednarodni tek po ulicah Velenja v počastitev 8. marca-mednarodnega dneva žena. Čeprav je do teka se veliko časa, so organizatorji že začeli s pripravami nanj, saj želijo privabiti tudi na četrti tek najboljše atletinje z vsega sveta. Kot so nam povedali pred dnevi v upravi atletskega kluba, je udeležbo na teku že zagotovila svetovna rekorderka na 3000 m Norvenžanka Weitzova.
(sv)
Dnevni tabor otrok v Zavodnjah
Društvo prijateljev mladine Velenje tudi letos organiziralo mali tabor otrok - Obiskali smo tabornike v Zavodnjah in se z njimi pogovarj
življenju v taboru.	___
V Zavodnjah nad Šoštanjem je tudi letos zveza prijateljev mladine Velenje oiganizirala mafi dnevni tabor otrok, ki je potekal pod vodstvom taborniškega odreda Pusti grad iz Šoštanja. Število otrok v taboru je zelo različno. Največ jih je bilo ravno predzadnji dan, kar 66. Računali so sicer na večje število tabornikov, vendar je bila obveščenost preslaba. V taboru so bili otroci iz različnih krajev velenjske občine, največ pa iz Šoštanja, Pesja, Topolšice in Velenja. Kot nam je povedala vodja tabora Teja Podgoršek, so bili v Zavodnjah zelo zadovoljni Ustreza jim lega tabora, ki je na zalo lepem prostoru, daleč proč od mestnega hrupa in onesnaženega ztaka. Otroci so bili zelo pridni in vztrajni saj jih je večina prišla v tabor vsak dan. Celotni program taborniškega de je bil v rokah tabornikov samih. Delo je potekalo po skupinah - vodjih. Tako je bilo v taboru sedem vodij in en gospodar.
Ko so prišli otroci v tabor, je bil najprej zbor, nato pa dviganje zastave. Ob taborniškem ognju so zapeli taborniško himno, si razdelili
prostor v Zavodnjah v najem za najmanj pet let.
Našemu pogovoru s Tejo Podgoršek so se pridružili še taborniki,
ki so se pravkar vrnili z orientacijskega pohoda. Čeprav so bili utrujeni lačni in prepoteni so nam vsi hiteli pripovedovati, da je v taboru prečudovito. Se večkrat bi radi prišli v takšen tabor. Res škoda, da so se taborniški dnevi v Zavodnjah že iztekli Povedali pa so tudi da so nekateri že večkrat taborih, mnogi
Ei letos prvič. Med njimi je bila tudi idija Črnko, z osnovne šole Antona Aškerca. V taboriško življenje se je zelo vživela. Taborni-Icega krsta še ni preživela, vendar ji prav gotovo ne bo ušel Osemletni Bojan Pavšek je v takšnem taboru že bil in sicer v Velenju, vendar ni bilo
trko lepo kot v Zavodnjah. takšno taborjenje bi še rad pri Tudi taborovodja Natalija Szabo bila s taborom zelo zadovoljna.' vedala nam je, da so taborniki i ubogljivi n delavni Ker je bih borovodja, je morala vsako jutro dviganju in spuščanju zastave cati zbor.
Mladi so v počitnicah pa bogatejši za mnoge izkušnje. Ti niško življenje je prav gotovo a prehitro minilo. Ostali pa jim b nepozabni spomini na zanii akcije in življenje v taboru.
TATJANA KEIB
Natalija Szabo
Lidija Črnko
delo in se odpravili po zastavljenih nalogah. Največkrat so odšli v gozd, kjer so rešEvali naloge, postavljali šotore in spoznavali naravo. Nekateri pa so- v taboru turi prespali. Odred si prizadeva, da bi dobil
V NEDELJO SLAVJE NA MENINI PLANINI
Letos mineva 70 let, odkar so v Gornjem gradu ustanovili pašno skupnost, njihovi planinci pa letos slavijo 30-letnico delovanja planinskega društva. Ta ubileja bodo skupaj proslavili v nedeljo, 26. avgusta pri Planinskem domu na Menini planini Proslava se bo začela ob 10. uri Do doma je možen dostop tudi z osebnimi avtomobili po gozdni cesti, odcep iz Bočne ali iz Tuhinjske doline.
HI Bojan Pavšek
Tea Podgoršek
„NAS ČAS", glasilo Sociali stične zveze delovnega ljudstn izdaja Center za informiranje propagando in založništvo Vele nje, Velenje, Foitova 10, p. o.
„NAS CAS" je bil ustanovijo
1. maja 1965; do 1. januai 1973 je izhajal kot štirina dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR kot tednik pa izhaja „NA ČAS" od 1. januarja 1973 m prej.
Uredništvo: Marijan Lipovfok (direktor in glavni urednik), Stil v^ovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tami Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredniki
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitoi
10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni našlo) Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinar (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482
Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Nono mesto, tisk tiskar .Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnq sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febnm 1974 ne olačuje' temelj nega davka od prometa proizvodov.

RAZPRODAJA moške, ženske in otroške POLETNE KONFEKCIJE in OBUTVE
tudi letos v veleblagovnici
nama
VELENJE
od 15. 8.1979 do 15. 9.1979
30-40%
znižanje prodajnih cen