Leto 1897.
1395
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCVI. — Izdan in razposlan dne 27. oktobra 1897.
Vsebina: (Št. 245—248.) 245. Ukaz, kako je sodne kose, ki jih je vročiti, polagati pri občinskem glavarju v mestih Dunaj, Praga, Brno, Gradec, Trst in Levov. — 24ti. Dopustilnica za lokalno železnico iz Tržnice črez Wild-žtein v Schünbach. — 247. Razglas o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega urada v Seletyn i v Bukovini. — 248. Ukaz s katerim se izpreminjajo §§. 12., 23., 33. in 43. z ministrstvenim ukazom z dne 3. septembra 1883. 1. izdanega tržnega reda za dunajski osrednji živinski trg v St. Marksu.
mestnem popisnem uradu; pri vročbuh, ki jih je opraviti v Vil. mestnem delu, v uradnem prostoru magistrata v Holešovicah;
3.	v Brnu: pri mestnem policijskem uradu v mestni hiši;
4.	v Gradcu: pri okrajnem predstojništvu tistega mestnega okraja, v katerem je opraviti vročbo ;
5.	v Trstu: za ves okoliš, izvzemši mestni okraj barkovljanski, rojanski in škedenjski, in pa sel-ske okraje v okolici mesta tržaškega, pri mestnem magistratu v munieipalnem poslopju, nasproti glede vročeb. ki jih je opraviti v ravnokar imenovanih treh mestnih okrajih in v selskih okrajih v okolici mesta tržaškega, v uradu okrajnega predstojnika tistega okraja, ki prihaja v poštev;
6.	v Levovu: pri odpravništvenem uradu mestnega magistrata.
§. 2.
Da se dokaže opravljena položba, mora občin -ski organ, ki je pooblaščen, da prevzema take spise, podpisati na vročilnici (obrazec št. 74 in 75 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje) nameščeni pristavek oprevzetbi, ter povedati datum položbe in pritisniti občinski pečat.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 7. oktobra 1897.1.,
kako je sodne kose, ki jih je vročiti, polagati pri občinskem glavarju v mestih Dunaj, Praga, Brno, Gradec, Trst in Levov.
Na podstavi člena LV. v zakonu z dnè 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 112) se v izvršitev predpisov civilnega pravdnega reda (zakon z dne 1. avgusta 1895. 1., drž. zak. št. 113) ukazuje o vročevanju s položbo pri občinskem glavarju :
8. 1.
Spise, kateri se morajo po predpisih civilnega pravdnega reda (§§. 104., 106., 107., 109. in 1 II.), da se opravi vročba, položiti pri občinskem glavarju vročevalnega kraja, je v mestih Dunaj, Praga, Brno, Gradec, Trst in Levov polagati na teh-le krajih:
1.	na Dunaju: pri okrajnem predstojništvu tistega občinskega okraja, v katerem je opraviti vročbo;
2.	v Pragi: gledé vseh vročeb v praškem mestnem okolišu, izvzemši VII. mestni del, pri
(Slovfinlsch.)
235
§• 3.
0 kosih, ki jih je vročiti in kateri se položijo na omenjenih krajih, je pisati spisek, po obrazcu •/.
Vpise v spisek je opraviti vsakikrat precej potem, ko se prevzame spis, ki ga je vročiti.
Da bo mogoče, lože najti spise, ki jih je izročiti strankam, je pisati spisek po potrebi v abecednem redu po priimkih adresatov in v abecedni razvrstitvi po zaporedoma tekočih, v oddelku vsake črke z eno se začenjajočih številek.
§. 4,
Položene spise je shraniti namenu primerno pod zaporo ter jih izročiti adresatom, ki zahtevajo njih izročbo.
Občinski glavar mora določiti ure za izročevanje spisov, ki jih je vročiti, z ozirom na krajne razmere tako, da bodo tudi osebe, ki imajo ob navadnih opravilnih urah kak posel, lahko mogle priti po spis, ki ga je vročiti.
Nadalje mora občinski glavar določiti, kako morajo osebe, katere zahtevajo izročbo položeni i spisov, ki jih je vročiti, izkazati svojo istöst.
§. 5.
Kraje (mesta), na katerih se polagajo sodni spisi, ki jih je vročiti, dnevne ure, v katerih se srne doseči njih izročba, in naposled naredbe, ki so morda izdane zastran izkazovanja istosti, je dati na znanje z nabitkom na uradnih tablah polagališč in poleg tega s tem, da se razglase vsako leto večkrat v javnih listih.
§• 6.
Določila tega ukaza zadobe moč 1, dne januarja 1898. 1. Razglas v javnih listih, omenjen v §. 5., je opraviti prvič v zadnjem tednu meseca decembra 1897. 1.
Gleispacli s. r.
Obrazec •/•
Spisek
sodnih spisov, ki jih je vročiti, položenih pri
v.................................
Za- pore- doma tekoča šte- vilka	Oznamenilo sodnije, ki je ukazala vročbo	Dan po- lošbe	Datum in opravilna številka opravilnega kosa, ■ ki ga je vročiti	Ime in priimek, opravilo (posel) in stano-vališče stranke, za katero je določen opravilni kos	Dan izročbe in podpis prevzemajoče stranke	Opomuja
1	2	3	4	5	6	7
						
346.
Dopustilnica z dne 16. oktobra 1897. 1.
za lokalno železnico iz Tršnice črez Wildstein v Schönbach.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo, Henriku plemenitemu Mattoniju, cesarskemu sveto-vavcu in posestniku, v družbi z okrajnim prvomest-nikom Ivanom Seidlom v Wildšteinu, županom Karolom Habermannom v Scliönbachu in c. in k. komornikom Engelhardtom grofom Wolkensteinom-Trostburgom v Wildšteinu, podeliti po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomo-tivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Tršnice na progi	Ghomutov—Heb izključno privilegovane
huštčhradske železnice črez Wildštein v Schönbach.
§• 1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 2.
Koncesionarji so dolžni, začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dobljenem dovolilu za njo, dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dne, ter dokončano železnico izročiti javnemu prometu in vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali zgoranjega roka za gradnjo in pa da izvršč in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, morajo dati koncesionarji zagotovilo, položi vši varščino 2.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se sinejo nalagati varovanski novci.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§• 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, za to se podeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je podeliti koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se vtegnile narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§• 4.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.) ter po zakonih in ukazih, kateri sc dado morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v koliko se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§. 5.
Koncesijonarjem se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjçv.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Nasproti se daje koncesijonarjem pravica, izdati prednostnih delnic, katere imajo gledé obrestovanja in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami, v znesku, ki ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati više, kakor s štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, vštevši nabavo vozil, ter za dotacijo pričuvnega zaklada, katerega določi državna
uprava, res uporabijo in prav. izkažejo, prištevši jnterkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glav-n'ce, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo prišteti dotični stroški k napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v poinnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravilo glavnico je v času, dokler bo hajalo dopustilo, odplačati po razdolžbenem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih ''•enah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsaki čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in pa na črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam ali priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpisi za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobe za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, ko se prične po dupuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado
po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobe za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Tem dolžnostim so koncesijonarji zavezani samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne hrambe.
§• 7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 6., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži finančni straži i. e.) ali drugim javnim organam, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§■ 8.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, raeuneč od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 9-
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila na račun koncesionarjev država. Načini, kako je voditi ta obrat, se vravnajo z obratno pogodbo, katera se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
§. 10.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojili in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.),
vsakikrat dopustiti državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali takimi, ki se še napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§• H.
upravi odobrene dplnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ za odkup železnice država, v tem, da država namesto koncesijonarjev prevzame, da ga sama plača, zgoraj omenjeni hipotečni zajem do njego-vega popolnega odplačila ob dogovorjenih roko vi 1 dospelosti in izplačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih, dospeva-jočih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po preteku, ter da povrne družbi rentnino, k' jo je plačevati od odkupne rente.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let, in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Ce bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1., tedaj je z davčnimi dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško podjetbo, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od doneska.
K tako najdenemu Čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §.131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1890. I. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih doneskov.
3.	Po zmislu sprednjih določil najdeni srednji čisti donesek je potem izplačevati koncesionarjem po dospelosti kot odškodbo za odkup železnice ves čas, dokler bo še trajalo dopustilo, v polletnih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta dospevajo-čih obrokih.
5.	Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 3.. oziroma na mesto letnine, ki jo je po odstavku 4. plačevati za delnično glavnico, plačati glavnico, ki je enaka znesku, računeč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti plačil, katera je po določilih v odstavku 1-in 4. opravljati polletno.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plača jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je računih pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o državnih zadolžnicah enake vrste.
6.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odkupnino, brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še nepo-plačanim ostankom v odstavku 4. omenjenega zajma obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičniini rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gra-divne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso že bili ti uporabljeni namenu primerno z odobrilom državne uprave.
7.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravic državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta.
4.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisti donesek ne dosegel vsaj letnega zneska, kateri je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžbo hipotečnega zajma, vzprejetega v nabavo novcev pri deželni banki kraljevine češke s poroštvom te kraljevine, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni
V ti izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki morajo kot pritiklina železniške podjetbe, ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ob enem;
<) znesek odkupnine, ki jo plača država železniški podjetbi, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene, katero je ovedeti začasno (št. 2 in 3), s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
8.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imo-vine lokalne železnice od tega časa počenši ne iz-premeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave privolitve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih obveznosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali pro-vzročujejo trajno obremenjenost.
9.	Koncesionarji so dolžni, poskrbeti za to, da ho mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesionarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti fizično posest oznamenjenih imovinskih predmetov.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so poslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak mora sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
10. Država si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 7) izvršiti vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi po njenem zahtevanju na razpolago pravne listine, katere bi bile morda v to potrebne ž njih strani.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last-
nina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v obsegu, povedanem v §. 11., odstavku 6.
Ako mine to dopustilo, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si oni sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§. 13.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obrtna naprava po vseh delih narejena namenu primerno in trdno, in ukazati, da se odvrnejo ali pa odpravijo kake napake na to stran.
Tudi ima državna uprava pravico, po organu, ki ga ona odpošilja, pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev, kakorkoli se ji vzvidi primerno, paziti na to, da se gradnja izvaja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi in finančni koristi poroštvujoče države; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§• 14.
Državni upravi se pridržuje tudi pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom do-pustilne dobe.
Guttenberg s. r.
84Î.
Razglas finančnega ministrstva z dne 17. oktobra 1897.1.
o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega urada v Seletynu v Bukovini.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 31. julija 1897. 1. se v Seletynu v Bukovini ustanavlja za občine (graščinska ozemlja) že obstoječe, enako imenovane okrajne sodnije davčni in sodni hranilni urad.
Ta novi urad mora pričeti svoje delovanje s 1. dnem novembra 1897. 1.
Od tega časa počenši se v sodnem okraju sele-tynskem ležeče občine Seletyn, Straža in Szypot in graščinska ozemlja Izvoij in Straža izločijo iz davčnouradnega okraja radôvskega ter se odkažejo davčnemu uradu v Seletynu.
Bilinski s. r.
848.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, trgovino in poljedelstvo z dne 20. oktobra 1897.1.
s katerim se izpreminjajo §§. 12., 23., 33. in 43. z ministrstvenim ukazom z dne 3. septembra 1883. I. (drž. zak. št. 145) izdanega tržnega reda za dunajski osrednji živinski trg v St. Marksu.
v g. 33. in odstavek 3. v g. 43. tržnega reda za dunajski osrednji živinski trg v St. Marksu. izdanega z ministrstvenim ukazom z dne 3. septembra 1883. 1. (drž. zak. št. 145), se s tem razveljavljajo in na mesto njih stopijo nastopna določila, namreč.
1.	na mesto odstavka 2. v §. 12.:
, Kupci ne smejo stopiti v prodajalnice pred začetkom tržnega prometa“;
2.	na mesto zadnjega stavka v odstavku 1- >n odstavka 2. v g. 23.:
„Tržni promet se začenja ob 10. predpoldne in neha ob 4. popoldne.
Tržni promet za trg za suho (nepitano) živino pak se začenja, dokler je ta trg v lopi za teleta, ob 9. predpoldne in neha enako ob 4. popoldne ;
3.	na mesto odstavka 3. v §. 33.:
„Tržni promet se začenja ob 9. predpoldne in neha ob 4. popoldne“ ;
4.	na mesto odstavka 3. v §. 43.:
„Oba trga se začenjala v dobi od 1. dne aprila do konca septembra ob 8., v dobi od 1. dne oktobra do konca marca ob 9. predpoldne, nehata ob 2. popoldne ter trajata med ustanovljeno dobo nepretrgoma“.
Ta ukaz stopi v veljavnost z dnem, katerega se razglasi.
Badeni s. r.	Glanz s. r.
Ledebur s. r.
Odstavek 2. v g. 12., zadnji stavek v odstavku 1. in odstavek 2. v g. 23., odstavek 3.