Cego (Porhifjalsko snov prepel dr, I.M. Križnik ) ^m Olep je res prijatelj Cego, In kot iak si je prislužij, V Slep je, vendar vidi bolje In prislužil in prttiranil Neg-o razen bistrovidec; Kuptek-ljubCek - pet sto zlaiov. Znana n'u je vsaka ccsta Vzbal se je, da ne bi roka, ^M V celem mesti, v vsej dežcli, Knka roka dolgoprsta ^H Kakor paC nikomur bolj ne. Iznicknolu nm zakladka ^M Tujce strežen izprevaja. Petsto zlatov nimenih. Pot jim kaže priklanjavo Skozi mesta, skozi sela hi ko skrben tak ukrepa, Ter zaslnži si s kazanjem Kaj bi vzmislil, kaj bi stvoril, \n s siepostjo vsegenljivo Da imetek zavaruje, tn s priljuduim ostroumjeni Lcp imetek, pet sto zlatov: Mnopokteri nimen ztai. Motlro vzmisli, modro sklenc, — 94 - Modro sklene ter učini: Da bi nikdo jih ne našel. Ore ter skrivaj jih zakoplje, A sedaj sem spet prislužil, I zakoplje i zagrebe Spet prisluži! in prihranil Ves imetek, pet sto zlatov, Mnogo zlatov nie manj Ijubkih, Skrivše tajno na svoj vrl. Ntt raanj Ijubkih, niC manj svetiih. Kuni moj vrli, svetiij meni, Toda vidi ga neviden : Svehij hlag mi, kaj bi stcril: Kum njegov ga tib zalazi, Bi li ravno tam ukril jih I zalazi i zapazi, I" zakopal in zagrebel, Kum njegov tatinsk in likom: Kamor one sera pritajil? Druni dan še ne zasije, Morda pa bi bolje storil, Pa že več ni v janli zlatov Da bi te drugam kam spravil, Zakopanih, zagrcbcnih, Da ne bilo bi vse vkupe? Tak oprezno spravljenih. Svetuj blag nli, kaj bi storil. Svettij ti mi, vr!i kuni!" Kak je žalo sfromaku, Ko prigleda ter dotiplje, Zvilo se nasmehne k-um mu, Da ni vbč mu v jami zlalciv, 2e Ceslitaje si (iho, Ljubkib ziatov, svetlib zlatov, Kak i ta zaklad upleni. Pet sto ziatov rumeniii' Zvito se nastnelme knm nui, Zvito vzmisli, zvito reče : Pak ugibljc, preudarja, ,,Kjer je ovca, jlnjCck bodi! Preudarja, razsojujc, Boljše jeden veiik kupfck, Kdo hi paC nm bil ugrabil Nego dvoje malehnih." Tak nemilo mili inietek. Tak ugiblje ter ugane. Dnigo jutro na vse zjodaj Toda kaj bi pak ukrenol, Ore že gledat modri Cego, Kaj ukrenol, kaj načinil, Jc li jama šc mu prazna Da nazaj dobil bi zlate, Ali že napolnjena. Ko ga aible vidcl ni? Oj, veselja, spet oditi, Spet očuti svoje ztate, PremiSljnje, pretchtujč' I očuti in prešteje: Pretehtuje. prommijc, Vsi do zadnjega so ta. Proumnje, prouCuje, Proučuje — proučl: -¦ Vzanie srečen svoje zlate, Pet sto zlatov, Ijubkih zlatov. Cire nedolžno k tatu kumil, Vzame moder in odnesc Bcseduje tatu kumu : V kraje varncjSe jih spravit. ,,Kuin moj blagi, svetuj raeni, A začuvSi, da se nekaj Sveiui mcni, kaj bi storil: Oiblje tara krog kuniovine, M Svoj prihranek in imetelf, V anostran obrne brž sc ¦ Pct slo zlatov, Ijubkih zlatov, Tcr zaHie« nagajivo : Sem zakopal iu zagrebel ,,VSasi, Ijubcj, vidi slepcc Skrivaj nekam, da bi nikdo, Bolje nego kak dvook."