Razne novice. * Cesar je podaril prostovoljnim požarnim brambam v oelnici ob Dravi 100 K, v Moškajncih 150 K in v Sopincih 150 K. * Odbor driižbe duhovnikov imaj svojo sejo v četrtek dne 4. julija ob treh popoldne, h kateri se s tem ,gg. odborniki vljudpo vabijo. * S šole. Petrazredna ljudska šola v St. Petru pri Radgoni sc rai-širi v šestrazredno. Za šo-skega vodja v Skomralh je imenovan učitelj Jožef Troha od Sv. Benedikta v Slov. gor., in v Sele-Vrhe ufeitelj Ignac Kafiou iz Hrastnitta. Stalna je postala u6iteljica Gizela Burgarell pri Sv. Duhu v Loffah. Prestavljeni so: nadučitelj Frid. Lang i-z Vojnika v Kainactt, nadučitelj Jož. Sernec iz Laškega v trg Voj- nik. — * V jugoslovanskem klubu sedijo Hrvati, Srbi, slovenski liberalci in uskok Ploj. Med slovenskimi li^eralnSJmi poslanci je vodilna oseba župqfi Hribar. hud in odkrit sovražnik kmečkih teženj. Celj- ska liberalna stranka pa želi, naj se našii kmečki poslanci tudi zberojo okoli Hribarja. Ne, ne, naši kmečki poslanci niinajo tam nič iskati, kjer je Hribar, ampak naj ostanojo t Slovensk|em klubu, ki je pravi kmečki slovenski klub in v katerem se bo za kmeta tudi kaj storilo. * Duhovske vesti. Za roestnega župnika v SIof. Bistrici je imenovan č. g. Franc Bohak, stolni kaplan v Mariboru, in za mestnega žnpnika v Slovenjgradca č. g. Alojzij Čižek, mestni katehet v Maribnru. Inštalacija bo 1. julija. * Obrambno društvo za dubornike lavantinske škofije si je izvolilo sledeči odbor: K. HribovSek, predsednik; J. Fleck, njegov namestnik; M. Matek, tajnik; R. Janežič, blagajnik- dr. I. Mlakar, dr. Fr. Krnljc, A. Grusovnik, dr. M. Slavič in A. Stergar, odborniki. * Spremembe pri okrajnih glavarstvih. Dne 28. t m. pride v Celje novo imenovani okrajni glavar baron Miiller. Dosedanji vodja okrajnega glavarstva celjskega pl. Prahl odide kot okrajni glavar v Ptaj. * Iz finančne Službe. Kcmisar fiaančne straže Franc Pristolič je imenovan za radkomisarja. * Stoletnica dr. Josipa Muršca. Sto let je preteklo odkar se je v Bišu v Slovenskih goricah narodil Josip Mnršec. Na rojstno hišo se mu bo letos rzidala spominska plošča. Dr. Josip Muršec je 1. 1848. vodil graško nSlovenijo" in z njo vse politično življenje štajerskih Slovencev. Dr. Josip Muršec je prvi spisal slovensko slovnico v slovenskem jezikn in stem omogočil reden pouk slovenskega jezika v šolah. Dr. Josip Muršec je bil mil pobratim in ves čas vdan prijatelj pesniku Stanku Vrazn. Pri Sv. Bolfanku v iSlov. goricah bode meseca avgusta slavnost. Ptuj, Sv. Lenart, Ljntomer itd. morajo sodelovati. Ob spominu na častitega moža preteklosti smo si vsi edini. * Orožne vaje pri domobranskih polkih št. 3, 5, 26 in 27 bodo od 14. argusta do 10. septembra. * Nemški šulferajn na deln. Na Sladki gori pri Cmureku bode neraški šulferajn še tekom letošnjega leta prezidal staro šolsko poslopje. V to šolo sta všolani občini Sladka gora iz Cmureške ter dobra polovica občine Sebiica ob Mtui iz šentiljske žapnije. Tudi iz šentjakobske župnije pošiljajo nekteri stariši svojo deco v to nemško šolo. Okrajni šolski svet cmureški, posebno pa še dr. Krautgasser in nadučitelj Bandhauer so omenjene občine hoteli takorekoč prisiliti, da bi te povečale na svoje stroške šolsko poslopje. A katoliški Sladkogorčani ter vrlo slovenski Selničani 80 se dobro branili in nočejo nič pomagati nemškemu šulferajnu. In sedaj bode šulierajn sam zidal nepotrebno novo šolo in je v to svrho določil 20.000 K. Naša slovenska deca pa se bode še dalje potujčevala. Povedano naj bo, da obisknje to šolo 70°/0 slovenskih otrok. Opozarjam naše rodoljube, posebno pa BDružbo sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, da bi tnkaj kje v bližini te šole bila nnjna potreba, nstanoviti slovensko šolo ! Rojaki, rodoljubi slovenski, tukaj je nevarnost velika: Na pomoč nam, da ne utonemo mi in naša deča v morju — nemčurstva! Sila je! * Narodnl svet je prekoračil s sklepom, v kak klub naj stopijo štajerski poslanci, očividno svoj delokrog, ker se je s tem dotaklnil taktikei posameznih slrank. V pravilih Narodnega sveta pa je izrecno povedano, da so take politične zadeve, ki se dotrkiajo taktike slovenskih strank, načel|no izključene. Samo z ozirom na to so tudi naši pristaši izjavljali, da jijn je števitto zaupnikov iz posameznih strank vseeno. Narodni svet so torej razbili liberalci pod zagonetnim vodstvom dr. Hrašovca ter prisilili našo stranko, da odpokliče svoje zaup-nike iz< iNarodnega sveta. V istini sta obadva zastopnika Kmečke zveze tudi že izstopilla iz tega. strankarskega ,,narQldnega" sveta. Zdaj lahko Narodni svet tira svojo strankarsko politiko neovirano naprej, ka^i on ne zastopa ve6 naroda, ampak samo liberalno stranko i!n njene skrite prijatelje. * Dunajski neinški listi prinašajo vest, da se v poslaniških krogih splošno obsoja neodkrit način Plojevega nastopanja. Izvoliti se dn od Kmečke stranke, potem pa gre z liberalci in Hrvati skupaj! * Ali nl to komedija? V potu svojega hinavskega obraza se trudijo liberalci dokazati slovenski javnosti*, da narodna stvar nujno zahteva, naj gredo slovenski poslanci na Dunaju skupaj z liberalci roko v roki, naj pozabijo na stranke v, domovini! ,,Narodna" stvar na Dunaju torej zahteva skupen nastop, a doma pa ne? Ali ni za narod, za slovensko stvar mnogo večja škoda, da bije ljultistvo med seboj srditi boj, pri kojem itaa dobiček le Nemec? In kdo je zanesel ta bratomorni boj na Stajersko? Kdo je razrušil slogo? Ves narod kaže na celjske libertalce, na celjsko Narodno stranko! Doma ugonabljajo liberalci naše ljudstlvo z divjim bojem, in tukaj ni6 ne trpi narodna stvar, le na Dunaju zaiiteva ,,narodna" stvar, da bi naši poslanci s svojim delom pomagali tudi Robleku in Jožovniku. Celjski liberalci ne vedo, (da zna tudi ljudstvo misliti, in da obsoja njihovo politiko in posebno še njihovo hinavščino. Doma je liberalcem dovolj narodno, da se koljemo med seboj, na Dunaju pa bi naj izvoljeni poslancU Kmečke zveze iz same Ijubezui objemali liberalne poslance! Ali bi to ne bila komedija? * Krajepisni odsek Matice Slovenske se obra6a tfo vseh -rospo-iov, ki so prevzeli nabiranje krajepisnih imen po slovenskih občinah, z vljudno probnjo, naj blagovolijo kmjalu posM5 dotiftne zbirke Matici. , _. * Farizejstvo. Nihče se ne čndi, da zavzema BUomovina" vedno bolj z vidnim tekom svojo posebno rovinkarsko" metodo in najsi je to v politiki ali pa pri ,klerikalnem vprašanjn" vobče. Saj postaja dnševno sorodstvo med njo in pa »Omladino" nekam sladko ginljivega značaja. To potrja vsak dan — ton nDomovine", neglede na Bixvlečkeu iz ,Oml.u. — Tako je prinesla 68. štev. BDomnvine'4 z dne 14. junija 1907. /animiv posnetek iz BOml. skladišča pod naelovom: ^Nekaj, česar mi nimamo'' kot odgovor na notico v 7. štev. »Zore", glasila kat.-narodnega dijaštva. Seveda je pisec priBtavil precejšen del svoje — iznajdljivoeti, za kar 80 mn vsi nčrni" jako hTaleini, kar je redka lastnost. — Najprej komentacija, da nstega klerikalizem tadi že na Btajerskem svoje dolge prste po dijaštvn in to z velikim vspehom". Nas zelo, zelo veseli, če je le res! Dalje pravi pisec: rAko se pri nas zanima kakšen svobodomiselni človek iki je seveda lahko pristen liberalec s častitljivo sivo brado ali pa radikalno-liberalni štadent. Op. nr.) za dijaka, kriče takoj vsi kateheti, da mu hoče vero vzeti, dasi mu nikoli ne brani čitati katoliških listov in knjig". Grdo, črnnško. prav klerikaluo-hudobno početje to, če kateheti kriča nad .,nedolžaim" zanimanjem _svobodomiselnega človeka" za dijaka, posebno ker so še toliko netaktni, da povsod vohajo, kako hoče ^blagodužea svobodomiseln človek" vzeti dijakom vero, ko mu vendar nikoli niti na um ne pride, dabi sploh sknšal izpodnesti versko mišljenje dijaka! Nasprotno, sili ga in priporoča mu, da bere tudi katoliške knjige in liste! Kako dobri, vestni, plemeniti Bsvobodomiselni človek" ia kako ničvredna stvar —- ti kateheti, ki ne priporočajo občevanja ns svobodomiselnim človekom". Izdajalsko narodno delo! Proč ž njimi! — Čemu se pač boje ti klerikalni nadnteži za ^vero"? Odgovor: ,,Ker dobro vedo, da se ne gre za vero, temveč za to, da si vzgoje slepe politične privržence" (Grozno! Pomislimo: saj jih lahko oderejo na meh te nslepe politične privržence'', ki ne vidijo nič, ne slištjo nič, ne čutijo nič! Op. ur.). Nasprotno seveda radikalni liberalizem noče takih rslepih političnih privržencev", ker sicer bi ne imel kdo pisariti takih dnhovitosti v liste a la BDomovinau. Jasno kot beli dan za vsakogar, ki ni nslep političen privrženec"! — Saj radikalno-liberalni vzgojitelji gledajo vedno in povsod z matematično natančnostjo, da si vzgoje neslepih političnih privržencev, ti se eelo neznansko trudijo, da bi v mladem fanta ublažili budeče se strasti, da bi ga izomikali, da bi mu vlili spoštovanje pred ženstvom (kake razmere vladajo tu med dijaštvom in kako mišljenje!) — da, ntrjajo mu samo moderno svetovno liberalno-radikalno naziranje, vzgojujejo si radikalno-liberalnega agitatorja;! Kako pognbno mora vplivati na moralo mladega človeka, ako mu ubije v glavo radikalno-liberalni vzgojitelj (znano nam je več slučajev), da je vsejedno, kakšen je človek v moralnem oziru, samo da propagira ^radikalno-liberalna" na-čela! In proti takim pobujševalcem mladine naj bi se ne upirali stariši, ki imajo le količkaj pameti, razsodnosti in — ljubezni do svojih sinov? Naj nam gg. radik.-liberalni vzgojitelji sami povedo, je-li to prav ali ne? Ali nimatno liberalstvo za to, da se ne blaži ljudstvu duh in srce? Mutatis mntandis po dnhn in besedah BDomovininegaa pisca. Čitateljem prepnščamo, da si ogledajo dopis v nDomovini" in BOml."-pa naj si ustvarijo sami svojo neslepo sodbo, ali so ali niso potrebne kongregacije na srednjih šolah. Mi pravimo, da so, mogoče da bi nam pritrdil tndi dnhoviti ^Domovinin" farizejec, ko bi se le malo ozrl v najbližje obližje. Mogoče bi zapazil tako nekaj kot Bdijaški ateistiški klnb". Saj se poznamo. Sancta simplicitas v podobi klerikalnega zelota. * Svarilo pred agentom. Po deželi hodi neki agent, kateri nagovarja ljudi na ta načiu, da prevzame naročila za neko tvrdko z Danaja ter ponnja slamoreznice, šivalne stroje ter razne predmete za kolesarje. Zahteva povsod polovico naprej. Kdor naroči pri njem, navadno mora večno čakati na naročeno blago. * Pridobninske izjave za dobo 1908-1909. V svrho odmere pridobnijie za priredbeno| leto 1908— 1909 mora vložiti vsak davčni zavezanec (tudi za vsa že sedaj z pridobninoobdačena podjetja) pridobninsko izjavo o okolnostih, merodajnih za odmero, na uradnih( obrazcih v dobi od 1. juiija do 1. avgusta 1907 in sicer pri okrajnem glav^arstvu ali pri davčnem uradu, v kojih okrož.iu se izvršuje davku podvrženo podjetje. Predpisani obi*azci, kakor tudi navodila za spisova-iije pridotminskih izjav se dobe na zahtevanje pri davčnih oblastih in davčnih uradih brezplafino. Izjave morajo biti resnične. Saj je v prvi ivrsti v korist davčnih zavezancev, če izpolnijo vse točke napovedi kolikor možno natančno. Napovedi se smejo oddati pismeno ali ustmeno na zapi.snik. Ustmene izjave naj se criiajo zuvoljo poznejšega pritiska strank prej ko mogofio. Napovedbe1 se raorajo nanašati na poprečni stan obrtnili razmen za dobo od 1. julija 1906 do 30. junija 1907, če pa se podjetje ali obrt ni še vršilo celo leto, na poprečni stan med to krajšo dobo obstanka; davčni zavezanec mora v tem slučaju ob enem izjavrti, ali in kake premembe v obrtnem obsegu se nameravajo ali se bodo gotovo izvršile v bližnjem nastopnem letu. O vefi pod.jet.iih enega in istega obrta v istem politi<3nem okrajli se vloži skupna izjava, v kateri pa se izkažejo razmere vsakega posameznega podjetja. Za v prihodnje novo nastale obrte in opravila ali novo odprta obratovahšča je •pridobnijnske izjave (ne da bi se s tem skrajševnla v par. 64. zakona z dne 25. oktobra 1896 ustanovljena dolžnost njihove naznanitve pri, obrtni oblasti, kakor tudi pri davCnil oblasti) podati na individualni poziv riavfinega oblastva v rokn vsaj osmih dnij, fcateri se določi v tem pozivu. Giede krošnjarskih in obhodmh obrtov se morajo pridobninske izjave oddati pred vročitvijo od politiftne oblastil izdanega ali popolnjencga dokumenta (krošnjarske kkijižice, krošnjarske prehodnice, licence itd.) pri pristojni davčni oblasti. Ako se izjava v prcdpisaiiem roku ne poda, so pravni posledki določeni v par. 42. oraenjene postave. Kdor v pridobninski izjavi kaj neresničmega pove ali kaj zamolči, se kaznuje. . * Tržne vesti. Iz zadnjega avstrijskega poročila posnemamo, da se je položaj jako zboljšal in da lahko pnčakujemo dobro srednio letino. Pgenica in tI jako dobro atoiita ker je bilo vreme zelo ngodno, poeebno janna dobro nspcva Oves in ječmen kažeta tudi dobro. Vinska trta bo obrodila neznatno na Štajerskem, dobro na Kranjskem m Primorekem, jako dobro v Dalmaciji. Sadje pa poveod jako slabo kaže, veliko je kriv razen mrčes, ki je gkodoval posebno cvetju. Hmelj je vsled nettejodnega vremena preoej zaostal, lan se je dobro razvil Košnja je jako dobra. Ogrsko nradno poroČilo se glasi neugodneje. Tndi to poročilo omenja znatno škodo na rainih pridelkih, ki jo je povzročil mrčes. Kakorkaže, je to leto jako ugodno za mrčes in golazen. Ogrsko poročilo je ostalo brez vpliva, ker cenitve odgovarjajo pričakovanju, pač pa je avstrijsko poročilo pritisnilo cene. Da ta vpliv ne bo trajen, se razume satno ob sebi. Avstrijski pridelek ne pokrije domače zahtev*e. Ako je naša letina dobra, pride z začetkom lastni pridelek v promet in vvoz ogrskega blaga je s prva majhen. Ta slučaj pride letos našim poljedeleem jako prav, ker bodo za svoj pridelek vtaknili dober skupiček v žep. Moka dela preglavico mlinom. Knpčija je trdorratna in no;e nič vedeti in slišati o visokih cenah. Knpčija je jako počasna, odpoklici nezadostni, zaloge so se znatDo pomnožile, bolj v belih vrstah, temne vrste gredo primeroma dobro iz rok. — Hmelj. Novi rastlini niso ugodne noči, katere so prehladne. Vobče pa se rastlina dobro razvija, akoravno je jako zaost ila za drugimi leti. Promet lanskega blaga je skromen, akoravno bi se lastniki radi znebili blaga. Zadnji čas so cene žitu zelo pale, vendar pri tem niso kupčije trpele. Pšenica je padla zadnji teden približno za 5 h, rž za 10 h, koraza za 15 h; le ovsu se je cena zvišala za približno 15 h, ječmen iraa pa isto ceno. * O žetvi pravi uradno poročilo avstrijskega poljedelskega ministrstva, da bo letos srednj-a. Žito in pšenica kažeta vsled ugodnega vremena iv zadnjem času prav dobro, isto tudi oves. O koruzi in krompirju se glase poročila iz vseh krajev drža^ve ugodno. Zaostala sta pesa in Kmelj. Vinogradi kažejo po Sp. Avstrijskem in Stajerskem srednje dobro, zelo dobro pa po Kranjskem, Tirolskem in Primorskem. Sadja pa bo ietos povsod malo. Toži se o velikih množinah raznega mrčesa. Mariborski okraj. m Velika sve6anost iine 7. julija v Mariboru v prid družbe sv. Cirila in Metodfc, bode presegala vse slične veselice, Opozarjamo na obširni vspored na lepajrih, kateri se ravnokar razpošilj-ajo. Zainimali bodo zlasti slavno občinstvo otroci otroškega vrtca mariborskega, katerih. nastopi s petjem in igro na odru blizu 40. Upamo gotovo, da bodo vsi rodo ljubi tako požrtvovalno , dopošiljali prispevke, kakor so to storili doslej, radi tega jih še jatynim potom prosimo, da se odzovejo prej ko slej pismenim prošnjam naših. častitih dam, ki vodijo z neumorno delavnostjo težavno delo. m Dne 7. jnlija, morfamo vsi v Maribor! Priprave za veselicoso velikanske; prijaviliso svoj obisk pristnf medvedi sevtfrnega teftaja in, zakleti princi in princesinje iz devete dežele. Gostijo hočejo ime-ti v. Mariboru kmečki svatje iz vasi Mišikišek. Igrala bode slovenjbistriška godba, katero bode pridno podpiral tamburaški zbor Hasan-Begovič. m Kep;lan.fe na dobitke v prid družbe bode od 1. do 7. julija vsak vefier od 7. ure naprej. Dobitki so štirje; prvi znaša 30 kron. Vabimo spretne keglavce, da prihajajo pridno na kegljišče. Vsakemu je sreča raila! Spi*c]em na celjski gimnazi]i. Na o. kr. samoj-.tojnih nemško-slovo-iskih gimnazijskih razredili v Celju se vpisujejo učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 6. julija ob 10. uri in 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpiti se začnejo 6. julija ob 11. uri dop. USenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo bi'ti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila. m Neprevidna mati. Dninarica Jul. Dokl v Pobrežju pri Marihoru je 19. t. m. odšla v mesto in zaprla v sobo svoja dva otroka, stara tri> in štiri leta. Vsled isker iz peči so se vnela pred njo leržeča drva. Na krik otrokov je s sekiro odprla neka žena dtori in rešila nezavestna otrojca iz sobe, ki je bila polna dima. m Kat. slov. izobraž. društvo v Stndencin pn fflariboril priredi dne 14. jnlija izlet v Št. Peter pod Mariborom, kjer priredi na vrtu g. Muršeca veliko ljndsko veselico. Zanimivi spored objavimo prihodnjiž! m Sv. Duh pri Lučanah. Dne 14. t. ra. je bil •tukaj komisijon za vodovod. Lepši razgled, kakor je od Sv. Duha, se bode našel malokje. Zategadelj prihaja tudi veliko izlefnikov na ta krasen hrib. Vsak hribnlazec je vesel, ako najde na hribu požiVek dobre vode. To se je dosedaj pogrešalo. Peščica tukajšnih posestnikov sklenila je torej, napeljati vodovod. Ker bo vodovod mnogo stal, trka se po tem potu na srca pri.iatel.iev prirode, da nam priskočijo na pomoč. Dobtrovoljni darovi naj se pošl.je.iO g. Alo'jziju Majcenu, nadučitel.ji.1 tukaj. Vsak tudi najraanjši dar se bode v časopisih naznanil. po m Sv. Ilj V Slov. gor. Tnkajšno pokopališce bode r^^ečano. V to srrho se je določila njiva g. župnika, ki leži zraven starega pokopališča. Potrebno obzidje in ograjo bodo že tekom tega meseca dokončali. Stevilo prebivalstva naše žnpnije zdo raste, zato je stari mirodvor postal premajhen. m Spod. Poljska-fa. V ponedeljek 1. jnlija bode v Spod. Poljskavi živinski sejem. m SUvnica prl Marlboru. Važno prireditev vatn, slivn Ski možje, nudi bralno dmntvo dne 80 junija i>o večernieah z ozirom na p o dnčen govor drtukreBega predsedaik«, v»i«ga državneg« p.>slanc« Fr. Pišek. Moije, t»3 dan, pridit«! Ptujski okraj. |p Nezaupnlca dr. Ploiu. Iz St. Lovrenca na 33r. polju so poslali Plojevi voliflci: sledeče pismo: iVeleblagorodni g. poslapec, dr. Ploj, dvorni svetnik na Dunaju. Gotovo so Vam še v spominu naši okin-•šani vozovi, zunanji znaki našega navdušenja, s ka-terim smo prišli na Vaš volilni shod v Cirkbvce 9.maja t. 1. Da odkrito povemo^ veljalo je naše navdu-šenje- kandidatu Kmečke zveze, na katero sfavimoveliko zaupanje, ne pa Vaši.osebi, ki so jo liberalci loliko blatili po neštetih, še zdiaj se med nami naha jajočih lertakih, po javtjiih govorih n. pr. na liberalnem sestanku v Ptuju in drugod. Ko smo torej izvedeli iz časnikov, da ste zapustili vrsto značajjiih zastopnikov Kmečke zveze in šli v družbo liberalcev ter s tem tudi nam pripravili od nasprortne1 stranke grd zasmeh, lotilo se nas je opravieeno ogorčenje, da Vam izrekamo s tem svojo nezaupnico in zahtevamo, da odložite mand'at. Sv. Lovrenc na Drftv. polju, pošta Ptuj, dne 23. junija 1907. Frauc Napast, župan. Sledijo podpisi 61 Plojevih, volilcev. p Dinrl je v Podljabelju na Koroškem priden dijak g. France Arnuš iz Dornave pri Ptnju. Pogrebje bil veličasten, nesli so ga pevci delavskega drnštva, ob strani pa spremljali tovariši dijaki. Farmani so skoraj posuli krsto s krasnimi venci. Rajnki je brat č. g. Janko Arnuša, za katerim je prišel na Koroško. Daled od doma si našel počitek, bratska koroŠka zemljica naj ti ho lahka! p Ormož. V soboto dne 29. junija, t. 1. se po-slovi od nas g. Vekoslav Ašič, vuiorejski inšt;ruktor zail ormoški in ljutomerski okraj. Dve in pol leta je neumorno deloval, teoretično ter praktično ucil naše vinogradnike, da so po trtni uši pokončane gorice obnovili pod strokovnjaškim njegovim nadzorstvom. Vsak posamezni mu bode hvaležen za njegov trud in si je g. Ašič lahko svest, da ga bodemo ohranili- v dobrem spominu. Deloval je povsem nesebično in ker je bil zmiraj zaveden Slovejiec, zadelo ga je, kakor mnogo drugih, zasledovanje od strani ormoških neraškutarjev. Ko je v januarju t. 1. priredilo ormoško vinorejsko in kletarsko društvo prvi vinski sejem v Ormoži in je g. Ašie veliko k temu pripomogel, da je ta prvi vinski sejem tako izborno vspel, so sklenili ormoški nemškutarji, katerim ta vinski sejem ni bil po volji, ker so ga vprizori/la slovenska društva, da odstranijo g. Ašiča iz Ormoža. Za<5eli so gonjo proti njemu po nemških časnikihi in sliavni deželni odbor je res dvem ali trem ormoškim nemškutarjem na ljubo g. !Ašiča prestavil v Smarje, ondotnega inštruktorja g. Štumbergerja pa v Ormož. Cez 60 občin ter društev je vložilo peticije na deželni odbor, da bi nam pustil g. Ašiča, a ta se na to ni oziral. G. Stumbergerja, ki, se čuti za Nemca, je deželni odbor pustil v Smarji na njegovo prošnjo ter na prošnjo tamošnjega prebivalstva. G. Ašič je nato kratkomalo odpovedal službo, priljubile so se.mu naše lepe gorice tako, da je rajše pokazal hrbet deželnemu odboru; kjakor pa 'da bi se dal za plačilo za veliki 'trud, ki ga je imel, brez vzroka, samo po h!ujskanju nemškutarjev, prestavljati. Na njegovo mesto pride neki g. Retschnigg, kakor kaže ime, ni Slovenec, in upamo, da bode naše zavedno ljudstvo znalo ceniti delo domačum Slovenca in pa vsiljenega Nemca. G. Ašič se na jako primeren način poslovi od nas. V soboto dne 29. t. m. pritredi zadnje svojo učno potovanje po naših goricah. Odhod od Pitterja v Ivanjkovcihi ob 7. uri zjutraj, potem se bo potovalo čez Svetipje v Jeruzalem, kjer bode ob y2ll uri brat g. Ašiča g. kaplan Maks Ašič v slovo bral sveto mašo v staroznani jeruzalemski cerkvici. Dal Bog, da bi vse, kar je g. Ašič pomagal našemu viiiogradniku nasaditi, dobro obrodilo! Želimo g. Aši5u v njeigovi nojvi domovini obilo sreče, naj nas ne pozabi. in mu zagotavljamo, da ga bodemo vedno z veseljem sprejeli, ko bode priršel k nam se prepričat o sadu svojfega^ truda. p. Stoperce. Nek pristaš ptajske krote blati našega Tobče spoštovanega miroljubnega g. župnika A. Kečeka že tretjič. Podoben je ta dopisnik isti mrčesi, ki se po večkrat lariva v človeške in živinske odpadke. Naj blatijo ti ljndje če tako in tako, mi jim ničesar ne verjamemo, ker so blatili dosedaj še vsakega g. žnpnika naše stoperške župnije. Zapomnijo si naj, da bo prišel čas računa in naj gledajo, da ne bo prepozno. Večfaranov. p Okolica Slatina. 0 kako so pred volitvami rneodTisni" agitatorji hvalili, kak izredno velik kmečki prijatelj ie Vinko Žnrman ! Žal, da to hvalisanje danes moramo zopet izpodbiti. V Rjavici je most čez Sotlo. Skrb za ta most je sekdaj bila vknjižena na travnikn Žnrmanovega očeta. Kako je ta 1. 1873. to vknjižbo dal izbrisati, je neznano. Most je zdaj tako slab, da se mora z novim nadomestiti. Od vseh naših občanov ima edinole V. Žurman prek Sotle travnik in njegovi sorodniki iz dragih občin. In kaj si izmisli Vinko? 200 K podpore za ta most doseže od hrvaške vlade, 200 K pa od naše, a okoli 800 K bi pa naj plačala naša toli aboga občina. No, občinski možje so v zadnji seji ta predlog skoro enoglasno zavrgli. Da, 800 K niso iz lesa, pa tudi stroški za vzdržavanje mosta bi bili vsako leto veliki, samo na korist Žarmanu in njegovi žlahti. To novo kmečko prijateljstvo si hočemo na veke zapomniti. p Rogaška Slatina. Zadnji dopis je nŠtajerca" in BNerodni list" hudo razjaril. BŠtajerc" v svoji neumnosti kar sam sebi odvezo daje radi oskrunitve Gospodovih dni; ,Nerodni list" pa samo laže, samniči in Ijudstvo zoper dnhovSdino ščnva. Evo! Laž jo, da je dr. Korošee samo zaupnike povabil na pogovor dne 9. junija, povabil jo vse žnpane, zaupnika nobenega. Tudi je laž, da je neka gospa A. Jožka hotela s srajco podknpiti; on si jo je pošteno -zaslnžil. Menda bi srajco rad imel tisti štadent, ki ro za premnoge dobrote zdaj tako hvaležnega skazuje. Sploh si je ta človek v glavo vbil, da mora ljudi hnjskati zoper dnhovščino. Ta se nobene tožbe ne boji, a tožbo naj podpišejo župljani, ne pa da bi kdo ponaredil vse podpise, kaktnpred 4 leti. Tudi duhovščina ne bo hodila vprašat tega štndenta ali Kušca, o čem naj govori v cerkvi. Ako pa je resnica nekaterim nneodvisnimu neljuba, pa ni duhovnik kriv. Kar pa nas je poštenih krščanskih kmetov, in to ogromna večina, bomo vedno stali na strani naše dnhovščine. Ako si kedo predrzne pisati ali govoriti o ^grabežljivi dahovščini", je to največja nesramnost, ki sijo more človek misliti. Ali ni na primer duhovščina nekega študenta 4 ali 5 let zastonj pitala v senienišču ? Ali ni pri duhovnikih ^fehtal" in tudi dobil podpore? Bedaj sepa tako hvaležnega kaže ? Ako se bo kateri rneodvisenu uprl dati pisano bero, bo to velikanska nesreča za kmete. OkraJDO glavarstvo bo zahtevalo rešitev bere in kmetje bomo morali nad šeattisoč kron šteti. Pa saj jih imajo oni nneodvism*', ker tisočake dopisnikom ponnjajo! Ako pride do rešitve bere, potem joj in gorje vsem hujskačem! Radi bere smo Križevljani svoje dni bili v vsej škofiji na najboljšem glasu in tega dobrega imena si ne damo vzeti; saj je bera najlažja dača. Bog nas le varuj tode in drugih uim, pa tudi raznih volkov v ovčjih oblačilih! Kdor je Pavliha, bode šel za Djimi, krščanski kmetje nikdar! p Velik požar v Cirkovcah. Takega velikanskega požara. ni kmalu kje viditi na deželi, kakor je bil v Drgonjivasi in v Mihovcah cirkovške župnije dne 20. t. m. ob 10. uri predpoldne. Z opeko krite hiše tvorijo v obeh vaseh četrt ure dolgo ulico. V lepi vrsti stoji hiša zraven hiše, le nekoliko prostora je za vožnjo na dvorišee. S slamo krita gospodarska poslopja so na ozkih dvoriščih v eni vrsti s stanovanjem, kar je ugodno za opravila, a nič manj ugodno za razširjenje požara, to tem bolj, ker so velike parne, postavljene prek dvorišea, nekak žj|eb, nei za vodo, pač pa za ogenj k sosedoviru. Bilo je grozno, kako je skakal plamen po slamnati strehi od slemena do slemena. Živa ognjena kača se je po dolgem zazibala dva — trikrat zaporedoma, se nazaj potuhnila, postavila se hipoma kvišku — in gprelo jetil v visokern stebru, (dokler se ma nii v dveh ali treh; minutah na desni in levi postavil še višji steber zraven njega, da je bila vaška cesta v sredi gorečegai svitka. Sičanje, praske*tanje in vriščanje razdivjane ognjene sile bilo je slišati pol ure daleč. Ogenj je zanetilo otrok, ki v svoji nerodnosti in necEoslžnpsti pae ni sl(,u|tilo strrašnih posledic. Pogorelo je pri 33 hišnih številk, razne premičnine, nekaj svinj in obleke v posameznih stavbah v skupni vrednosti nad 150.000 K, katerih je le polovica pokritih z zavarovralnioio. Oospodarska poslopja so uničena, da je živina na prostlein, a tudi Ijudje najbolj prizadetih hiš. Reševafije, ki je povzročilo mnogirn hude opekline, je bilo 'težavno, ker so bili ljudje večinoma na travnikih in na polju. Pri prvi hiši so predrli zid, da so rejšili živino, ki1 je pa bolna. Težavno je bilo spraviti iz hleva mlado Živino, ki še ni bila nikoli ali le redkokedaj na prostem. Skoda bi bila še večja, ako ne bi vrli ogrvjegasci iz St. Lovrenca domači požarni brambi hi,tro prihiteli naj pomoč. V divjem diru in primeroma jako hitro so pripeljali tudi brizgalnice iz Frama, Slivnice, Ptuja in Maribora. Hvala vsem! Bog plati! Cirkovčani sicer niso ubožni, leto za letom lepo in radi obdarujejo razne pogorelce, sedaj so pa v tako hmdi be/di, d'a jih vsem blagim slovenskim srcem priporočamo. Nekaterim je sploh vse zgorelo, ni hrane, a tu^ di ne obleke za v cerkev in šolo. Kako hudo je bilo, si lahko vsakfdo misli, ker niti mrtvega, poldrugo leto starega otroka niso mogli dati nesrečnim starišem, kakor so v obupnih klicih prosili. Vsako darilo v denarju ita obleki za pogorelce hvaležno sprejem'a župnijski urad in bralno drštvo v Cirkovcah, pošta Pragarsko. p Žetale. Od vseh krajeiy beremo porocila o volitvah, iz Žetal pa, kjer je bilo pred volitvami tako živabjno gibanje in agitii-anje, sedaj nefpride noben dopis ali kako drugo resnično poročilo. V žetalski lari je pet občin: tri obeine so volile pametno, dve pa nasprotno. Pa temu se boste čudili vsi, da pripisujemo ugodno volitev v teh treh občinah orožnikom. Skoda, da ni tukaj pet orožnikov; tri občine, katerim so bili poslani orožniki, da so volitev nadzorovali, so slavno zmagale, dv& pa, kjer niso imele orožnikov, so sramotno propadle. Tudi vam poročam, dragi bralci, da srno kmetje, katere nas imenujejo naprednjaki neumne, takoj po volilvi z živioklici in s streljanem pozdraivijali svojega novo izvoljenega poslajnca. Narodni naprednjaki pa so bili tiho kakor grob. Kmet iz Žetal. Ljutomerski okraj. 1 Umrl je dne 23. t. m. po kratki bolezni g. Leopold Pnhar v 72. letu svoje dobe. Rajni je bil dolga leta obč. svetovalec v občini Radenci in prejšna leta tudi načelnik krajnega šolskega sveta pri Kapeli. Stal je vedno neustrašeno v naših vrstah in tudi v najburHejših fiasih ni omahnil. Vrlemu dolgoletnemu bojevnikn naših pravic naj sveti vedna lnč! I Gornja Radgona. Volitve so se pri nas dobro obnesle. Nad polovico glasor je dobil g. Roškar, kandidat ^Kmečke zveze", letos že več, kakcr pri zadojih državnozborskih volitvah narodni kandidat. Se pač tudi pri nas jasni. Liberalni kandidat ninia v vseh sedmerih velikih slovenskih občinah od zadnjih volitev niti enega glasa zaznamovati. Neumljivo je torej, da se neka trojica (notar Strelec, njego? konoipijent Agič in posojilniški aradnik Grivec), katerim se še tu niso tla segrela, tako zavzema za gnjili liberalizem. Prvi ima nNarodni list", edini naročen iztis v fari; če poleg tega ves gori za očka \Vratscka, za kterega se drngi nihče ved ne zmeni, nl6 ne de; drugi rad očitna povdarja, da je zvest pristaš nerodne stranke; da pri tem naleti na najodločnejši odpor in mora slišati marsikatero bridko, se razume; tretji je bolj skriven njen oboževatelj. Pri nas ni tal za kmetom sovražni liberalizem. 1 Iz Cvena pri Ljutomeru. Dopisnik ,,Narodnega Lista" (št. 26) drzno piše: „. .to je tisti Rajh, katerega je pred nekaj leti J. Roškfe-r s Cvenai pokrivil goljuiije. Roškar radi te nečuvene žaUitve tožen in obsojen, ,je pt*oti obsodbi ugoyarjal, doprinesel v drugi inštanci dokaz resnice, ter bil ipopolnoma oproščen, a Rajh obsojen v precejfšne stroške, je v poravnavo tistih segel spet po deimrjih kr. šolskega fonda, katere je poneveril. Ves Cven se še spominja tega škandala." Na to jaz podpisani izjavim, da je nesranma laž, da sem jaz g. Rajha pok^ivil goljulije. Iostotako je lažnjivo, da je bil g. Rajh zaradi mene obsojen .v kake stroške. Ker so dopisniku ..dokazi, deloma sodnijski akti, deloma prjče na razpolago", kakor slovesno zatrjuje, pa naj pride ž njimi na dan. Ce se mu posreči polnoveljavno dokazati svoje ostudne trditve. rau jaz podpisani izplaeam 100 kron, da ne bo brezptočnoi ,,neodvisnih in naprednih" laži kvasil v novopeCenem liberalnem lističu: <3e se mu pa ne posreci, je in ostane lažnjivi kljukec, vreden bratec dopisnikov ptujske giltne krote, Cven pri' Ljutibmjeru, mes^ca .junijia. 19D7. Jožef Roškar, posestnik. 1 Bralno drnštvo pri Sv. Jnrijn ob Sčavnici priredi v nedeljo dne 30. junija po večernicah upri-;oritov igre ,Mala pevka". Igra sama po rebi je nekaj krasnega in novi komad ra jurjevškem gledališču. — Vstopnina običajna. Naznanjamo p«, da je odslej le ena blagajna, ter da cstane ista tudi med odm^ri zaprta. Vabimo k najobilnejši udeležbi. 1 Mala Nedelja. Potovalni učitelj g. Martin J e 1 o v š e k bo predaval v soboto dne 29. junija 1S07 pri Mali Nedelji. Predavanje br> takoj po rani maši v Soli. K mnog^brojni udeležbi vabi Odbor brakega društva.. Slovenjgraški okraj. stranke za nedgJjo popoldne ob 3. uril Ob doloceni uri prišli so iz Razborja neizogibni Volk in Vošnjak iVladi ter šoštanjska, ugitelja Luk^nan in Koropec. Na shod so prišli tudi: Kozohrtnik, Slivnik, novi Završnik, mladi Napctnik, Stanošek, Zaleznik, lovec Gašper, Hrastnikov fant, hlapec Matija in še 3 druge osebe iz radovednosti. To pribijemo prvič, da se ne bo po liberalnih listih pisalo o siiajnem shodu Narodne stranke v Zavodnjem, drugic pa, da spoznamo in si dobro zapomnimo naše verne pristaše Naroidne stranke. Ali se je zdelo gospodom to obfcifcistvo preslabo, da niso blagovolili odpreti1 svojih ust in pridigovati, kakor pravimo tukaj. Samo modri Stajerčifjanec Slivnik je napravil sledeča dva dovtipa: Ko- je Stajerčijanec žrebljar Kozohrtnik obirai pečeno pišče, je pripomnil: ,,Ježov,niki jejo pohfena piščeta, Robiči jih pa ne morejo"; in potem rekel proii prirefliteljein shbda: ,,Ce se zamerim. ali ne, zakaj pa je tolko plačanih šribarjev v štibernci, ko pridem dačo plačat." Gospodje so zarudeli in umolknili ter odšli. Srečno pot, pa ne pridite ve6 prirejat sliodov! s Volk si da kaditi. Ko je Volk napovedal za 23. jnnija shod Narodne stranke v Razborju, je želel Rone Volku na čast razobesiti zastave. Poslal je po nje v Zavodnje, kjer pa za Volka nimajo zastav. s Saleška po&ojilnica v Velenju, kojo g. notar Kolšek vodi, dela svojim zaJdolžnikom . nepotrebne stroške. Tako je zoper g. župana Jožeta Skaza, kateri ni hotel več biti namestnik nače(Lnika, in so tudi še (drugi tri udje ravnateljstva ž njim vred iz posojilnice izstopili, imejioval g. notar brez vsakega občnega zbora in sicer s pomočjo načelnika in bivšega šoštanjskega tajnika Mart. Goršeka nove ude ravnateljstva in nadzorstva, za , pritožbe izstopivših se še pa zmenil ni. Tudi je vsem tistim zadolžnikom, za katere je bila dobrotljiva gospa S. Skaza, soproga imovitega g. župana, veleposestnika in lesne'ga trgovca v Velenju, kot porok, odpovedal posojilo in zahteval takoj drugega poroka in vknjižbo ali pa vrnitev.' In res je n. pr. izposojilo po 400 K g. notar takoj vknjižil, stranki pd 18 K stroškov zaračunil, koje je morala dotična pod izogibom daljpe tožbe takoj plačati. Torej zaradi osebnih razmer morajo tudi stranke trpeti in. sicer občutljiivo denarno škodo. Sliši se, da se bo v kratkem osnojvala nova Rajfajzcnova posojilnica, od koje sa nadj^mo, da bo bolj po ceni delala in strankarstvo opustila. Zdiajšno šaleško posojilnico naj pa v Soštanj prestavijo, da gospodom udom ravnateljstva ne bo treba tako daleft uradoVat hcditi. Zadružno zj\-ezo v Celju, na kojo se je v tej zadevi pritožba že bila vložila, pa vprašamo, ali je to po pravilih posojilnice, da sme štiri ob enem izstopivše nde ravnateljstva imenovati sam načelnik in notar kot ud nadzorstva na novo brez občnega zbora? s V Razbor pri Slovfcnjgradcu je sklicala Narodna stranka dne 23. t. m. javen -^hod neodvisnih: kmetov, katerega so vodili kemični pralec Volk, u6itelj Koropec in pisar Vladiinir Vošnj&k, torej sami neodvisni kmetje brez kmečkega posestva. Prvi se je čutil silno poklicanega govoriti g. Volk in razlag>ati novo lovsko postavo, katere še nii,l ne pozna, sicer bi bil bolje govori]. Zanimal se je tudi za gozdarsko postavo, prišel je v svojo premalo učeni domišliji samo do Meščenja vej in sekanja debel. In ker je v svojo neokretni izurjenosti in spretnosti smreke, mecesne in bore preslabo oklestil in podiral, prepustil je nadaljno rešitev gozdarskegff vprašanja poslušalcem, sam pa gasil žejo s piVom, katero je Elberčev osel y soboto pripeljal v Razbor. Kot drugega govornika smo pričakovali gospoda deželnega poslanca Vošnjaka, da bi nam vondar enkjrat poroeal o svojem deželnozborskem delovanjlu. A glej šmenta! Mesto ujega nastopi n.jegov-',,luštni" sinček Vladimir in govori o slovenskih' kJubih v državnem zboru, posebno o svojih ljubljencih Ježovniku in Robleku, ki morata prositi poslanskega prenočišča pri Jugoslovansikein klufru. Žal da nam ni povedal, da se jim t.o prenoči-šče ni brezpogojuo podelilo. Ker je postal g. Vladimir na potu v Razbor silno lačen, si je v tej svoji politični lakoti za južno privoščil duhovnike, češ, da so s sto in sto prižnic in spovednic delali ob volitvah proti Ježovnik*u in agitirali za Robiča. Kot prikuha mu je moral služiti g. Korošec. Kaj ne, g. Vladijnir, take južine so čisto po ceni? Pripomniti raoramo, da je bil g. Vladimir pri tej priložnosti iji juži)ni. silno veren — saj on veruje celo to, kar ni res. In v tej svoji silno živi veri je priporočal ,,N"arodni List", ki je po njegovi izjavi prevzel posebno iiiisi.ion3ko delo, da spreobrne Stajerčijance h katoliški veri. Ta izjava se je*. celo Štajerčijancu Kaneu predebela dozdevala, zato je napravil opomnjo: ,,Meni se zdi, da bode ,,Stajerc" kmalu bolj veren, kakor ,,Narodni List." Ta opomin je vzel govorniku sapo, zato je vtihnil. Naj še omenimo, da je govoril učitelj Koropec o zaffružništvu tako slabo, da nobenega zadružnega vprašanja ni mogel rešiti. Naj gre vi šolo k našim katoligkim poslancem in katolišl<im možem, ki so bili glede tega vprašanja že bolj na jasnem, predno je, prišel Koropec prodajat svojo raodrost v Razbor. V premislek neod,visnih kmetoiv bi prijpornnili samo to-le: Ce bodo taki kmetje, kakor je kemični pralec Volk, pi&ar Vošnjak in učitelj Koropec reševali kmete, potem moramo res pomilovalno vsklikniti: Živio ,,kmet s kmetom!" s Iz Brezna ob kor. žel. Lepo slofvesnost smo obhajagi dne 9. junija pri 'tu,kajšni Ma<rijini| lami cerkvi na Breznu. Dobili smo velike in lepo ubrane nove zvonove: iz livarne Maks Samassai v Ljubljani. Veliki zvon tehta 1236 kg., srednji 619 kg., inl mali 386 kg. Veljajo pa skupaj 8.295 K. Starl zvonovi so bili vliti: jveliki 1. 1739. in je tehtal 464 kjg,* srednji 1. 1713, tebtall62 kg, in mali 1. 1714, tehital 93 kg. Vsa Cast domačenra in velezaslužnemu gospodu župniku Martinu Stole kot cerkvenemu predstojniku in pokrovitelju tega imenitnega dela in zraven njih pa tudi vrlipia cerkvenima ključarjemu Janezu Rižnik in Greg. Kozjak, ki so vsi skup, po svojih močehi veliko storili in naprosili od dobrih domačih' in tudii zunanjih sosednih.faranov, ki so mnogo darovali, da so s tem povekšali čast božjo, cerkvi in sebi pa postavili trajen spomenilk. Sedanje lepo zvonepjie je najlepša zahVala vsem za ta trud in požrtvovalnost. Konjiški okraj. k V Prihovi je umrl mlinar Ferdinand Gosnik. k Paka pri Vitanju. Naš občinski odbor je sklenil slovensico urado\anje in je;.dobil sleaefie od c. kr. glavarstva v Konjica'h: Občmskemu uradu Paka. Tamošnji občinski odbor sklenil je v seji dne 11. oktobra 1906, da bo sprejemal od državnih in samoupravnih oblasti samo v slovenskern jeziku pisane dopise, drugače pa vsako odgovornostj' za izvršbo oziroma rešitev istiht odklonil. Ta sklep izvrševati so oid c. kr. okrajnega glavarstva Konjice prepove, ker je proti obstoječim zakonom na podlagi par. 90 postave z dne 2 majnika 1864. dež. zak. št. 5. Vzroki: Ker so občine po pravnem redii opravičene fudi obl&stveno odločevati ini sledi izj tega kod javna oblast za njo dolžnost, v njuno področje pripadajoča uradovanja opravljati, je nedvomljivo, da se morajo tudi občine tej dolžnosti uraidovanja le iz[ takih, naj si bo pravilni, ali gmotno — upravičenih vzrokov odpovedati, ki se opravi&ijo v obstpjefiih postavfaJi. V vojvodini Stajcrski ne obstoji nikaka posebna postava o upofabi jezika. samoupravnih in državnih oblastijiin torej ni nikakega postavnega predpisa, po katerem bi bila raba v deželi natsadhih' jezikov v vlogah in dopisih državnih in samoupravnih oblastij omejena in bi bila zadnja upravičena, kako v deželnemijeziku pisano prošnjo ali takšen dopis samo radi jezika iste zavrniti. Ce in kolikbr imajo obfiine kod javne oblasti, naj si bo v samostojnem ali izroftenem delokrogu službo opravljati, morajo opraviti njih v postavnem podroftju spadajočal^uradovania in sprejemati njih v tem delokrogu došla uradna naročila in •dopise, če tudi niso v uradnem jeziku, ampak v drugem, v deželi navadnem jeziku napravljeni. V političnem okraju Konjice je poleg slovensk.ega tudi nemški jezik deželnoobičen. Kolikor se je torej hotelo z omenjenim sklepom sprejem in rešitev ura<lni delokrog občinei zadevajočih v nemškem jeziku napravIjenih dopisov državnih in samoupravnih^ oblastij zabraniti, je bil sklep proti postavi in je prepoved izvrševati istega opravičena. Proti temu se zna v teku 14 dni od dneva po dostavljenju naprej računši vložiti pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Konjicah priziv na c. kr. namestnijo v Gradec. C. kr. okrajni glavair: Lehma.iin. Proti terrnu odfoku vložila je obdina Paka pravočasno sledeči ugovor: Slfovna c. kr. namestnija v.Gradcu'! Obcina Paka je priinorana vložiti ugovor proti tu priloženemu, odloku c. kr. okrajnega glavarsiva v Konjicah dto. 23. maja 1907 štev. 1170. Podpisani odbor ne mcrei odstopiti od sklepa, storjenega v pravilno sklicaaii občinski seji dne 11. oktobra 1906, temvec odločno prosi in zahteva, da se storjeni sklep, kateri seje naznanil c. kr. glavarstvu v Konjicah, toeno izvršu^e pri vseli oblastih, pod katere spada občina Paka. Da se more redno in točno uradovati, je želeti in potrebno, da se vsi dopisi in ukazi pošiljajo ppfl naslovom v nam znanem slovenskem jeziku, ker nemškega ne razumemo, kakor se nem&kim obeinam pošilja v nemškem jeziku! Naj torej blagovoli c. kr. namestnija v Gradcu odrediti, da se za to občino ravna v; smislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1867. štev. 142 drž. zak., po katerem smislu se dopisuje z nemškimi občinami na Spodnjem Stajerskem. Občina, Paka dne 13. junija 1907. Župan: Janez Potočnik. i Celjski okraj. c Umrl je v bolnišnici Janez Poznid iz Belih vod. Pri neki vožnji po Dravi ga je ranil kamen na glavi tako močno, da je umrl. c Okrajni zastop gornjegrajski. Volitve v okrajni zastop se vršijo sledeče dni: dne 4. julija ob 10. dopoldne iz skupine veleposestva dne 6. jnlija iz sknpine mest in trgov, dne 6. julija ob 10. dopoldne iz skupine kmečkih obČin. Volitev se bo vršila v pisarni okrajnega zastopa v Gornjemgradu. c Nezaupnica dr. Ploju, zahvala dr. Benkovičn. Lep shod je priredilo 23. t. m. trboveljsko kršč.-socialno delavstvo. Govoril je na njem o temeljnih načelih kršžan. socializma, socialne demokracije in liberalizma Moškerc iz Ljabljane. Govorili so še nadalje tov. Snpan Ivan ml., g. kaplan Lončarič, Ivan Supan st., g. kaplan Strmšek in in končno tov. Snpan Iv. ml., ki je govoril o političnem položaju. Na Snpanov predlog se sklene: a) Shod obsoja postopanje štaj. drž. poslanca Ploja, ker je dasi izvoljen na programn ,,Kmečke zveze", vstopil v nJugoslovanski klub", v katerem sede tndi liberalci. 2. Slov. kršč. soc. delavstvo zbrano na shodn v Trbovljah 23. jnnija 1907 izraža svojemu poslancu dr. Benkoviča popolno zaupanje, da je stopil v ,,Slovenski klub". Odobrava nadalje osnovanje ,,Slovenskega klnba", v katerem so zedinjeni Ijudski zastopniki enakih načel. Resoluciji sta bili navdušeno sprejeti. Shod je pozdravil brzojavno g. drž. poslanec dr. Benkovič. Zborovalci so bnrno klicali: nŽivio dr. Benkovič", ko se je prečital njegov brzojav. Shod je jako spretno vodil tov. Uble. c Celje. Dne 25. t. m. dopoldne je vlak, ki pelje iz Ljubljane na Dnnaj, povozU pri Tremarjih blizn Celja železnifikega čnvaja Franea Paučnika. Nesrečnežu je zdrobilo eno roko in eno nogo. Pripoljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je čez pol ure umrl. — Obešenega so našli dne 25. t. m. zvečer v goši pri gostilni MWaldhau3a poleg raestnega parka v Celjn nekega mlajšega moža, katerega pa niso mogli spoznati, ker je zelo izpremenjen, ker je že moral dalje časa viseti. c Iz Savinjske doline Priložnost mi je bila dana, obiskati dve slavnosti. ki so se vršile v Kaplji 16. in 23. junija. Prva slavnost 16. je bila bolj mokra, dež je kmalu vse razgnal. Vsi smo bili mokri, vendar se je nabralo zvečer nekaj gostov pod kozolcem g. Apat. Med njimi si videl tudi nekega doktorja Gosaka iz Celja. V svojem govorn se je izrazil, da je kmet, zraven pa napadal ,,Slov. Gospodarja", nKmečko zvezo", dr. Korošca in sploh vse kar je katoliško narodnega. Narodno stranko pa je povzdigoval v deveta nebesa, da je ona sama rešiteljica kmečkega stann. Drugo nedeljo 23. je bilo bolj mirno vreme, a gostov je bilo prav malo. Samo ena miza je bila popolnoma zasedena. V sredi sem videl nekega moža. Poprašal sem svojega znanca, kdo je to, in on mi pove, da je to neki Cajnar župan iz Št. Pavla. Seveda je imel tudi svoj govor, v katerem je krepko ndarjal čez dr. Povaleja in kakšne svinje so nfarji*1. Dobro mu je odgovoril eden navzočih, da je tndi drngod mnogo svinj. Naprej si je g. Cajnar sam mislil. c V Zidanemmostu je nmrl dne 23. t. m. nadučitelj Blaž Kropej v 64. letu. c St. Jui-ij ob juž. žel. V š|. 19. ,,Narodnega Lista" pod napisom ,,,Iavna khjižnica St. Jurij ob juž. žel." piše neki dopisnik: Tukajšni klerikalci se z vso silo zaganjajo v našo javno knjižnico in na učiteljstvo. Imenuje v tem pisrau' klerikalce' podle duše itd. Lahjko bi se bilo takoj odgovorilo na ta lažnjiv dopis,, pa se ni hotelo, ker bi pri temi bili hudo prizadeti nekateri igralci, ki so sodelpvali pri igri: ,,Urban Smukova žcnitev." Tudi danes nočemo izdati imena dotičnih, ker bi jim to škodovalo, a da se je igra ponesrečila popolnoma, to vendar ne utajite. Da je resnico poročnl ,,Slov. Gosp.", zato je dovolj dokazov. evo jih: Takoj drugi dan po igril dPbi predsednik bralnega društva dopisnico z vsebino: Dragi prijatelj! Zvedel sem. da' sem Te razž&lil pri preds*tavi v St. Juriju, meni je bilo takoj žal, da sem Te žalil in Te prosim, odpusti mi, biL, sem namreč sil^io pijan in tudi svoje uloge nišem znal, vedel si1 nisem drugače pomagatj itd. Koiiečno p^. piše: Jaz upam, (da se kot stara prijatelja ne bova žalila. Piši mi! Tvoj prijatelj R. D. Dne 10. aprila prejeli so prizadeti zopet od igralcev neko pismeno izjavo, da obžalujejo žalitev in da tudi nimajo v prihoidnje več ntemena žaliti. Sledi 9 podpteov.j Tudi Vi, učitelj Kvelder, ste pisali nekemu, da tudi Vam ni bilo prav, da se je tako igralo, in vejndar ste že Vi morali naprej vedeti, da se bode tako igralo, sicer bi Vam ne bilo treba pri [vratih ' nYaro6ati, dja1 ne smejo kleri- kalce spuščati v sobo. Tudi so dohili žaljeni več pisem, tudi od liberalcev, ki is*to spričujejo, ikajti takšnili grdi^h napadov ni nihče pričakovtd, da bi se na oder vlačila osebna imena in tam z njih norčevalo. Da je Kat. bralno društvo v Olševku na Kranjskem igralo to igro (kalere 1 izvod imamo), gotovo niivlačilto razliične doma?e osebe po odru, in got|ovo tudi niso igralci v takžnem stanu nastopali. Tožilo se ]e dotične igralce, a se je na njih prošnjo odstopilo od •tožbe pod pogojem, da spolne stavljene njim pogoje in ida poravnajo stroške v znesku 62 kron. Tudi po igri ste Vi, g. Kveder, sami napadali nekatere fante, ki so biii povsem mirni v lokalu, Vil ste jih pa nlapadali. Potem pa jnšete: drugje so ljudjeiMvaležni za,kakšne igre — a pri nas? Kako ste vendar člidni, g. Kveder,, na vse zadnje bi Vam pa morali biti hvaležni za kakšne igre, s katerimi njis žalite. No, g. Karol, če nas hočete s takimi sredstvi izobraževati, potem hivala Vam za tako izobrazbo, obbržije jo raje za se, da Vam ne bo potreba. v sami srajei pojtrgu ' pljatate z hiš trgati. kakor ste to storili pri zadnjib. volitvah. Le ne prehitro, Karol, ki ste tako izobraženi, da pravite, da izhaja človek iz opice. c Šmarje pri Jelšah. Dne 12. junija 1907 vršilo se je za šmarski okraj Uicenciranje in premiranje bikov murodolskega plemena. Prignalo se je skupaj 40 bikov, od katerili se je na novo licenciralo 25, sposobriost za oplembo pa odrekla 5 bikom.. Obdarovanih je bilo 14 bikov; najlepši je bil oni Martina Cokša, v Koretnem: konisija rau je priznala prvo (državno) darilo v zuesku 70 K. Deželn'a darila po 40, 30 in 20 K so dobili: dr. Karlovšek, veleposestnik na Slomu, Lorger Fracc \*z\ Dvora in Ziakošek Peter v Drobinskem. Okrajna darila priznala so se pa sledečim bikorejcem po 20 K: Francu Berglez v. Bobovcu, Francu Artnak na Slivnici in ,,Živinorejski zadrugi" v Šmarju; po 15 K: Janezu Andrenšek v Dolu, Francu Romih na Sladki gori, Jernejii Droienik n!a. Belem, Francu Dobnik v Dolgi gori, Francu Gradišnik na Pečici, Matevžu Ferme v Zibiki in po 10 K: Francu Matjaš v Senovici. Darila se razdele o priliki ogledovanja govedi dne 6. septembra t. 1. Pripomniti se mora,. da je bil prignlan izvanredno lep materijal, kar je okrožnega riacelnika namestnik gospod Blaž Mlakar moral sam priznati, ter izjavil, da šmarski okraj glede bikoreje nadkrilj-uje idruge okraje. c Trbovlje. Naši liberalci in socialni demokratje se kaj radi ponašajo. tako so verni. Zlasti ob volitvah hočejo biti sila pobožni. Tako je pisal BNarodni list" o našem liberalnem kandidatn, da je bil vsikdar veren katoličan, da je spolnova! sv-oje verske dolžnosti, da bo vsikdar prvi, ki bo branil sveto vero, če bo v nevarnosti, da je izkazal cerkvi mnogo dobrot itd. Mi, ki poznamo njega in druge liberalce, že vemo, kslka je njihova vera. Ko je bil v Trbovljah misijon, tedaj je ^Slov. Narod", katerega imajo liberalci za svoj evangelij, psoval misijonarje z izrazi Jezuitska zalega", ^kutarji". Svaril je može, naj ne dovolijo svojim ženam k misijonu, ravnotako starši svojim otrokom, gospodarji svojim služabnikom. A žal, možje, starši in gospodarji niso hoteli ubogati dopisnika iz Hrastnika, ker pač vejo, da ta dlovek, ki še niti svojega hruha ne je, ni vreden odvezati jezuitu jennov na črevljih. Vejb pa tadi, katere žene, kateri otroci in služabniki so boljši, ali tisti, ki hodijo k misijonu ali tisti, ki tega ne store. Da, zgodilo se je celo narobe, žene so pregovorile svoje može, otrcci svoje starše in služabniki svoje gospodarje, da so se udeležili misijona na veliko jezo liberalno, ki so tako verni. Ko se je bral v cerkvi pastirski list o volitvah, tedaj so dr. Dimnik in drngi. ki so verni katoličani, hodili od hiše do hiše pregovarjat ljudi, naj ne grejo tisto nedeljo v cerkev. A zgodilo se je narobe, cerkev je bila ravno tisto nedeljo disto polna. — Tudi naši socijalni demokratje so se ob volitvah delali pobožni. Čobal je pisal:.BNam demokratom je vera sveta stvar? to ve vsakdo, ki je bil le enkrat na njihorem shodu. Nekateri kmetje so šli na shod, kjer so se pobratili liberalci in demokratje za ožjo volitev. Nekaj 5asa so poslnšali, a ko se je začela hudičanje in pridnšanje, napadi na črne pijavke in črnuhe, tedaj so drug za drugim zapustili zborovanje in rekli, da na shode rrdečih pijavk" ne gredo nikoli več, in da tudi Roša, ki ima take zaveznike, ne bodo volili. Enako so mislili pravi kmetje po celem Posavjn, zato je liberalni kandidat zletcl. O liberaleih in demokratih pač velja: Gliha vkup štriha. Demokratom ni za zboljšanje delavskih koristi, njim je prvo in poglavitno delo boj proti katoliški veri. To so najlepže pokazali ob zadnjih volitvah, ko so se po oeli Avstriji zvczali z najhujšimi kapitalisti proti krščanskim kandidatom, četudi so bili ti iz delavskega stann. Boj proti veri, v katerega ženejo demokrate njihovi voditelji, bo delavcu prokleto malo koristil, še bolj nesrečen bo. — Ravno te dni spletkari dr. Dimnik nekaj o prestopn k starokatolikom. Radovcdni smo, koliko delavcev bo šlo na limanice temn novenm trboveljskemu preroku. c Iz Petrovč. Kako čarobno je dopisnik ;Narodnega lista" opisoval v eni zadnjih številk takajšni kraj in dolino. Takoj smo iz sladko milih besed vedeli, kedo da je dopisun. Ne bodemo ga osebno napadali (čeravno imamo več gradiva za njega) kakor je to on storil o č. g. dr. Ivan Jančiču. Odgovarjamo samo: Cim več ga bodete blatili po vaših nesramnih ča8opisih, tem bolj ga mi spoštnjemo, ter tem tesneje se bodemo zdrnževali zoper vas. Dan plačila pa bode prišel. — Na klic, da je č. g. dr. Ivan Jančič sejalec prepira in da mora proč iz Savinjske doline, pa kličemo: Sejalee prepira je sNarodna stranka s svojimi doktorji in koncipijenti ter njenimi pristaši in nikdar dnhovščina! G. dr. Jančiča, kaplana v Zalcn, nam Bog ohrani mnoga leta v naši sredini, kajti on je vzoren dnhovnik kakor tndi dober po^itik, ter smo ponosni, da smo tako srečni, da je v naši sredini. Živele krasne Petrovče! Živela Kmečka zreza! Živel g. dr. Ivan Jančič! c Podražnica ,,Slov. čebelarskega drnstra" v Št. Jnriju ob Taboru ima dne 30. junija 4» 1. po yečernicah v oerkveni hiši zborovanje. Volil, oziroma potrdil se bo že izvoljeni začasni odbor. Potem bo prijateljski razgovor o stanju in napredku društva in napredkn čebelarstva v našem kraju. Uljudno se vabijo vsi ndje in sploh vsi prijatelji čebelarstva. c Čebelarska podružnica pri Sv. Jnrijn ob Jnž. žel. priredi zborovanje v nedeljo 30. jnnija ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Ferlet-a v Šibiniku, pride potovalni učitelj Jurančifi. Razpravljalo se bode in tudi praktično kazalo, kakšen uspeb se doseže pri premakljivem satovju. Eazalo se bode, kako si lahko sam čebelar napravi roje, kadar se mu zdi najboljši čas zato. Cebelarji in prijatelji čebelic ste uljudno vabljeni. Brežiški okraj. b Zlata poroka Prihodnjo nedeljo, dne 30. jnnija, obhaja na Pilštanju svojo zlato poroko mežnar župne cerkve, gosp. Anton Kocjan, ki službnje pri tej cerkvi že 59 let. Name6tništvo mu je podelilo kolajno za 40-letno zvesto službovanje. b Planina. V nŠtajercna št. 24. napada dopisnik zopet našega mirnega g. provizorja in sieer s takimi lažnjivimi obrekovanji, da jih mi farani najodločneje obsojamo kot lažnjive izbrnhe sovraštva. Jezi se nainreč nad dopisom v BSlov. Gosp." št. 29. in pravi, da to niso tisti očetje pisali, ki so bili spodaj podpisani, ampak da je to pisal č. gosp. povizor sam. Ker je to vse nesramna izmišljena laž, in ker je č. gosp. provizor s tem gotovo žaljen, sem prisiljen jaz spodaj podpisani pojasniti srditemu lažnjivemu dopisniku ptnjskega nŠtajerea" naj aikdar ne misli, da samo on kaj zna in pa njegov pomagač. Vidva se o tem zelo motita, ker pravita, da smo mi kmetje preneumni in zabiti, da bi kaj takega skupaj spravili. Zato Vama jaz, podpisani, pojasnim, da sem vse dopise iz Plauine v ^Slov. Gosp." pisal jaz, kot kmet z žuljavimi rokami, ki se ne vstrašim ne dela in tudi ne pisanja. Obrnita toraj vse sovraštvo na mene, d. g. provizorja pa pustita pri mirn, ker Vama nič žalega ne stori. Mir in pravo pamet Vama želi prijatelj vseh treznomisl' čih. Ignacij Šeško. Književnost. § Ravnokar je izšla prva letošnja številka nOasopisa aa zgodovino in narodopisje", broječ 192 slrani. § Litnrgika. Nauk o bogošastnih obredih svete katoliške Cerkve. S štiridesetimi slikami.-, Spisal Alojzij Stroj, spiritnal v knezoškofijskem semenišču v Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 K 40 h. Založila nKatoliška Bakvarna". Tiskala nKatoliška Tiskarna". — Pod tem naslovom se je pred kratkim poslala v svet knjiga, ki so jo zlasti katehetje po meščanskih ali po osemrazrednih šolah že davno željno pričakovali. Gospod pisatelj, vrli katehet Al. Stroj, je vsled svoje znane marljivosti podal predmetu ono jasnost in točnost, ki je potrebna knjigam, ki služijo v podporo učeči se mladini. Zares! Razdelitev je vseskozi jasna in logična, besedilo je tako nrejeno, da ne pove nič več in nič manj, kakor je potrebno vedeti dobro poučenemn katoliškemu kristjanu o cerkvenih šegah in obredih. Prav primerno se knjiga nanaša in naslanja na sedaj veljarai katekizem. Posebno vrednost pa ji dajejo slike, ki so jako srečno izbrane in lepo natisnjene. Mnogo jih je povzetih iz naših slovenskih razmer in so zato še tem bolj rabne in primerne za slovenske šole. § Narodne pesmi za šolsko mladino. Izbral in uredil Janko Žirovnik. I. zvezek. V Ljubljani 1907. Lastnik in založnik rDrnštvo za zgradbo učiteljsk. konvikta" v Ljnbljani. — Poleg Majcenovih, Kosijevih in dr. zbirk narodnih pesnii za mladino šolske dobe bo dobro služila tudi imenovana pesmaričica. Obsega 30 narodnih ali čisto ponarodelih pesmi z lepim besedilom. Pesmi so dvoglasno prirejene in prav lepo tiskane na dobram papirju. Cena znaša le 20 h. Narodno gospodarstvo. g Novo sredstvo namesto modre galice. Za škropljenje trt rabimo še zmiraj z najboljšim uspehom galico in apno. Ker je po galica čim dalje bolj dražja, bo res misliti na to, ali bi se ne dalo s cenejšimi sredstvu bojevati proti peronospori. Zato utegne zanimati cenj. čitatelje, da se bo letos skusilo na mnogih krajih novo sredstvo z imenom ntenaks". Tenaks je bel prah in sestoji iz 1 dela modre galice, 1 dela žvepleno-kisle glinicc ia 1 dela brezvodne sode. To zmes je treba v vodi raztopiti, da je pripravna za škropljenje, in sicer se vzame na 100 1. vode 1 klg. tenaksa, ki stane samo 68 vinarjev in je toraj veliko ceneje kakor golica. Nadalje je škropljenje s tem novim sredstvom bolj priprosto, ker ni potrebno nobenega apna niti pazljivosti, ali raztopina ni morda preredka. Najnovejše novice. * Občni zbor katol. tiskovnega drnštva v Mariboru se vrši v četrtek dne 4. jnlija t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih katol. delavskega drustva Flossergasse število 4. K obilni udeležbi vabi Odbor. Sestanek slovenskega in hrvaškega katoliškega dijaštva V Zagrebu bo letos dne 4., 5. in 6. avgnsta. Iz politične slažbe. Za vodjo okrajnega glavarstva v Brežicah je imenovan okrajni nadkomisar Walter grof AttemB, za vodjo okrajnega glavarstva v .Slorenjgradcu namestniški tajnik dr. Ernest Pojer. Agrarna zveza v državnem zboru. Dne 26. t. m. se je ustanovila velika| agrarna ziveza vseh agrarcev brez razlike stranke in narodnosti. Iz Štajerskega sta se ko*t zastopnika Slov.. kluba vdeležila prvega posvetovanja posl. Roškar in Pišek; ijz Kranjske pa Povše. Sklenilo se je sqglasno, da se hočemo skupno boriti proti našim nasprotnikom, in enotno postopati v vseh z|a gospodarsd5yo važnibJ yprašanp\h, ter združeni varovati koristi kmeta, obrtnika in delavc^. Upati je, da postane ta zveza merodajni faktor prii izdelova,nju koristnih. postav za vse prebivalce na deželi? m Brzojava radi velike svečanosti v Mariboru. V zadnjem trenutku se še prijavimo za veselico dne 7. julija; hočemo v nemškem Mariboru za vselej nastaniti jugoslovansko sejmišče, Sldvenci, le pridite kupovat, vse blago bode pod ceno! Jugoslovanski trgovci. — Dragi bratje Slojvenci! Ker točite v Mariboru tako slabo pivo, otvorimo mi Gehi na dan veselice ,,Prvo češko pivnico", da postrežemo Slotvencem s pristno češko kapljico. S spoštovanjem: Budjevišiki Cehi. V Ljutomern je zopet izvoljen za župana notar Thurn. Na Teharjih je umrl posestnik in mizar gosp. Martin Stojan. N. v m. p.! Ponikva olb juž. žel. Grda agitacijai se. vrši na Ponikvi proti dr. Korošcu in sicer od stragii ob6inskega pisarja. Vsled nesreče dne 14. junijja je nazna^il dr. Korošec takoj na Ponik^o, naj se škoda da hitro ceniti, da se.da sploh kaka podpora dobiti. Občinski pisar pa pravi/ da Korošec noče pomagati. Istina pa je, da je dr. Korošec žedne 25. juriija na Dunaju z nujnim predlogom zahteval državno podporo za Ponikvo. Sedaj je potrebno, da'tudi c. kr. okjrajno glavarstvo ugodno poroča na Dunaj, potem se bo tudi kaj dobilo. Vsled tega jeidr. Korošec tudi pravofiasno opozoril, naj se glavarstvu škoda poroča takoj, ko se je zgodila. In^sedaj se drzne občinski pisar Ijudstvu neresnico govoriti ter hftijskati proti dr. Korošcu. Treba bo g!a še ostreje' prijeti! Hrvatsko. Hrvatski ban Pejačevie je podal svojo ostavko. Ogrska vlada je od njega zahtevala, naj prisili Hrvate, da odnehajo z obštrukcijo v državnem zboru. Ker ban ni hotel tega storiti, je odstopil. Za novega bana je imenovan predsednik višjega sodišča v Zagrebu Rakodczay.