34- itew. PostninÄ plačana y goiavini. Celje, pondeljek 29. aprila 1929. Leto XI. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din T— ia Inozemstvo Din 20'—. Pesamezna fttevllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo In upravnlötvo i ^~lje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokoplsov ne vračamo. Oglaal po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. I Vojvoda Stepa Stepanovič f | V soboto, 27. aprila, je umrl v Čačku ob 2230 vojvoda Stepa Stepanovič. Psofjlas Nurodne Odbrane o smrti vojcode Stepe Stepanovica. »Narodno Odbrano ie zadel težak udarec. Njen dosmrtni predsednik, s slavo venčani vohoda Stepa Stepano- vic. je preminul 27. t. m>. ob 22.30 v Cacku. PrestaJio je biti sroe. ki je lju- bilo domovino nadvse. Duh velikega človeka je zapustil svo.io zemeljsko obliko. Zmagovalec s Crnej?a Vrha, Je- drena, Cera in Dobrega Polja je odšel, da se pridniži vsem onim znanim in nezn-anim liasiin herojem, ki so dali svoja življenja. za ustvaritev veenih idealov naše jugoslovenske nacije. Ves nai'cd je užaloščen, toda Narodna Od- brana je najtežje prizadeta. Ni vec njegove modre besede, one moei, ki jo je vedino tako varno vodila. Vendar pa je tu zaobljuha, ki nani .to je zaipustil vojvoda Stepa Stepanovic v svojeni inienu in v imenu vseli on in, s kate- rimi se je boril: Vse za kralja in za doinovino!- Claini Narodne Odbrane na Tvojem grobu, veliki naš predsednik, prisega'ino, da homo to zaobüubo ver- iio lzpolnjevali. Vecen Ti spomin in Jahka naj Ti bo zemlja. ki si jo toliko ljubil!« Poor ebne svečanosti. Ümrt pokcjuega vo.ivode so takoj sporocili v Beograd, dvoru. prodsed- niku viatic in vojnemu ministru. Ta- koj se je osnoval drža,vni odbor za, po- grebne priprave, ki je sklenil, da se izvrši pogreb na državne strcske. Pri pogrebu bode zastopal vkido vojoii mi- nister general liadžič. Voisko bodo zastopali oddelki pehote. artilerije, konjenice in garde. V Čačku saniern, ki je ves zavit v crnino, se je usta.no- vil krajevni odbor, kateri ima nalogo prevzeti preskrbo stanovani za udele- žence pogreba. Ker je istih pričako- vati oferotg 4.OIX) i.z cele Srbije, Bosne, Vojvodine in Sroma. bodo morali pri- |)i'<\viti lud.i ßkupna ležišča z vojaškimi posteljami. Venca Nj. Vel. kralja in vojske. Že včeraj je dospelo k sm/rtnetiiu od.ru nešteto vencev, med njirai od Nj. Vel. kralja z napisom: »Vojvodi Ste- j panovk'u — Aleksander« in od vojske in mornarice z napisom: »Svojemu aaslužnomu vojvodi Stepi Stepanovi- ču vojska in mornarica Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Kratek živoiopis vojvode Stepe Ste- panovica. Jlodil se je 28. februarja 1. 1850 v vasi Kumadraža, srez vračarski, okrug beograjski. Oče Ivan ie bil po- sestnik in vaški župan. Ljudsko solo je obiskoval doma, šest i'a.zredov gi«m- nazije je dovršil v Beosradu, na kar je vstopil 12. sei)tembra 1. 1874 v ta- kratno artilerijsko solo v Beogradu. So kot vojni akademik je nwral 1. 187(5 v srbsko-turško vojno, v kateri se je udeležil mnogobro.iaznib jKirnizijab. L. 1885 se je udeležil kot komiandir ce*te srbsko-bulga,rske vojno in 1. 1887 je prišel v generaJni stab, kjer jo ostal do 1. 1908, ko je bil imenovan za voj- nega ministra in i)oI(mii ?r> enkrat leta . 1912. V prvi ba.lkanski vojni proti Turskj jo bil pokojnik poveljnik 2. amwule. Ob pričetku svetovjio vojne je Stepa- novič vodil mobilrzacijo in koncentra- cijo srbske vojske; po slavni njegovi zmagi na Ceru dne 20. avsnista 1914 je bil imenovan za vojvodo. Razun te- ga se je osobito odlikoval pri prebitju solunskc fronte; še isto leto ie dožcl na čelu srbske vojske v Saradevo in Je tarn sluzi.l kot poveljnik arinade. dokler ni Ktopil v T>okoj. Bil jo nedvoino mcstu. — Vojvoda ie že pred inesecem dnevi narocil svoji gospe vse, kar je smatral za potrobno radi po- greba. Naročil je, kako se sa naj oble- če in kaj naj'stori rodbina ob pogrebu. Najbolj jo žaloval za svo.iini vrtoin, katorega je zelo ljubil; menil je, da ga bo preje vzela smi't ko bo videl prvo cvet.ie. Pol ure pred smrtjo ie padel v agonij'O in je govoril neke neraizum- ijivo stvari. Naenkrat se ie začel ra- zuinljivo pritoževati: »Ta vojska me noc'e ubogati!« Sluga Boško in bolni- čar Žarko, ki sta. stala pri postelji, vprašata: »Katera vojska. ffospod voj- voda?« Na to je vojvoda odgovoril: »Ne vidva! Vidva me ubogata, pac pa vojska, ki stoji okrog mene, me ne uboga!« Na to je razpel roke kakor da lioee izdati povelje in je zaklical: »Juris, napad!« To so bile posled'nje besede vojvode Stepanovica. Nekaj mi nut na to je umrl. Črne zaslave. Izdana jc naredba, da se vsled smrti vojvodo Stepe Stepanovica razobesijo na vseli državnih poslopjih erne za- stave. * Odbor celjske Narodne Odbrane je odposlal rod bin L pokojneffa vojvotle Stepe Stepanovica sožalno brzojavko. „Prijatelji" Bulgarije. Z:idnj,i diplouiaitska afera. z Bulgar rijo lii'di dr. Pavelicevega hujakajija v Vidinu in Sofiji naim znova kaiže, da velik del Bulgarov isče še vedno pri- jntoliov t'\uT, kjer i'iih nikoli ne bode dobil, vsaj i)oš"tenih in iskrenüi ne. Vclikim narcitioiim so majhni vedno Ie dobrodoHo sredstvo za izkorišcanje, so drübiz, s katerim platujejo svoje račune neglede na koristi taJtib malih zaveznikov. Ko-maj je naini'ec pot ekel mesec, kar so se bulgarski listi bavili — zopet enkrat — z vprašanjem, zakaj so do- živeli Bulgan'i v svetovni vojni tak po- raz. Ta raizmisljanja pa so dobila to- krat — vendar enkrat — posebno no- to. Bulgarski casopisi so namreč za- i'eli razglablja.ti vpra&anje. vkoliko sta Avstrija in Nemcija izpolnili svoje obveznosti, ki ste jih vzeli na se v vojni konvenciji z Bulgarij>o. Tako je priobcil sofijski »Mir« članek »Zakaj nam Nemčija 1. 1918 ni poslaJa oja- eenj?« in skoro istod'obno ie izšla bro- šiira polkovnika Nojkova »Zakaj ni- smo zmagaJi?«. Ker članek in navedc- na bro'sura obravnarvrata iste misli, bo- nio j>odali iz obeh izvleček: Kakor znano, sta se Nemcija in Av- strija v vajtaški konvenciji, zakljuceni ä Bulgan-ijo v Plessu 1. 1915., zavezali, da posljeta. na soilunßko fronto 6 nem- škib in (5 avstrijskih divizi i. To svojo obveznost sta sprva. tudi izpolnili, kas- neje pa sta' jeli odposiljati s solunske fronte diivizijo za divizi jo na druga bojifiiča in sta tako svoio armiado, po- fila.no na poinoc1 Bulearom. skrčili na več kot polovico. Bulgari so proti te- mu postopanju protestirali. sklkevaje se na dolacbe vojaške konvencije. To- da zajwan! Neniici so ii«m na vse pro- to.ste zafrkljivo in cinicno odgovairjali. da je »Ma'kedonijti diruwovrstno pozo- rišče za vojne operacije in da je izgu- ba par kilometrov bulgar.ske zenilje brez vsakega pomena za, koncni izid vojne.« Ko pa Bulgarija Ie ni prene- biaia s svojitmi predstavkaini, je sam maršal Hindenbur^ poslal meseca septembra 1. 1917. v Sofijo to-le brzo- javko: »V voja&ki konvenciji mied Bol- R'arijo, Nenncij'o an Avstrijo je bila do- govorjena vojašfca podpora proti Sr- biji. Moje mnenje je, da, so pog-od-beni- ki izpolnili vse v pogodibi prevzete ob- veznosti. Po končana akciji proti Sr- biji nisriTO sklenili nobene slicne kon- \'encije.« Ba je ta. od^ovor na Bulgare uičinkovml kot niirzel tus, je jasno. (Pol- kovnik Nojkov pra,vi popolnoimia: upra- viceno: »Ta brinta'lni odlgovor je bil za- siluženo plačilo za prekomerno zaupa- nje. ki so ga iimeli bufoa-rski merodaj- ni krogi v nemško iskrenoot in pexste- nost.« Najliujšo zausnico pa je dail Bulga- rom šef ncmškega seneralneg'a staiba general Ludendorf, ki je v svojih me- moarih napisal o Bulgarin med dru- gimi tudi to-le: »Bulga.rsk'a. vlada ni storila nicesar, da bi dviffnila, vojno ra.zpoloženje med narotlom in v arnua- di ter ojiaOila disciplino med voja- štvom. Nasprotno, pustila, ie svobodino polje sovraižniim vplivo-m in trpela vse kainrpanje, ki so bile naperjene proti Nenicem. Anta-ntmo si-ebro ie na,])ra- vilo vse. VojtLŠtvo, ki se ie umiak nil o prcti. Sofiji, .jeimelo polne žepe de- Oče Kondelik in ieninUejvapa Cežki spisal I«nat Herrmann. Z avtorjevim dovol'jenjem poslovenil Sta-nko Svetina. 54 ^Da, da, France Vej.vara! Osetmsto, devetsto, dvanajststo, petnajststo, ta- ko vain porečejo ti sta.vbemiki ini pod- jetniki, kakor da bi vas. obdarovaJi. D obi jo .se sioer tudi ßospcdarji, ki ima jo še vest in vam dajo za fcršcainsk deoiar so dobro stanovanie — toda tam se vsak d.rzi in se ixe ffaaie! Mislil sem tudi, ce bi bot el a stanovati v kaki staroijši hiši . . .« >)M.°J Bo'ö;, gospod, če je tako, torej v bolj stari hi»i sevetda«, ie pritrd.il Vejvara. Mojster Konodlik so ja vam herein dati na Vinogradih sta.novanje zastonj aJi vsaj na, j)ol zaistonj in vi niste tega poveckili. ifustili ste, da sem se tako mucil, gonili ste me štiri tedne po Pragi za stanovanjem kakor zajca — jaz sein prehodil sedeinnajvst tisoc stopnio g-ori in doli, tamile i,inanii to na ILstku napisano, salemnajst tisoc! — lu me žena celc popoldneve maze in kc: sto napra.vili z mene Lazarja, mi slednjič poveste, da vendanie laJiko stanujete na Vinogradili? Za Boga, naj ima jo ona dva stotaka, jaz sem se joe za nju nashiod.il, vi tega. ne potrebu- jote. jaiz va,m danii stanovanje — za- stenj — toda kaj takega napraviti, Voj-vara — Fran — Fran . . . !« >Stari«, ga je mLrila gospa Konde- likova, »ne raizburjad se — Fran je imel prav, da se jima ne bi ničesar cdti'gailo . . .« :Ne, Vejvara«, je grmel Kondelik kakor ra.zdražen medved. »ko so vas krstili, so re zniiotili, vi bi se morali imenovati Ju . . .« Mojster je omahnil v blazinice, toda še enkrat se je dvi.^nil in Je rekel bo- deče: »Vej'vaira, to ie menda že poslednja stvar, ki ste jo napravili. Da bi bila vondar ze enkrat ?>oroka — toda vaši Strau 2. NOVA D ü B A« $:ev 34. ¦p pa fe pranje gotovof nai ja, Evo, to ,so vzro'kl ponaza Bui- j garije!« . | »Mir« z ogorčenjemi zavra<ča te ocit- ke in piše: »Proti tej gr,ozni insinu- aciji generala Ludiendorfa protestira- ; mo z vso ogorceiiostjo. Bulgarski na- rod se je videl, ko so ga; Nemci prepri- oali, d'a bo vojna trajala največ 2 do 3 meseco in da bo Bulgarea mobili'zi- mla saitno 5 divizi.i proti Srbiji, za- pleten v svetovno vojno proti vsemu svetu in v zascito doccla tuje stvari, ki jo povzrocila, da se niso izpolnili nje- ni narodni ideali, BulgaTska vojska, gola, gladina., bosa se je tri leta borila do zaddije kaplje krvi — za nadnxoe Nemčije v svetu . . . Nočemo žaliti nemškegia naroda, vprašamo pa, da ocuvamo svojo na-rodno cast, generala Ludondorsa: Ali je tudli Antantin-o zlato povzročilo poraz. nemiske airmado?« Ta razpraiva kaže, da zaičenjajo tu- di v Bulgariji uvidevati, kako so jib Nemici v svetovni vojtni spelja'li na. ied/ In še celo tisti nadvse kulturni Nem- ci, o katerih vendar marsikd'o. vzlic ci- ničnemai fersen ju belgijskc neutralite- te 1. 1914 — veruje. da ne snedo tako laliko dane besed'e. Ali si Buigari po tej skušnji domišljujejo, da bode nji- hova nova orijentacija v zunanji po- litiki boLišfa? Domače vests. d Gostovanje Ijubljanskega Narod- nega gledališča v Celju. Zaduji petek eo nam ljubljanski igralci postavili na oder nenavadno mocno stva.r, dramo, ki nas je pretresla do rnozga. Pred P'-'t- najstimi leti smo čitali te stvari, delo- ma priznane, d-elanm med v.rsticam.i: grozote, ki so jib počeli Nemci v Bel- giji in ki niso nič za.osta.iale za grozo- taini madžarske soldateskc v Mačvi in divjanjiem »šuckorov« v Bosni. Upn- zoritev Maeterlinckovega »Stilmioiid- skega župana« je bila zaenkra.t tndi zadnji celjski nastop v Praßo odhaja- joeega,, nam Celjanoin dobro znanega in priljubljenega igralca g. Rogoza. Vsebina »Stiltoondskega župana* predstavlja le eno sceno od tisočih v Belgiji, Bosni, Srbiji: usodo talcev, ki so jib vzeli tuji nasilniki iz naroda, da jib pod enim ali drujyim izgworai-n ustrele za strah prebivailstva v okupi- ranem ozemlju. Kaka krivica, kaka groaota. kaka trave:ika ie bila zvezaria s tem — to nam kaiže »Stilnnondski žu- pan«. Ta drama je šla vsled svojega autorja in vsled svojega strasnega, sil- nega protesta proti militarizmii nemškega kova v svetovno litcraiuro. Učinkovala. bo še za dtesetletja ravno tako pretresljivo kot dames. — Kar se celjske uprizoritve tree, .ie bil »Stil- mondski župan« pod an brezbibno. Re- žija g. Cirila T)el>evca se jo izbo/rno iz- kazala. Kreaciji poslavljaiočega se go- sta g. Rogoza in g. Levaria ste bili na- ravni, skrbno izdelani in stopnjevani do vse trngikc 3. dejanja. In poteni na- stejemo lalbko na.se ljublianske goste kar po vrsti: :g. Kralia kot. Klausa. gdc-. Miro Danilovo kot Izabelo, gg. Gregorina, .Term«na, Jana in Palior- otroci, uboigi otroci, ti bodo Linell oče- ta . . .« »Stari!« je zaklicalai gaspa vsa ndie- ča. Čudno, gospodu Kondcliku je še onega vecera odilcglo toliko. da je mo- gel sedeti v postelji, gaspa Kondeliko^- va je mjorala prinesti »mlin« (igra) in vsi stirj<3 so ignali pri raali mizici pri postelji. Goispa in zairocenca" so igrali nalasc tako, da je ooe diobival — to jc delo gospodu Kondeliku neizreceno dobro. In ko je stopal VejivaTa tdo enajsti nri proti domiu, je premrišljeval, če je res napravil kako bedarijo. ko ni te- ga povedal takoj. No, saimio da se je tako konoailo . . . ! XIX. »Kaj se rse ne priveti . • •« Od rešenegia stanovafnjskega vpra- šanja so minevaili dnevi in tedni pri KondeJikovih kar najmtirneje. Kar najmirnejo pomeni. da so ni zgodila nobona nova nezgod.a, ki bi ra>zburka- la gladino rodlbinskega življenja v Ječ- ni uli'ci ali m«rda celo zopet grozila zdravju gosi)odi:i Kondelika. Drugače pa je bil taun sum in sunder od jutra do večera. Gele dneve ie presedela tu šivilja, ki je pri Kondolikovjih zajii- trkovaila, kofiiln, južinala in večerja- la. in k vsermu temu ji te plaičaila go- spa. KoncLeli'kova so vsak dan goldi- nar.« jia, ti in vsi so bili na anestu. Ne zaslu- i žijo samo pobivale, tenivec našo srčno zabvalo za vecen:1, ki so nain »a nudili. Gosp. Rogoz je tudi prejel lep šopek v znak pasobnili simpa'tij našega občin- stva. Gledališče pa je bilo znova popol- liQina ra'Z])rodaiiio. d K preniestilvi vojnsh'ea« nmnicij- skega skladiuča iz Sp. Hudinje wi pri- nternejše meslo je bila jnestna občina noljska, kakor naan izrecno p or oca mestni ima.gistrat. pripraivljona pri- Hj)evati v denarju 80.000 Din tor brez- plaeno odstopiti v to svrlio potrebno zeniljisce. Prispevek mestne obei'ne bi bil vsled tega znašal okroalo 100.000 dinarjev. (Notica so nanasa na poi'o- c.i'lo o zadnji seji okoliwkega obc'inske- ga odbora, v katerem smo po dobljeni informaciji porocali, da miestna obc'i- na noe'e nieesar prispevati k pr-eme- stitvi vO'jaiskeg'a nminioijskeua skladi- šca pri okoliškem pokopaliscu. O|>. ur.) d Podporno drustro za revne (stroke v (idhcrju prirndl v nod'eljo f). inaja (..]) :'. uri DOipoldne na vrtu Sokolskega do ma v Gaberju svoio vsa'kolotno tom- bolo. Glstivni dobitki se la.liko vidijo pri g. Joseku na Glnivneni' trsu. Karlo sc dobe po vseb celi'skib trafikaJi. d Pi'odaja mestnega posestva »Otro- .š/^ vrtec«, Mariborskn cesta 17 v Ce- Ijti. Mestna oVicina coljska pr-od'a; M;j- u^odnejšonin i)onudniku zsoral nave- deno poscstvo Zadcvne ponudbe S])ro- jema inestni magjstrat do 1.5. maja. Potrebma pojasnila daje do naveclr. A). Gorioan s. r. 229 d Prvi slov. sportni klub »Muribor« — nogometni prvak v mariborski «.'•¦- lasti. Vceraj se je vršila v Mariboru zakljucna somifinalna tekima med sp. kluboin »Celjem« in I. SSK »Maribo- roiiK', pri kaiterom so koinai zma.g-ili Mariboričani s 4 : 3 (3 : 2). Kako>r jp videti so se naši nogometaši napram močnejšemu, mnogo bolj vigranemu nasprotniku zelo dobro držali. Mari- borska kritika posebno hvali celjskega vralarja, ki da je spretno za.vrn.il mar- sikateri usodepolni strel. — V Ljub- Ijani je »Primorjo« zma.ffalo nad »Tli- rijo« v raizmerju 4 : 1. »Primorje« je bilo celo igro v veliki nadnioci. Visok poraz našega najstareisecra nogomi-t- nega kluba je vzbudil v Ljubljani ve- liko senzacijo. d Spared koncerta Zikovcev v Celju. Kakor snuo že poročali, koncertirajo dne 2. maja v celjskem güedaliscu Zi- kovci. Izvajaili bo.d'0 sledeči prograan: Pichl Veneosl'a.v (1741—1805) d-dur kvartet: alegiro, arioso andamte, poco pmesto. — Bagumil Martinu: Godal- ni kvartet: moderato, aille^ro. andamte, allcfiiro mia non troppo. — Dvorak: C- dur -aillegro, poco ada©io e cantaibile, soherzo, allegro vivo, finale vivaice. — Vstopnico se bodo d'obilo v knjigarni Goi'icair & Leskovšek. d Iz celjske policijske kronike. R a z - n e o v a d b e : Diva nrnriboirska a.uto- miobilistai sta vldzida ovadbo proti kineckomiu fa.ntu K. G. iz Višnje va^si. ker se baije ni hotel imiiaknili s polniin vczoni desk. Pri tem ie doslio tudi do cbieaj-nega psovanja in gipozenj. Nai- dailje so ovajeni trije giaibersk'i trgovci I'iii.li prohitregia., czir. pepoznega odpi- ra.njn' in zapiranja trjroivin. — R a; d i p r e h i I r o v ož n jie po Prešernovi ulici je bil ovaijen šofer osebnega vo~ /.a 1 ß—530. — R' a. d i p o t e p u š t v a so ni'otirali Ano Maičok iz Sebeborec v I'rokinurju. (I Proshno obzirnosti gg. soferjo in druge vczaee autonnobilov. če vozijo po inest«! Mestne uiice niso clirkailišče za, goto\-e objestneže. Če pa proisnje ne bodo pomaigale, potem pa prosimo po- licijo za pri memo stroigofit! d. N«prosijo se vsi doiicni. ki so na- roeili rože pri inestnemiu vi'tniai'ju, da isto kakor miogoc-ie bitro dvi,groti 19 naisprot- nikoin, 10 partij je bilo remis, 2 pau.'- tiji pa sta. zgubila. V'ceraj je tekm.o- vailo 10 parov. Slovenski ruralci so bili v dobri tyhliki in so zmagali nad ai\'- sirij'.skimi. Pop old ne sta igra.la dr. Mi- lan Vidmar in Becker. Rezultat še ni z,n a n. d Poveljnik Muribo-ni, g. brig. gen. Dimitrije Spasic je imenovan za po- mocrnika komandamta vardarske div. obi. v Skoplju, na njegovo mesto pa. je imenovan brig. gen. g. Živko Stani- .savljevič iz Beograda, d V Zulcu je um,rl podpreglednik finančno kontrole g. Jakob Sola.r. Po- grcb se je xvši\ v soboto. d Uboj pri pijaU. Zadnj.o soboto zvečer je v Vrhlogi pri Slov. Bistrici po obi'lmi pijaei zabodel kljucavnicar Vladimir Dolniičar z nožem kmiečkega fnata Girila Zajka na levi. strani v prsa in mm prerezal žilo dovodnico. Fanta so sicer takoj odipel.iali v mari- borsko bolnisnico, pa je že med pre- vozom umn-ili. Dolničar bo prišel pred I)oroto. d PovrMna hmeljskih namdov se krči po celi dezeH Tudi z Ribnice na Pohorju poroča »S. G.«: »Ker se je hmelj pokazal kot slab dohodikanos- než, ga s togoto mwejo z .njiv. Baj,e se bolj splafa pri nas nasaditi kroniipir v svrho pitanja prašičev kot pa cakati na bori izkupiček od hmelia, ki je k vppmu tpmm še prav nesrotov.« d Vitanjske novice. Umrl je po- sestnik g. Jožef Krajnik v 72. lotu Rtarosti. Bil je bolam samio 2 dni. — Nova autoomnibusn a zve- z a.^ Tukajšnji losiii trgovec g. Josip Kusar namora.va urediti autoorani- busno zvezo mod Vitanjem in Dravo- pr adorn. d Yelika mizarska razstava bo pri- rejena v okvirju letošn.iesa velesejima v Ljubljani od 30. maja do 9. junija. TTglod in slaves naše d'omaoe mizarske industrije in obrti je ie itak velik. Razstavljeni izdelki bodo pričali, da je res na višku. Res, oudi'nio se, da se še najde nasih ljudi, ki hod ijo v ino- zeniistvo po pretirano drago poliištvo. Razstava, ki bo pravi pobiištveni se- jein; bo obsegala vse nijanse od najfi- nejšega modei'nega pobistA-a pa dio pri proste spalnice. Ra,zsta.vi veliko stevilo Rniiniih prvovrstnib in solid.nib miza.rskih tvrdk, ki se v vsem zatnoro- jo kosaii z inozemstvoni'. d Enodnevni tcčaj za pol etna del a v rinoqradu. zlasti yjr. nnkVvain.jp skod- Ijivcev se vrSi v sredio 8. madia na ob- lastni vinnrski in sadiarsld Mi v Ma- riborw. d (hllikornni slnvemki nerutninarji. \rčoraj so bile razdeUone nagraide raz- sta.vljalcem pprutnine na. zaigrebškem \'clesejfinu. Tz Slovenij.e. od'iiosno iz naso oiblasti so bili odilikovani: Her- bersteinovo perutninarstvo v Velenju s srebrno svetinjo in naifrrado 1.800 dinarjev, Maargaireta Kuustova iz Rax- van ja 1.300 Din in Josip Mursa s Krapja ])vi Ljutomeru 1.100 Din. d Letomji kongres jugoslovanskih zdraimikov se wh\ rvd 18. do 1.5. sep- (embra v Zliiigrebu. d Clovesko zivljenje obstoji iz sainib nialih prHožnostL, ki naj bodo kar naj^- bolj ugotlne. Vsaka poedina bo za vas le])ša(, če se ne mučite. — Za pranje vzemitc tore] SGHIGHTov »RADI- ON«. d UwrUi je v «oboto v celjski javni bolnici Jožefa Poljšak, delavka iz St. Vida pri Planini, stara 37 let. d Proshiva 25-letnice Dvohikove snirti. Due 1. miaiia bodo po Českem proslavi'li spomiin na velikeföi češkeg.a ¦skladatelja, na ta način, da bodo pri- reclili celo vrsto koncertov z Dvofako- vimi koim'pozicijiami. Nekateri koncer- ti se bodo prenašali z raidiieiri', na kar našc radiiofoniste izrecno opoz'a;rjamo. d Dravograjske novice. Ü in r 1 a je posestnica Jožefa Fliess v starosti 56 let. P rest a; v 1, j e n je bil ziadnji te- den cestair Izid'or Mršič iz Dravograida v Mairibor. Pri na« jie del oval celih devet let in si je pridobil radl svojega odkritega' in postrežljivega značaja veliko prijateljev. d Cene za seno in slamo v Maribo- ru. Dovoz na sobotni tržni d'an ma- lenkosten. Cone 170^—190 dina.rjev. Vimecere oKno I oko si pred nakupom za moSke all ženske obleke ne ogledate izložb in veliko zalogo velclrgovine R. Slermecki, C^lje In sc prepriCate, da je izb:ra velikanska, kva- litcta najboljSa in cenc rnnogo nižji; kakor povsod drugod. Sukno, kamgarn in äcvjot za nioškc obleke, modenri kasha, koverkot in volncno za daniskc plašče, svlla, etauiht, delen, po- pelin In ceflr za damske oblekc, platno, Sifon in razna druga manulaktura. Nakup neprislljcn. d Dva komunistima agitatorja usireljena. »Mariborer Zeitung« poro- ča v svoji poncleljkovi izdaii: Pred nekaj dnevi je prijela. /jacrekska poll - cija dva komunista, ki sta bila osum- ljena obsežne komunistične propaigan- de v naši d'rzavi. To sta bivši komuni- sticni poslanec Juro Djakovic; in neki mlad zaigrebški privatni uradnik Ni- kola Tecinnovic. Izjavila sta v preiska- vi, da, sta tihotapila. koniunistične pros- pagandne tiskovine iz Avstriie in sta v ta namen večkrat prekoračila držav- no mejo v bližini Sv. Duha na. Ostrem vrhu nad Mariborom.'Pri tem da jinin je pomagal neki Ledinek. ki ie bil pri- stavnik v taraošnji okolici. Ponudila sta se, da bod eta mesto. kjer sta bodila cez mejo, pokazala. Taun da iniata tu- di skladišče prepovedanih tiskovin. Aretiranca so nato spravili v Maribor in v četrtek popoldne so iu odpeljali orožniki k Sv. Duliu. Na neki točki ob meji sta arotiranca prosila. naj jima r-ocne okove odvzamejo. da bodeta. mo- gla grebsti v zeimlji. Vlegla sta se tudi na tla in začela grebsti. Naenkrat sta. pa skocila po konci in za.cela. teči. Orožniki so za njima strcl.iali in sta oba padla. Orožniki so javili dogodek poveljstvu obmejne policije in v soboto je bila. na lieu mosta. komnsija, ki je ugotovila dejansko stan.ie. Ledineka so zaprli in se bo imel zagovarjati raidi komunisticne propagande. Su-.v. ;-.4 »NOVA L) 0 h A< iSU'^n .¦¦!. Brezžični teles onski protnet so otvo- rili na progi Berlin—Ban«kok, Znač- na d ail Java med tema Klavnima mesto- iDa Nemčije in Siama zna&a. 8.500 km. 0 tvori tveni razgovori so se popolno- ina jasno slišaili. Letnlska lufoi v Varkivi zqorela. V •sobolo .je nastala v Varšavi. v let ad.sk i luki, v nekem bencinskem skladišču eksplozija, ki je povzrocila ogromien pozar. Zgoveli so vsi han.ffarji s shira- njeniiiiii zraikoplovi vied. Internacijo- nalen letalski promet cezrjPoljsko je vsled tega za nekaj časa usta.vljen. New ski auto mob ilisti so včeraj na polovanju po musi d'rza.vi. došli na Su- sak, kier so jkn prircdili zjia ponudbe za dobavo 250 glinatstib ki'oznikov. d Ainnesti.ia tromrinskih- kazni. (je- neralna direkicija posrednib da.Ykov v Beogradu je izidiala navodila glede iz- vajanja ned'aivno izišlega zakona o trcšarinskiih kaiznifo. V teh navodilib odreja generalna direkcija. da finanč- ne direkcije ustaivijo vse preiskavo radi trošairinskih prestopkov in zalnte- vajo v vs'akein slučaju samo prikraj- sano trosarino. Ako je odlooba o pla- cilu kazni in trošairine že izdiana, se sine iztirjaiti samro trosarina, ne pa tu- di kazen. Že pkčane kazni pa se ne vra,wijo. d Kot noč in (km iie razlika,, abo no labile raiznih poceni sredstev za pra- aje, ampak vzannete ŽENSKO HVALO in SGHICHTovo TERPENTTNavo MILO. — Poglejte naš današnji oglias! d Popmvila qramofonov izvršujc Anton Lecnik, CaLje, Glavni trg. 105 d Prvovrstna in siaurno kaljiva se- viena vseh vrst, poljska kot vrtna se dobe pri tvrdki Anton Fazarinc, Ge- Ije. d Dobre delnice se ne doibe vöasi sa- fflo v Sloveniji, tem-vec tudi v biutski Hrv,a.tski. Te dni je bilo eksekutivno Pi'odanih veliko števiJ-o delnic »Zele- nega. vira« iz Skrada v Gorskem kota- ru. Boseglo se je 50 par za 50 Din no- minal a. d Nov velik hotel v Za-arehu je y surovem že dograjen na prostoru, kjer je bila nekdaj »velika« kava.rna. Ob- sega] bode okrotf 100 sob. N°ve če$.ke faföiejne zvmm]c(it O/b pnli.k! letošnje tisačletnice iubileja sv. Vaclav izda češka poštna uprava po- sebne jubilejne zna;mke po 50 in 60 vi- narjev ter 2, 3 in 5 Vron. Hrvatski odmetnik dr. Pavelič se ne more vec vrniti v Avstri.fo, ker je «av- strijska vlalda nairočila svoiim konzu- latotn, da mu ne smojo roc. dati vizu- ii!;a. Didy boj proti ulkoholu v Sev. Anie- riki. Predn-o je zavozil anßieäki par- nik »Leviathan«' v aniieriške teritori- jalne vode, so izlili v mor.io alkoholnib pijač v vrednosti 82.000 dolar-jev, kai1 znaša okroglo 4 in ])ol mülilona dinar- jev. Prod izlivom pa so se smeli potni- ki naip.iti po mili volji. kar jo bojda | ob jji'iiiotlu v Novi Jork vzbu.ja.lo pre- ! cejšnjo pozornost. Slepci se vozijo po amerikanskili že- loznicaJi brezplaeno. Ako ima-jo seboj spreinljevaka, se vozita oba z eiiLin vüznini listkom. Proves proti Puniši Iiačiču. Raz- prava proti Punisi Riaeicu in tt. radi zlcL-ima v bivsi Narodni skupščini dne 20. junija, preteklcgia leta se za.cne 27. tmija. Klicanih jo 52 prii*. obtožence brani 35 odvetnikov. Uradno bo na- vzotiih 1.05 oseb. Za 'raizpra:vo jo že da- nos Y Boognadu veliko zaniniičinje. Ponesrečenci rojaška zarola v lio- miiniji. »Adeverul« v Bukarešti po- roea. du je romunska ^'ladla odkrila verjo zaiGto. ki je išla za tern, da vržo sodanjo knieeko vlado in upostavi dik- taturo. Vlalda je pa slavne zarotnike piijela oib praivexn caisii in je na ta, na- čin ostala .gospodiar potozaja;. Ogromno oboroževrtnje Sev. Ameri- j ke. ,Po sklei)u severoaineri.škega parla- menta se bode za armado Združonib držav nabavilo lotos 710 novih aero- plan ov. Od teli dobi vojska na kopnem 4.10, mornar.Loa pa 300 aeroplanov. 120 letal, je nanienjenih /a transport. 80 za boj, 142 za patruljiranje, 37 za inetanje bomb, drug! za razne svrhe. vOyromna stnvka v Bombayn. V 38 tekstilnih tvornicali v Bomibavu so de- lavci stopili v stavko. Stavfoi vsega skupaj nad 100.000 delavcev. Za voiitve v analeskl mrlament, ki Re vrše 30. maija, je posta'viila konser7 vativna stranka 580, dfelaivska 565, li- bertvlci 500 in komunisti 50 kandidla- tov. Yoliliiiib okrajev je 516. za goppocle in dame izgotcvljeno \\ proti narociüui pletenine, nogavice, žepne robce, podveze itd. itd. v lepi i z b i r i. Č i p R e Vezenine Ročisa dela Predtiskarila E R I L. O P R I L 0 Nizke cene! Solidna postrežba! A. n po zelo uRodnih obrokih pri Goricop S Lesbovself, Celje knjigarna in veletrgowma s pppirjetn, pisalnimi in risalnimi predmeti. RAD ION | peife sami " ,Na$ zakon je srečen/' pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam." RADION pere samt* 'S&ru'f* jßerflo! zlasti tudi naša ti'M'ovina in industri- ja trpi zelo vsled te razlike in skada, nanarodnem premozenju raditega gre v sto- in stoitisoce letno. Na.i se le vpo- steva n. pr. agroirwia izffuba casa in delovne moci, ki je potrebna za reše- vanje ninožrce važnili, v cirilici pisa- nih roko pis n ib aktov. škoda. ki nasta- ja vsled dvojnefta dela i>ri transskrip- cijab, raznib zainud in nesporazumiQv. 0 teni bi vedel povedati pac vsak ui'>admk, ki ima posla s srbskimi ura- di in strankanii. Gotovo ie. da bi se ekspedilivnost uradov zelo povečala, če bi ta razlika padla. Notrajija trgovina v državi ne trpi manj vsled te raalike. Trgovski stiki nasib krajev s srbskim ozemljem in obratno so minimalni. Ge se vzaune, da se 80 do 90 odstotkov vseh trgovskih poslov izvrši pisineniin potoin in da. na direktno detajlno kuucevanje ad- pade koimaj 10 do 20 odstotkov poslov- negu promieta, jjotem je iaeno, kolike važnosti je pisava in nje enotnost v tr- ffovini. V kulturnem oziru ni položaj nic boljši. Kdo Oita danes brez napora .v cirilici pisane liste in knjise, boffal" srbsko etivo? Te vrcdnote so mrtve, saj niti naša inteligüiica- ne cita. rada ci- rilice, kaj šele naš kniet, naš priprosti clovek. Morda bi se hotelo ucpovarjati. češ^sedaj- se že itak povsod v šolah uee tudi cirilice. Ta u-ffovor ne drži, ker je gotovo, da. bo vsak, ki tudi zna cirili- co, segel raje po čtivu v latinici, s ka- tero nima nobene^a truda. saj mu je slednja na vsakein koraku uo vseh ja.v- nili napisih vedno in povsod pred oc:mi. Jn končno: če Slovani in zlasti Ju- goslovani ne moretno zlepa doseči iz- cnaconje v jeziku, nai bi vsaj enotna ])isava. oinqgocila dusevno skupnast, posebno med Hrvati, Srbi in Slovenci, ki je na-ši državi predasem tako nujno potrebna, in ki naj tvori začetek in bazo za morebitno jezikovno izenače- i.ije v bododnosti. Vprasanje, za katero pisavo bi se bilo cdlociti, je vsekakor rešenc. Ako proudarimo, da so vsi kulturni in na- pol kulturni narodi sveta priznali la- tinici primat in da se je zlasti v zad- njem času vse bolj in bolj poslužujejo, potem tudi za na,s ne more obstojati več vprasanje, kako se nam ie odloči ¦ ti. V sovjetski Kusiji obstoia jako mo- can pokret za izpremenibo pisave in za sprejem latinice. Nemci vedno bolj in bolj opusc-aj'o svojo «otiško pisavo in jo nadomewajo z latinico. oziroina skušajo to staro pisavo modernizirati in prispodobiti latinici. Na Japon- skein je pouk ktiaiice obligaten in najbolj ocividna ,ie tozadevna reforma v Turčiji, kjer se intenzivno dela v pravcu, da se povsod, v iavnem in za- sebnem zivljenju uvede raba latinice. Zato je potrebno, da sc koncno tudi pri nas zganomo in spoznamio veliko kori«tnost in praktičnost enotne in si- cur latinske pisave, ki je danes last takorekoč že vseh narodov sveta. Fr. Stu-pica, Ljubljana. Nekaj opazk k umetnemu gnojenju in umefnim gnojilom. V splošnem se a)>aza, da upora-ba umetnih gnojil j)ri naß v Sloveniji ra- ste. Ta pojar iiDoiwmo pripisati zelo razveseljivcinu dejstvu. da je vecina nasih naprednih kmetovalcev koncno le spoznaJa veliko vredn-ost u-nrrtnega- gnoja za dvig nustlinsko urodukrije. M>a drugi strani je pa. potrebno po- udairiti, da je še veliko število kuwto- valcev, ki vid'ijo v uinetnom gnojonju le nektakšno no\rotaiiijo, za ka.tero se nikakor ne more jo ogreti. Seveda jo tema pred'vsem kriva stai'okopitiiost, ki izvira povecini iz nepoznanjct naj- cnosfcRvncJKih in temeUnih pojinov iz nauka, o gnojenju. Stran 4. >NOVA DOB A« Štev. 34 jd^XE^fl^^k ^^B BBH HflPS ' w^^m JHt BÜP Map JmB ^^B Sfanje hranilnih v!og nad Din 75,000.000'-. Sianje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'--. V lasfeis paiači liarodoi clem Sprejema hr?,nilne uloge. izvršujs use dedsrne, kreditne in posojiine posle. — Kupuje in prcdaja devize in valute. _____ ****** Podružnici: Marüjön% S o stain j Ei «*!«*&*«L»* ^aJ za želodec in flt*IBW»W*iOj) čiščenjekrvi, uspešno sredstvo proti debeljenju, slabi prebavi, ha- bituelne obstipacije. Dobiva se v vseh le- karnah. Proizvaja iekarna A R K O Zagreb, Ilica br. 12. llastlina, kakor vsako clrugo živo bitjo, potrebuje za svojo rast in ra/zvoj svojega telesa hraaie. Jasno jo torej, da še tako dobro in kleno zrno, ki je vrženo v že izierpano zeniljo. ne more clati povoljnib pridelkov. V svojem pot'ctku se sicer ra'Stlina še lepo raz- vija, ko Pa koreninam paide brana, nastopi v lepem in liitrem razvoj'u rastline nenaden ziastoj, pastlina poene pesati in hirati. Una ostane sicer še vedno pri življenj-u, tudi so vedno ro- di, vendar pa zdaieka ne v oni nieri kot bi laliko cd nje prieakovali. Co iioceino toirej iineti od rastlinstva čim večjega htiska, nioramo uredvsein gledati na. to, da raistlimun nudiino ka;r najugodnejiše pogoje za njih raz- voj. Eden takih pogojev pa ie dovodj- na hrana. Ker pa rastlinstvo črpa svojo brano v glavnem iz zemJje, nio- ramo gledati na to, da pride v zenuljo dovolj take hrane. Rastlinsko hra.no pa najdem« v gnoijHib, bodisi v hlev- skem ali pa umetnem gnoiu. Hlevski gnoj je zelo daber. ker vse- stransko izboljsa in poživi kuHuma tla, vendiar pa inia to napako, da niso v njem. ra.stlinska branila v pravem razmerju. To je predlvsein vzrok, da je kmetcralec, •ceravno iima dovolj hlev- ske.gia gnoja, še vedno navezan na unietiiia gnojila. Kajti le s pravilno in smotreno uporabo hlevskega. in umet- negii gnoja niioremio dioseči ono pravil- no razmerjo med posaiuoznimi rastlin- skimii bivinili, ki lia-m pripoimoL-ojo dvigniti rastlinsko produkciio do naji- višje mogoče meje. Danes je v proinetu zelo veliko vrst unietnili gnojil, ki jib splosno delimo na razne skupine, in sicer na.vaidno po tenii, kaikäno redilno snov vsebujo eno ali drugo gncijilo. 'Kot red!]no sno- vi sniatraiino (u predvsein le oils snotvi, kojih po,gosto priinianjkuje zomljii, ne pa onib, kojUi ima zcmilja vedno v obi- Jici. Take snovi so: fosforjeva kislina, dušik, kciilij in a,pno. Gnojil iz ene skupine ne morenio izmed navedenih hraiiil. dielinio v sku- pine, tako da poznaimo skupino: fos- fatnih, dušiičnatih, kalijovili. a.pnenili gnojil in mešanice teh ni-ed seboj1. Giioji'la iz ene skupine ne morenio nadomestiti z gnojili- drugo skupine. Kalij n. pr. igra pri nastlinski pre- hrani in graidnji ra»stlin.skoga telesa čisto drugo vlag-o kot d.ušik ali fosforo- ^¦a kislina in obraitno. To ¦oumenjia.m zategadelj, ker je še limogo k met oval- cev, ki še vedno ne detajo bistvene ra.z- ¦1'ilke med, poisaiinezniiuli: «"mojili glo.do njihovega pOvsebnega ucinka. Sploh naj: bi vsak napxeden knieto- valec, ki inua op^aiviti z umetniiiLi. gno- jjili, imiel v giaivnein vedno pred očmi hranilne snovi posa'ineznih gnojil. S temi linanilniimi snovmi naj bi v vsa- kem priimeru kot z ed'i-no pravilniini vrednotamii tudi računal, kiajti vse ostalo v umetnem gnoju ie le mailo- vredna. na.vlaka., ki se ne plačuje in se no moro smatrali v gospodarskeni Modne čevlje elegance in kvalitete le pri Št. Strašek, Kovaška I obratu kot produkcijsko sredstvo. N. pr. 100 kg- 40% kalijeve soli ima 40 kg kalija (izraženega kot kalijov okis). H)() kg rudninskega superfosfa.- ta ima 10 kR fosforovo kisline in 100 kilograniov čilskega solitra 15.5 dusi- ka. Torej le 40 kg' kalija. 16 kg fosfo- rovo kisline in 15.5 kg- dušika so v glavnem hranilne snovi ali vrednote. ki ji'h v poedinili gnojilih plačujemo in ž njinii gcspcdariino. Spravljene v zeniljo pa znaičijo povecanje li'ranilnih zalog; s prehedom v rastlinsko telo pa povecanje rastlinske produkcijo. [Jmetna gnojila kupujemo in pUmi- jomo potemtakem v>o mnozini zgoraj nastetih hranilnih snovi. V posaimez- nih gnoj'ilih je pa cena hranilnih sno- vi razli'cna. Ce si tore.i izrai'unamio cc- no eneiniste redilne snovi v različnih gnojilih, pridemo do zakljucka., da se ta cena zelo izpremiinja. Pri isteni ucinku bomo torej dali vsekakor |)i'od- nost oenojšemo.1 snojilu. Ui-inek enega ali drugega. .gnojiila naiu ho povetlal poljski poskus. Bojazen, da bi uinetno gnojilo kot tako proplacali, je danes neupravico- na, kajti pri nas urejuje promet z umetnimi gnojili »Pra,vilnik o uvozu in prometu umetnih gnojil«. S tern pravilnikom so vsebine redilnih snovi v posaaiioznih Rnoj'ilih nataiieno dolo- čene ali normalizirane. Vsako pri nas produciraino in k nam uvotženo unu't- no gnoijilo imia potemtakem zakonito doloceno odstotnost, koia ne sme pasti pod gotovo mejo. Zato ie vsaka.. večja g'oljufijki na trgu uinetnih gnojil po- polnoma izključena. Inz. Bogddn PaJior v »Kmetovnicu«. Fran Škof: Naša hrana. Tudi ta sladkor ne prevre v alkohol. Toplotne energije da 3714.5 Kal. 2. Sladkorji, ki imajo dvakrat (dO CM11JOU inanj enkrat voda Ha O =-" Gu> H2A Ou> — H2 O = Gn> Hn 0", ime- novani disacchtiridi so: a) Trsni sladkor, pesni sladkor, eaccliarosa. To je sladikor. ki ga rabi- mo v gospodinjstvu. Ako ga segreva- uio s kako ra,zredčeno kislino, si pri- svoji manjkajoi'i molekul vode in se razcepi v zmes dekstroze in levuloze. To dosežemo tudi s pomocjo inverti- na ali diastaze. Pred cepljenjem je saccharosa desno optično aktivna, po cepljenju pa »invertira«, t. j., obrne polarizacijsko ravnino na levo, posta- ne toroj levo optično aktivna, ker lo- mi levuloza mocneje na levo. kakor pa dekstroza na desno. Ta sladkor se naliaja, kakor im« sa- ino pove v sladikornem trsu (=saccha- l'uni), v sladkorni pesi in v soku mno- gih drugih rastlin. V slad'kornem trsu ga je do 20 procentov. Ta slailkor upo- rabljajo najveu izven Evrope. Sem je prišel iz kolonij in ga iinmiujemo zato kolonijalni sladkor. Danes se v glav- nom uvaža le še v London in Amster- dam. ]jna nekoliko finejsi okus kakor pesni sladkoir in vonja nekoliko po ru- mu. Iz sladkornega trsa, ki vsebuje trsni sladkor, destiliraio iiainireč, po- tem. ko ta sladkor prevre. rum, podob- no kakor pri nas na pr. iz sliv slivov- ko itd. V sladkorni pesi ie 8 do 18 in še vee procentov sladkorja. Sladkorno peso nanireč vedno z umetnim goje- njein zboljsujejo in najlxvlj-se vrste wsobujejo zo nad 18 odstotkov slad- korja. Ta sladkor je doma v Evropi in tu- di naša država ga že tolrko pridela, da konkurira s ceno drugih sladkorjev na svetovnem trgu hrez posebno ob- cutne škode domačih konsunientov. Saccharoso dobimo tudi lahko iz sladkornega sirka (saivgliuin saccha- ratum), ki vsebuje do 15 odstotkov te- ga sladkorja. Koruza vsebuje do Q%, rdeča pesa do 8% istega sladkorja. V Aineriki raste drevo sladkorni javor, katerega sok vsebuje precei sladkorja. Najdemo ga tudi v soku naše hreze. Znano je, da ixdelujejo v nekaterih krajih iz tega soka celo vino. Tudi nekatere palme, dalje nmogi sadeži, n. pr. ananas, pravi kostanj, t. j. niaroni, banane itd. vsebujejo ta sladkor. Najdemo ga tudi v medu po- leg grozdnega in sadnega sladkorja in v mnogovrstnem sadju, v ornicah, malinaii in drugih jagodah. INjegova toplulna energija zna,ša 3955.2 velikih kalorij za 1 kg. JJirektno ne prevre, temvec inora najprej invertirati, na- kar laliko zavre in se spremeni v al- kohol in oglj'ikovo kislino. Je to naj- sJadkejsi izmed vseh sladkorjev. V vo- di se prav laliko topi, kar jo gotovo vsakemu znano in lepo kristalizira. Kandissladkor je kristaliziran pesni sladkor. Tali se pri 160° G. Pri moč- nem segrevauju se sprenieni v rj-avi karaniel, ki in več slaclak in se upo- rablja le za barvanje zivil in poživil, n. pr. za barvanje umetnega ruma, konjaka, likerjev, peciva itd. Znan je pod inienoni ^sladkorni couleur«. b) Mlec-ni sladkor, laktosa (lac, la>- tinsko = mleko) laktobiosa, saccba- l'uin lactis se nahaja vecinoma v nile- ku sesalcev in ga tudi iz njega prido- bivanio. Mleku odvzameio najprej tolščo, nato sirnm0 in potem šele slad- kor. Obenoin z drugiini snovmi tvoiri ta sladkor redilno vTednost mleka, Njegova^ toplotna energija znasa 3951.5 Kal. Ako ga kuha-mo z razred- ceno kislino, se pri kuhanju hydroli- ticno cepi — analogno, kakoi' trsni sladkor in sicer v grozdni sladkor in galaktozo. Čist mlečni sladkar tvoiri v zvezi z 1 molekulom. takozvane kristal- ne vode, to je vsaka di'mrace učinkuje na naš organizem, oz. na naša preba- vila. c) Maltoza, maltobiosa ptyalosa, sladni sladkor nastane, ako oinravna- vanio ski'ob s sladno diastazo. Diasta- za je ferment, oz. encym, ki se tvori v kalečem ječmenu. Ko se razvija kal- ček (klica), se tvori v iedmenu ob iz- voru kalika obenem tudi ta snov. Fer- menti, oziroma. encymi so beljakovi- nain sorodne snovi, ki imajo čudne lastnosti, da se po njih vplivu cepijio vecji ^ molekuli organskih snovi v manjše. Skrob cepi diastaza obenem v sladkor in dekstrine, ki so nekaki deli ali ostanki ski'obovih molckulov in imajo lahko razlicno velike molekule, a na vsak načiri manjše od škroba. Maltoza zelo lahko pTevre s pomocjo navadnih pivnih kvasovk (saccharo- myces cerevisiae), kar opazujemo naj- laije pri vrenju' piva; ko pridenejö ohlajeni, že s hmeljem začimbeni slad- ki pivni drozgi gliv kvasovk. 1 kg mal- toze da 3949.3 Kal. Izgubila se je včeraj v nedelio zfafa zapestnica !od kolodvora pri iztopu \z savinjskega vlaka do hotela Evrope. Ker je zaptst- n>ca draj< spomin, se prosi, da jo po- II šttni najditelj vrne proti nagradi na • Mariborski c. 7/1, nasprott Sokol. doma. Stefan SftraSek čevljarska delavnica, Celje, Kovaška ulica priporoča svojo veliko zalogo tovarniških čevljev in čevljev lastnega izdelka. Pripo- roča se gg. učiteljem in uradnikom. Naro- čila po meri. Popravi! i točna. Oddaja tudi na obroke. Ravnokar dospeli ortopedski čevlji za bol.ie noge (ploščnate noge) itd. Proda se otroški voziček (Brenabor), po ugodni ceni. Pogleda se pri g. Iv. Stielecu, tapetarju v Celju, Samostanska ul. läöem trgovshi lohol v sredini mesta. Ponudbe pod šifro »Centrum« na upravo lista. 2-1 Proda se radi preselitve kompletna spalnica nova kiub garnitura in drugo razno- poh Štvo. Giavni trg 8, II. nadstropje. Trgovec v Celovcu i š č e za svojega- 15 letnega sina vajeniško mesto v trgovini s špecerijskim in kolonijal- nim blagom. Pant zna tudi slovenski jezik in je močan in zdrav. Naslov se izve v upravi. 2-1 y\ rirlllllil prvovrsten ------- gggg stavlja trgovina Franjo Jomt, Celje» Ale