334
Ozir po domačii.
Potopis po Istri od Tersta do Pazina.
Drage Novice, marsikaj ste že povedale od Istre, pa vendar kolikor jaz vem, več skor od pustega Krasa in uboštva, kakor od njene lepote in bogastva; zatorej mi ne zamerite, če en del te dežele popišem, ker upam, da ee bo še kdo drag najdel, kteri bo znal lepše in bolj povedati kakor jaz; saj toliko pa upati smem, da bo kdo od tam naprej popisal, kjer bom jest nehal.
Ko prideš v bogati Terst, kamor te zdaj v malih urah hlapon iz bele Ljubljane pritira, se ti že na Brežini sinje jadransko morje prikaže, in kolikor dalječ oko nese, druzega ne vidiš, kakor vodo na desno; na levo od Tersta proti poldnevu naprej se ti pa prikaže deželica z niskimi, zelenimi, s vasmi in cerkvami okinčanimi homci, in to je Istra. Na poldanski strani Tersta je cesta navkreber, dokler na horaec 35Lepovid" (Belveder) prideš. Od tod te pelje cesta do krasnega pa tudi žalostnega stanovanja naših mertvih bratov in sester, kteri v Gospodu počivajo. Na koncu pokopališča te kamen s napisom domisli, da si prestopil mestno okolico, in da na dogani stojiš; od tukaj naprej stopiš na Istrijansko, akoaavno ti še le na mostiču na koncu drevoreda v Zavljah stara kamnita ploša nekdanji istriški mejnik kaže. Po zavljiškem drevoredu potojučemu se ti na levo pokažejo lepe in velike vasi: Boršt, Ricmanje, Boljunec, Dolina in visoko na pečevji cerkvica sv. Servola; na desni strani vidiš po sadašnjem močirji nekdanje zapuščene soline, prek zaliva morskega pa staro mesto ribarsko „MiIe" (Muggia). Ta zaliv je ob času burje silno nevaren; tukaj stojijo zdaj vojaške barke in parobrodi. Ob cesti od Tersta do Kopra ne dobiš drugih vasi kakor Škofijo in Lazaret, veliko več pa posamesnih hiš in pivnic. Cesta gre po prijaznih homcih in ravninah med njivami z oljkovno in braj-dami olepšanimi.
Pol ure pred Koprom (Capo dlstria) se cesta razdeli. Leva, ktera se tako rekoč nazaj proti izhodu oberne, jo nekdanja poštna oesta po sredi Istre; gre skoz farno vas sv, Antona in se pri hišah wPopetra" zopet razcepi; leva gre v Buzet (Pinguente), ravno naprej gredoča pa v Opertlje (Portole), Montono do Karoibe. Povsod vidiš lepo obdelane njive in brajde, oko in serce se pa razžali, ako bolj na levo v sivi in pusti Kras pogledaš.
Stopimo nazaj na veliko cesto. Kakih deset minut pred Koprom, od kodar se ti mesto kaj lepo pokaže, se sopet cesta razdeli. Desna tikoma mostiča gre v Istro, jaz pa te peljem še teh deset minut naprej, da v mesto prideš. Od mostiča naprej proti mestu vidiš na obe strani majhne hišice, in pred hišicami, kakor da bi bile gredice za verte pripravljene; med vsako gredico saj na eni strani stoji slana voda, in to so prostori, na kterih se nam tako neobhodno potrebna sol dela. V poletni vročini vidiš tukaj vse živo in delavno. Možki in ženske vodo s korci zajemajo in na gredice mečejo; sončna toplota vodo ogreva in kmalo se po gredicah začne beliti, kakor da bi bila slana vse posmodila; na drugem kraji pa morebiti že vidiš, da se ta belina na kupčke spravlja  in  sol  po tem v hišice,  iz teh  pa   v ce-
sarske zakladnice ali magazine nosi. Ce se tukej ozreš, prav lahko vidiš, da je sedanje mesto nekdaj na otoka stalo. Koper je bil od leta 525 do 1832 škofijsk sedež, zdaj je škofija za zmerom s teržaško zjediajena. V Kopra je bilo nekdaj več samostanov; zdaj so še Cč. Oo. Kapuci-narji in Frančiškani. Mesto ima več kapelic in cerkva, pa je samo ena fara z §;g. proštom in sedmimi g. korarji in ima duš blizo 6800. Po mestu se govori taljanski in slovenski. V mestu so normalne šole za možke in ženske, taljanska gimnazija in muogoveretne cesarske vradnije. Posebno znamenita je c. kr. jetuišnica, veliko poslopje, v kterem se, bodi Bogu potoženo. blizo 900 taljanskih, furlanskih, slovenskih in dalmatinskih jetnikov redi. Nova kapela za jetnike je vsa z železnimi palicami zapletena, kakor da bi bila v kletki. — Tukaj, prijatel, se za potrebo najej in napi, ker skorej pet ur hcda od tukaj do Buj ne boš pivnice dobil, če te velika sila ne primora, da greš pit al kruha kupit nav poti v dve revne kmetiške pivnici, ktere pri poti dobiš. Čudno se ti bo zdelo, da te tvojih telesnih potreb domislim; to ti moram zato povedati, ker od Kopra do Pole ali Reke po celi Istri ob cestah pivnic in gostivnic resnično manjka za popotnika, in tako se samo po mestih in po večjih vaseh za potrebe omikanega človeka kaj dobi. — Od Tersta do Kopra vidiš, da Man-drijari, Brežaniin Istrijani so delavni ljudje; okoli sebe vidiš bogato polje, samo če se nazaj proti Terstu oberneš, vidiš bele rebra golega Krasa, iz kterega v zimi merzla, močna in neusmiljena burja piha. Kader ta zabuči, se stoletni hrast pomaja, brajde in oljke se nisko perpogajejo, človek pa se z njo bojuje s telesom od mraza trepetečim.
(Dalje sledi.)
Ozir po domačij.
Potopis po Istri od Tersta do Pazina.
(Dalje.)
Stopimo   nazaj   na  iatrijaosko   cesto.    Od   mostiča  pri Kopru   se   cesta   proti    ^šmarskema   verhu"   (Monte  toso) oberoe,   io  več  kakor  eoo  dobro   uro  je  do  verha.    Skor pol hriba je  prav  dobro  obdelanega  z Djivami,   tertami in oljkami,   tako  da bi misiii, da po gfojzdiču hodiš;  tudi pe-valice te  tukaj  razveseljujejo.    Od pol   hriba naprej  je nar večji del g:olo,  tam pa tam kak  hrastič stoji,  kakor da bi Boga hvalil,  da ga je  do zdaj   neusmiljena sekira  pustila; tudi živina tukej le malo paše dobi. Na verhu se še enkrat ozri in  vidil boš farno   vas ^Smarjo^ (Monte) prek potoka na levo, se bolj proti izhodu Pomijan,  faro sv. Antona, in bolj v daljavi Cernl Kal, bolj proti večerni strani Pasjo vas, teržaške mandrije,   Opčino,  sv. Križ,  Prosek   in  dovinski grad.   Po  šmarskem   verhu   posebno   dobro  vino  raste.   Iz šmarskega verha  se zopet cesta  v dolino spusti;   po dolini je eno uro hoda.   V dolini hodečimu  vidiš na  levi strani v visokem   verhu   med   oljkami vasi  ,,Padeno in  sv.   Peter''; na desni strani v verhu   stoji   furna   cerkev  in vas  ^Dvor" (Corte d' Isola).   Ta verh je tako lepo z oljkami obraščen, da vasi ni skor nič,   ampak samo cerkveni zvonik  iz ceste viditi.   Ravno nasproti po cesti se drugi verh vzdiguje, na kterem je nekoliko his,   to je po domače jjKastel'' (Castel-Venere).   Tik pod kasteljskim verhom  teče rečica Dragonja z mnogimi mlini, kteri pšenico meljejo, da oridne Savrinke dalječ okoli kruh dobrega oknrti razaašajo. Ca se v Kastelu proti zahodu oberueš, vidiš veliko ravnino, dobro obdelane, z brajdami olepšane njive, pri morji piranske soline, in bolj na desni strani solin vidiš dolgi in široko tamnozeleni gojzd samih oljk piranskih medtnjanov. Tudi na izhodu je vse zeleno; v podnožji verha so   lepi travniki, po berdih pa njive in gojzdiči.    Rečica Dragonja   pod Kasteiom je   tako rekoč mejnik med slovenskim  in  istrijanskim  narečjem.   Od Dragonje do Pole in Reke se govori v cerkvi in doma le istri-jansko, če primorske mesta izvzameš, in tudi nošnja moških in ženskih, je od tukaj isterska,   ktera se  na pervi pogled zelo od šavrinske razloči. — Šavrin ima kratke široke hlače, da mu okoli  kolena   plešejo,   jopič   (tukej jaketa) je precej dolg na rokavih in na zavitku pred perami z zelenim suknom obšit;   nosi   lepe  čevlje,   modre   (plave)  ali   bele  nogovice. Istrijan ima  tudi kratke  pa voske,   pod  kolenom   zavezane hlače,   kratki jopič  iz domačega   debelega rujavega sukna, večji del   brez   obšitkov,   ali   pa   modro   obšit   na  rokavih, okoli vrata in na zavitku na persih. Istrijan in Šavrio imata klobučke brez okrajuikov,  vendar tudi dalječ okolj Boj nosijo doma delane bele slamnike,   kteri so z visokimi oglav-niki in visokimi okraji. Šavrinka nosi dolgo srajco in včasih tudi belo krilo z voskimi naramniki,   in   čez   to  ima drugo platneno, černo, široko, od spred in od zad nagubano krilo, ktero s pisanim pasom okoli sebe pripaše; njeni čevlji imajo prav    visoke    potpetnice   in   spredaj   so    na   dolgo    vrezani.   Istrijanka  ima   čez  srajco  bolj  vosko krilo iz domačega černega  ali  pisanega platna;  tudi opasica je rudeča,
*) Tukaj ne pravi nihče Novi grad, ampak le Cittanaora.
338
I
modra, černa ali pisana, čevlje no-^i oaradae. Veodar morem reči, da možki in ženske po It^tri se različno oo-Bijo, tako da se skor lahko pozna, iz ktere okrajne je ti ali ona doma.
Zopet eno aro hoda iz Kastela prideš v Baje. Mesto oa homca stoji, in da je staro, kažejo voske ulice, poderti ^rad iu nekdanje obzidje mesta. Tukaj je bilo nekdanje zimsko stanovanje novo^radike^a sk^fa. Fara ima čez 2000 dus in dve lepe cerkvi. Posebno fitrna cerkev je vredna, da jo obiščeš. Tukaj je okrajno vradnlstvo in pošta. IVIest-njani so večji del kmetje in rokodelci. Ako na „\§vi terg* (^Belvedere ali piazza nuova) prideš in 8e proti poldneva oberneš, se ti kaj lep pogled odpre. Okolj in okolj mesta so vertje in njive, brajde, goste oljke, mandeljni, murve in druge sadunosne drevesa. V okolici se dobi posebno dober teran in olje. Od todi se vidi jadransko morje, pri morji fare Umag, Daila in Novi grad (Cittanuova), ^~) pod Bajami fara Verteneljo, kaplauije Materada in Karšete, v daljavi proti jugu Tore, Poreč, Rovinj in proti izhodu Vizinada io gora Učka. Ce greš v Bujah na mestno pokopališče, ktero druge lepote nima, kakor eno če<ino kapelico, se ti razvid v daljavo odpre; vidil boš proti večeru obernivši se gori Nanos in Triglav, nekoliko več na levo tominske, koroške, furlanske in taljanske snežnike do Brešie; vidil boš tudi 2 dalnogledom Oglej (Akvilea) Grado, furlanske mesta in vasi, tudi nekoliko po Italii, v lepem jutru pa tudi Benedke in Kiozo. Iz Baj so ceste na vse štiri vetrove razpeljane. Pred, kakor v Buje prideš, se ena oberne pr§ti izhodu in gre pod Momijauom, kterega na levo pusti skoz Šterno do Opertla; druga cesta pred Bajami gre proti zahodu v primorsko mesto Piran; tretja pred Bujami se zopet proti izhodu oberne, gre skoz Triban v Griziojano; četerta se pred mestom proti izhodo-jugu v Pazin oberne; pa ta gre skoz mesto proti jugo-zahodu do morja, pa kmalo pred meetom se zopet razcepi; desna proti zahodu gre skoz Materado in Petrovijo v Umag; leva pa skoz Vertenelijo v Novi grad (Cittanuova). V Citianuovi je bil škofijski sedež do leta 1831. Škofija je združena s teržaško in zdaj je fara z enim nad-duhovnom fajmostrom (archipre8byter) in dvema korarjema. Cerkev je majhna, ima lepe marmornate altarje in za velikim altarjem pod korom je stara kapelica ali prav za prav ječa kriv^tjanov in mučenikov, v kteri je spravljenih veliko sv. moč (relikvij), in tudi se še vidijo v kamen ukovani železni rinki ali obročki, na kterih je bil sv. Polaj (Pelagius) mučen. V zakristii se vidijo tudi vsi cittanuovski škofje izobraženi.
(Konec sledi.)
342
Ozir po domačii.
Potopis po Istri od Tersta do Pazina.
(Konec.)
Stopimo zopet  na  veliko  cesto v Bajah   proti  Pazina. Iz Baj se pol are cesta med oljkami, njivami  in  brajdami vije in kaj lep pogled je tu na vse strani.  Eno majhno aro hoda po ravni  cesti prideš  v vas Krasico;  tu  se  pot med homci navzdol oberne,  dokler pride  do reke Kvieto,   ktera pod Buzetom (Pinguente) izvira. V tem močirnem kraji, pet ur dolgi in četert ure široki ravnini, raste cesarsko hrastovje za vojaške ladje; tudi dobivajo kmetje veliko sena. V tej dolini so tudi sumporske toplice (Schvvefelbad)   pod steno ali pe-čevjem sv. Štefana, in pod farno vasjo  „Sovinjaka je tudi fabrika za vi tri olj z jamami.   Ce se na mostu per Kvietu (ponte porton) nazaj oberneš, vidiš na visokem   verhu med oljkami faro  grizinjansko.   Od  mosta,   kteri je  tudi mejnik teržaške in porečke škofije, se cesta v hrib, kteri je z gostim gojzdom  obraščen,   z  mnogimi  ovinki  proti   Vizinadi oberne.   Vizfnada je stara fara, od ktere se že v življeojo-pisu   sv.  Romualda   abata   bere,   da   je   utemelil   samostan kamalduenski pri „Marii devici na polji", ko je že čez sto let star   bil,  in da so,   ko  je želel  zopet   na Taljansko se verniti,  se   Porečani  in njih  goap. škof grozili tistemu,   ki bo sv. abatu   iz   Vizinade  z besedo ali   delom pomagal,  iz njih družtva izpoditi,   in  nazadnje je  vendar  sv.   Romuald ptujo ladjo v Kvietu dobil, s ktero se je v Kaorle prepeljal. Samostana ni zdaj več, samo cerkvica stoji še kake pol ure od Vizinade na desno stran ceste.   Proti Vizinadi hodečemu se na desni   strani   reke Kvieto   pokaže   v podnožji  verhov, cerkev in vas „Kastanja", nekoliko bolj proti polnočni strani med   dvema   verhoma   „Zaveršjeu   (Piemonte),   in   še  bolj proti   izhodu  Opertle  (Portole).   Naravnost  proti   Učki  ali izhodu se ti pokaže na okroglem in   precej  visokem  homca mesto   „Montonaa,   v kterem je  fara  s  korarji  in  okrajna oblastnija. —   Zvunaj   Vizinade  se   cesta   razdeli;  ena  gre proti jugo-zahodu  v Poreč (Parenzo) do   morja,   druga ali velika cesta se  pa bolj   na levo  oberne  proti Pazinu.   Eno uro od Vizinade na verhu ravnine se cesta prekriža.  Tista, ki je naravnost naprej, gre v sv. Lovrenc, desna proti zahodu v Višinjan  in  Poreč;   poštna  cesta  se  pa  zdaj   prav proti izhodu oberne.   Od Vizinade do Karoibe vidiš le malo hiš pri cesti,  ktera se naj večji del med pašniki vije.   Eno uro pred Koraibo se Montona zopet pokaže, blizo pod cesto na   levo   vidiš  farno  cerkev   „Rakotolea   med   posameznimi hišami, dalje prideš v vas „Mačji bob" in kmalo pod vasjo se stara poštna  cesta  zjedini z novo,  in tukaj   imaš pred seboj faro Karoibo.   Od Karoibe greš v homec in zgorej na ravnini se  ti na  zahodu jadransko morje   pokaže,   kterega od zdaj   po cesti hode  dolgo  časa več vidii ne boš.   Cesta gre med pašniki in njivami in kmalo si v „novaškem eelu.u Od te vasi   pol  ure  hoda prideš   pod   vas ?5Treviž",  ktero na desni strani  na homcu zagledaš;  in tukej je zopet ter-žaška  škofija.    V Trevižu  je  fara  in  na  sredi   vasi  pred cerkvijo je  četerivogljaten  stolp,  kteri  iz  med  hiš  kakor zvonik moli, pa ni zvonik, ker po sredi ni prazen,  ampak od zvunej so bile  nekdaj lesene stopnice  do verha, da so
343
iz verha Da sovražnike pazili, in kasneje so, kakor stari Ijadjo pripovedujejo, svojo živino na paši okolj vasi od doma lahko vidili. Od Treviža se cesta v bermsko doliuo oberae. V dolini stoječemu se ti na levo kaže na homcu Beram (Vermo). Cesta gre po dolini, na desni strani so njive, na levi pa Kras, in bližej Pazina lep gojzd na obe strani; na levi strani v gojzdu je lepa pristava, na desni v verha fara wStari Pazin" (Pisioo vecchio). Poprej kakor v Pazin vidiš, moraš še malo na homec stopiti, na kterega verha se ti lep pogled čez okrožno mesto wPazina (Pisino, Mit-terburg) odpre, in tukej stojiš na verha pazinske jame, v ktero potok Zarecica bobni.
Prijatel! do tukaj sem te pripeljal, zdaj pojdi sam v mesto, poglej in poprašaj kaj v njem znamenitega najdeš. Dalje ne bom Istrije popisoval, ker vem, da v Pazina in okolj Pazina so učeneji gospodje rodoljubi, in da bo rad ta ali un pero prijel, da pot do Pole in Reke popiše, kar bi bilo marsikomu všeč in koristno.                     Fr. Vidmar.