PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXV. St. 296 (7490) TRST, sreda, 24. decembra 1969 OBRAČUN DELOVANJA VLADE NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA Utrditev Evropske gospodarske skupnosti važna za razvoj italijanskega gospodarstva Ministri so sprejeli nekaj pomembnih zakonskih osnutkov - Intervju Donat Cattina tedniku «Vie Nuove» RIM, 23. — Danes je bila seja vlade pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta Mariana Rumorja, ki je napravil obračun delovanja vlade v zadnjih mesecih, ter ga povezal z nadaljevanjem programske politike in živahnih pobud prejšnje vlade. V svojem poročilu je Rumor še posebno opozoril na pomen ukrepov in sklepov, ki jih je vlada v zadnjih mesecih sprejela na raznih področjih ter se zahvalil vsem ministrom za njihovo prizadevnost. )4ato je minister za zunanje zadeve Moro podal obširno poročilo o nedavnem zasedanju ministrskega sveta evropske gospodarske skupnosti in o sklepih, ki jih je ta sprejel glede skupne kmetijske politike. Ministra Colombo (finance) in Sadati (kmetijstvo) sta dopolnila Mo-40vo poročilo. V poročilin so ministri poudarili, da je imela italijanska delegacija ražno vlogo na zasedanju ministr-ikega sveta EGS v Brusim in da je iporazum, ki je bil sprejet po treh dneh razprave, izredno važen. Spre-teta rešitev, ki predstavlja skupek lažnih predlogov, zagotavlja zadost-la denarna sredstva za uresničitev ikupne kmetijske politike ter za rse ostale potrebe skupnosti in upo-iteva tudi potrebe po uravnoveše-li razdelitvi bremen, kar je še posebej zahtevala italijanska delegacija. Ministri so izrazili svoje zadovoljstvo tudi nad dejstvom, da je bil 1 Bruslju odobren tudi pravilnik skupnega vinskega trga. Sklepi zasedanja, so poudarili ministri, so dali velik prispevek k utrditvi ev-jopske skupnosti. Poleg tega so tuli ugotovili, da ima italijansko gospodarstvo splošno velike koristi socialno zavarovanje Donat Cattina je vlada odobrila zakonski osnutek, ki določa izenačenje zavarovalnih pravic za turberkulozne bolnike z ostalimi bolniško - zavarovalnimi pravicami. Na osnovi tega zakona bodo tudi bolniki tbc dobili v prvih 180 dneh zadevno dnevnico kot drugi bolniki. Ministrski svet je na predlog obrambnega ministra Guia imenoval generala Enza Marchesija za novega načelnika vrhovnega štaba za obrambo in generala Fran-cesca Mereuja za novega načelnika generalnega štaba vojske. Minister za delo Donat Cattin je v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Vie Nuove«, med drugim poudaril, da so se med sedanjo sindikalno borbo pojavile poleg zahtev po obnovitvi delovnih pogodb, tudi splošne zahteve delavcev, kot na primer zidanje ljudsikih stanovanj, Zaradi božičnih praznikov jutri in pojutrišnjem ne bo izšel noben dnevnik. Zato bo prihodnja številka »(Primorskega dnevnika« izšla v soboto, 27. dec. z vedno večjo vključitvijo v skupno •vropsko gospodarstvo. Ministrski svet je na svoji seji »prejel tudi veliko število zakonikih predlogov in odlokov ter u-jravnih sklepov. Med drugimi je bil sprejet zakonski predlog, ki določa nove prispevke za sklad za plačevanje obresti na posojila v korist malih in srednjih podjetij, ki ie ukvarjajo z izvozom in zakonski tsnutek o podobni pomoči za po-jojila obrtnikom. Ministrski svet je sprejel osnutek idloka za dodelitev miljski občini iržavnega prispevka za stroške, ki ih ima za dobavo vode sosednim Področjem in zakonski osnutek, ki Pooblašča vlado, da krije stroške :a preostala dela pri gradnji go riškega vodovoda. Na predlog ministra za delo in iiiiMiMiiiiiuiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimMiiiMiiiiiii SINDIKALNA DEJAVNOST PRED BOŽIČEM Prometni zastoj v vsej Italiji zaradi stavke javnih prevozov RIM, 23. — Vso Italijo je nepo sredno pred božičnimi prazniki pretresla stavka šoferjev mestnih prevoznih sredstev. V večjih italijanskih mestih je prišlo do velikih prometnih zastojev, v Rimu pa do pravega kaosa. Sindikalne organizacijo zahtevajo, naj se zapadla delovna pogodba obnovi, in to čimprej, ter postavljajo zahteve, ki so podobne tistim drugih kategorij. S tem v zvezi so delodajalske organizacije javnih prevoznih sredstev izdale tiskovno sporočilo, ki ozračje še zaostruje, saj se v njem obtožujejo sindikati, da «zaman zahtevajo od mestnega prebivalstva velikih žrtev* ter pripominja, da je delodajalska stran pripravljena odstopiti izboljšanje v novi delovni pogodbi, ki p>i ne smejo preseči 5 odstotkov notranjih stroškov. Gre v bistvu za izzivanje, če se upošteva dejstvo, da so sindikalisti postavili zahteve, ki bodo bremenile stroške v podjetjih za 20 odstotkov. Industrij« opozarjajo v svoji noti sin dika liste, da se motijo, če mislijo doseči pozitivne uspehe na podoben način, kot so do njih prišli kovinarji, trdeč, da pretresa javna prevozna podjetja ostra gospodarska in finančna kriza, ki bi se v primeru nadaljevanja stavkovnega gi- banja in prekinitev dela še bolj zaostrila. Medtem je stopila v boj še ena delavska stroka — tekstilci, katerih delovna pogodba zapade 1. maja prihodnjega leta. Sindikati tekstilnih delavcev so na eno .nem sestanku v Milanu izdelali platformo zahtev, ki v bistvu ustreza zahtevam kategorije, kakor tudi splošnim smernicam in uspehom drugih strok v tej «vroči sindikalni jeseni*. Gre za zahtevo po mezdnem povišku za 15 tisoč lir, 41) -urnem in petdnevnem delovnem tednu, povišek od 2 do 5 odstotkov za dvoletne poviške plač in pod. Sindikalne organizacije so pozvale delavce naj bodo enotni in pripravljeni na boj, hkrati pa izražajo tipanje, da bo prišlo do čimprejšnje obnovitve delovne pogodbe, vseka kor pa pred zapadlostjo stare. Nadaljujejo se razčlenjene prekinitve dela, ki so jih oklicali nekateri samostojni sindikati za železničarje in druge stroke (načelniki postaj in pod.). Stavke so paralizirale predvsem krajevne in manj prometne proge, medtem ko so mednarodne kombinacije prihajale in odhajale z večjo ali manjšo točnostjo. *iiiiiiiiiiiiiiiuiu«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiHiimMmiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii POSL. ŠKERK 0 KONVENCIJI MED VLADO IN Rfll Radio Trst A naj ustreza antifašističnim izročilom slovenske narodnostne skupnosti Zavrnjen predlog o imenovanju obeh slovenskih deželnih svetovalcev v nadzorno komisijo RAI v Furlaniji-Julijski krajini - Rešiti je treba pereče probleme slovenskih nameščencev pri radiu vprašanje zdravstva, prevozov, davkov itd. Donat Cattin ugotavlja, da sindikati, ki so v stalnem neposrednem stiku z osnovo italijanske družbe, ne morejo čakati na politične formule in na politične razprave in zato postavljajo vprašanja preobrabze družbe izredno enostavno In 'konkretno. Glede atentatov v MMamiu in Rimu Donat Cattin poudarja, da ti nimajo nobene zveze s simdiikatoo borbo. Kljub temu pa ugotavlja, da gre za dejstvo, «ki ga lahko kdo izkoristi za premik na desno vodilne osi življenja v državin. Potem, ko pravi, da so sindikati pokazali! avtadiisciiiplino, Donat Cattin ugotavlja, da so vedno možni pustolovski poskusi tako na skrajni desnici, kot na skrajni izven-parlamentami levica. V zvezi z bodočima perspektivami vlade je Donat Ca,!!.:n poudaril, «da je vse možno od formaline obnovitve levega centra do drugiih rešitev v okviru oblike levega centra: dvostranska, tristranska ali štlristranska vlada. Se pravi, da obstajajo vse tiste možnosti, ki so na razpolago po potrebi«. «Ko pa se govori o morebitni levičarski vladi, mislim, poudarja minister, da nihče ni pripravljen na to rešitev«. O tem lahko kdo govori, pravi Donat Cait-tin, izključno iz propagandističnih ali strumentalističnih namenov. Toda to ni realno in ni nihče pripravljen na to možnost. Predlagata to rešitev bi pomenilo, po mnenju Donat Cattina, pomagati konservativnim strujam. Ko minister govor! o politiki de-mokristjanske levice «Forze Nuo-ve», pravi, «da se mora ta tesno povezati s PSI, ki ima sicer svoje Ideale in svoje pogodbe, s katerimi se ml ne strinjamo, čeprav jih spoštujemo.)« (.•'na* Cattin nato zavrača predhodno politične volitve, ker bi Imele pomen obnovitve prikritega centriama. Potem !.>* govori o potrebi po deželnih vo-hlvah in ustanovitvi dežel, Donat Cattin pravi, da bi morala biti po deželnih volitvah sestavljena organska vlada, «ki bo v stanju nadaljevati dogovor s političnimi silami, uipošt/vajoč dejstvo, da je bil koncept o omejitvi večine, premosten po državnozborskih volitvah 19. maja 1968, saj nista niti obe Rumorjevl vladi nikoli govorili o omejiiibvi večine«. «Mondio Nuovo«, glasilo Socialistične stranke proletarske enotnosti, objavlja uvodnik, v katerem poziva «novo večino* PSI, večino okrog De Martina, naj zavrne izsiljevanje socialdemokratov, ki je del široko zasnovane desničarske politike fn pravi, da obstaja možnost obnovitve sodelovanja med PSI in vso italijansko levico. V članku je rečeno, da danes obstaja širok politični prostor, v katerem se lahko gibljejo socialisti, socialpro-letarci, komunisti in celo mnogi katoliški delavci. RIM, 23. — Komisija za notranje tedeve pri poslanski zbornici je )red dnevi odobrila konvencijo med iržavno vlado in ustanovo RAI. po kateri bo letni prispevek radijskim postajam, ki oddajajo v slovenskem in italijanskem jeziku v deželi Furlaniji - Julijski krajini, tvišan za 140 milijonov lir. Namen fega poviška je kakovostno in količinsko izboljšanje radijskih oddaj. V razpravo je med drugimi polegel tudi poslanec Albin škerk, ki Je je strinjal s prvim delom konvencije, ki zadeva gmotni prispevek za izboljšanje oddaj. Ostro pa e kritiziral sestavo posvetovalne (emisije, od katere je odvisna sploš-ta usmeritev radijskih oddaj v deteti Furlaniji - Julijski krajini. Po ijegovem mnenju je sestava te (emisije odločno nedemokratična, (er ne upošteva prisotnosti slovenjih in italijanskih radijskih naroč-tfkov. Komisijo sestavlja namreč iredsednik, ki ga imenuje vlada, Iva visoka uradnika (enega ime-*uje ministrstvo za PTT, drugega Vladni komisar v deželi). Predsed-lik deželne vlade imenuje ostale 'tiri, in ni izključeno, — trdi posl. ikerk — da bodo tudi ti birokrati Komunistična parlamentarna sku vina je s tem v zvezi predložila 'preminjevalni predlog, po sestali zunanji ministri, ki so morali pripraviti zaključno resolucijo, ter finančni in obrambni ministri, ki so proučili tehnične aspekte mobilizacije arabskega potenciala v boju proti Izraelu. Predsednik ZAR Naser je sredi zasedanja celo zapustil konferenčno dvorano v znamenje protesta proti nekaterim državam, predvsem Saudovi Arabiji in Kuvajtu, ki nista hotela sprejeti dejanskih obvez za podporo boja arabskih držav. Po tem nepričakovanem dogodku je predsednik vrha, maroški kralj Hasan II. prekinil sejo. medtem ko so se državni poglavarji, ki so prisotni v Rabatu, sestali zasebno, da bi našli izhod iz zapletenega položaja. Sicer pa je napetost, ki vlada med nekaterimi državami Srednjega vzhoda, prišla do izraza že včeraj. Najprej je prišlo do ostre po- VPRAŠANJE POSL SCALFARIJA (PSI) NOTRANJEMU MINISTRU «Preiskava naj se ne sprevrže v nedopusten lov na čarovnice» Formalni sodni postopek proti Valpredi in drugim bo v Neuspešna soočenja - Sestanek na milanski kvesturi Rimu MILAN, 23. — Nič novega v zvezi! s preiskavo o atentatih v Milanu tn Rimu. Policija in sodne Oblasti brezuspešno nadaljujejo s soočanjem obtožencev in domnevnih prič, medtem ko so sklenile, da bo proti aretiranim Valpredi in drugim odprta formalni sodni preiskovalni postopek. V zvezi s tem Je bilo sklenjeno, da bodo Obtoženci sojeni v Rimu tn tamkajšnje sodne oblasti iz dneva v dan pričakujejo prejem vseh zapisnikov iz Milana. Preiskavo bo vodil dr. Occorsio, državni pravdnik, ki je včeraj že zaslišal vse obtožence. Sklep, da bo proti obtožencem Moskvi pričeli začet, formalni in ne izredni skraj-..........um.i.i....lunini.nuni..umni.i.............1. Seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednik republike maršal Tito je poslal konferenci na vrhu arabskih držav v Rabatu brzojavko, v kateri v imenu • jugoslovanskih narodov, vlade in ’ svojem imenu pozdravlja konferenco in izraža iskrene želje za uspešno delo. Jugoslavija je vedno sodila, poudarja Tito, da je organizirano sodelovanje arabskih držav življenjskega pomena za zoperstavljanje vsem oblikam napadalnosti in tujega pritiska na arabske države, za ohranitev njihove nacionalne neodvisnosti in teritorialne nedotaklji- t> ni preostalo komisiji drugega kot! vosti. Prepričan sem, da bo vaša » ..-i;.... Ičnnfprpnr*« Hala nnmpmhpn nrisnp- ‘atificirati že veljaven akt. «V tem specifičnem primeru*, je tejal posl. Škerk, »je vlada še en-(rat prezrla številno slovensko na-•odnostno skupnost. Ni hotela upoš-evati v ustrezni meri želje slovenske narodne skupnosti za slovensko 'adijsko pos.ajo, ki bi morala v konferenca dala pomemben prispevek k borbi za odstranjevanje posledic napadalnosti in uresničenju pogojev za vzpostavitev trajnega miru, poudarja Tito. « « * Izvršni biro predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji v Beogradu razpravljal o ne- ikladu z londonskim sporazumom m katerih aktualnih vprašanjih sodelo- vanja Zveze komunistov z drugimi komunističnimi in naprednimi partijami in gibanji in se seznanil z akcijami za odstranjevanje posledic potresa v Bosenski krajini. Na seji je član izvršnega odbora Stane Dolanc poročal o razgovorih, ki jih je delegacija Socialistične zveze in Zveze komunistov Jugoslavije imela z zastopniki komunističnih, socialističnih in socialdemokratskih ter nekaterih drugih naprednih strank v Belgiji, Holandski, Franciji in Zahodni Nemčiji. Veljko Vlahovič, član izvršnega biroja, je poročal o udeležbi delegacije na kongresu KP čila in o razgovorih, ki jih je delegacija imela z zastopniki posameznih komunističnih in drugih delavskih strank in naprednih partij Latinske Amerike. Medtem ko je Cvijetin Mijatovič obvestil izvršni biro o nedavnem bivanju delegacije v Rimu, kjer je bila gost KPI in o razgovorih, ki jih je delegacija imela tudi z zastopniki nekaterih drugih političnih strank Italije. Izvršni biro je odobril delo teh delegacij in sprejel predloge za razvoj nadaljnjega sodelovanja, ki so ga delegacije predložile. V razpravi o akcijah za odstranjevanje posledic potresa v Bosen ski krajini je izvršni biro ugotovil, da so bile kljub težavam doseženi pomembni rezultati za normaliziranje življenja na tem področju. Izvršni biro je pozitivno ocenil položaj v Bosenski Krajini in ugotovil, da so sklepi, ki so bili do sedaj sprejeti od ustreznih organov in teles za odstranjevanje posledic potresa, osnova tudi za bodoče delo za odstranjevanje posledic potresa. # , # Zvezni poslanci so prejeli danes od Zveznega izvršnega sveta dokončno besedilo osnutka resolucije o osnovah gospodarske politike v prihodnjem letu. Načelni razpravi, ki se je danes pričela na skupni seji odbora za gospodarsko politi ko in finance Sveta narodov se poslanci niso strinjali z mišljenjem zveznega tajnika za gospodarstvo dr. Borivoja Jeliča, da so predlagal« resolucije skrbno proučili in upoštevali predloge poslancev iz prejšnje razprave. Poslanci so o spremembah prejšnjega osnutka u-gotovili, da v sedanjem osnutku najvažnejši njihovi predlogi niso bili upoštevani in da so v dokončnem besedilu popravljene samo nekatere stilske spremembe. Drugi ugovor poslancev je bil, da organi uprave niso skupščini dostavili plačilne bilance, analize razvoja nezadostno razvitih krajev in drugih materialov, ki bi omogočili, da se dokončno zavzamejo stališča, prikazana v resoluciji. Z današnjo razpravo v odborih se je stvarno pričela sklepna debata o resoluciji o gospodarski politiki v prihodnjem letu, o kateri bodo dokončno razpravilaJi v svetu na sejah 25 in 26. decembra. B. B. Sam sodni postopek dokazuje, kot menijo politični in drugi krogi v prestolnici, da se vsa zadeva zapleta tn ni zaenkrat novih in odločilnih elementov. Tako je včeraj socialistični poslanec Scalfari naslovil na notranjega ministra Restiva vprašanje, v katerem ga opozarja na nekatere meglene plati, ki so prišle na dan med preiskavo, kakor tudi nevarnost, da pride zaradi iskanja takojšnjih uspehov do «lova na čarovnice« proti pripadnikom levičarskih gibanj. ((Vprašujem vas, kakšne smernice ste Izdali v zveri s preiskavami, da bi se ne sprevrgle, kot se dogaja, v «lov na čarovnice«, ki ni vreden demokratične to civilizirane države«. Scalfari omenja v zvezi s tem primer milanskega anarhista Pi-nellija, ki Je v prvih dneh preiskave umrl zaradi padca s četr-j tega nadstropja milanske kvestu-I re, kjer so ga ravnokar zasliševali. Scalfari trdi, da je bil ta primer ((napihnjen brez pravih su-mov«. da je bdi umrli anarhist, ki ga imenuje »petnajsto žrtev milanskega atentata«, zadržan na kvesturi preko zakonitih rokov. Pozneje so morali priznati, da niso glede Ptoelllja ugotovili ničesar, trdi Scalfari ln nadaljuje: ((Parlament Ima pravico vedeti, kaj se je zares zgodilo v prostorih milanske kvesture tistega dne« ta «če so megleni sumi glede Ptael-lija, pozneje razblinjeni, istovrstni tistim, na osnovi katerih so se drugi pripori spremenili v aretacije ta nediskrtmtairama dejanja Ideološkega terorizma v teku po drugih italijanskih mestih«. Soalfari omenja pri tem hišne preiskave proti pripadnikom levičarskih strank in gibanj v Genovi, pri tem pa se sprašuje, če je te preiskave vodila sodna oblast ali pa skupina funkcionarjev Us kvesture V Milan je medtem prispel državni praivdnik Occorsio, ki primerja izsledke milanskih preiskav s tistimi, s katerimi sam razpolaga. Setu so pripeljali tudi mladeniča, Anlella D’Erica iz Barija. Spremljalo ga je dekle. V prostorih milanske kvesture je tudi prišlo do sestanka med načelnikom rimskega političnega oddelka kvesture dr. Provemzo, milanskim kvestorjem dr. Guldo in načelnikom milanskega političnega oddelka Allegro. Sestali so se zato, da preučijo razvoj preiskav v averi z atentati. Dr. Occorsiu pa so v političnem oddelku izrodit sveženj poročil o krožku «22 marec«. Negativno se Je popoldne zaključilo soočenje v zaporu «Regtaa Coeli« v Rimu, med Valpredo ta neko žensko, lastnico trgovine nasproti milanski banki, v kateri je eksplodira! peklenski stroj. Trdila je namreč, da se spominja nekega mladeniča, ki Je sumljivo ta oprezno hodil tam mimo. Prepeljali so jo v Rim, kjer pa je priznala. da ji Valpreda ni znan Delegaciji SZ in ZDA zapustili Helsinke HELSINKI 23. - Po zaključku sovjetsko • ameriških razgovorov za omejevanje jedrskega oboroževanja sta danes delegaciji ZDA in SZ zapustili HeLsinke. Ob odhodu je šef ameriške delegacije Gerald Smith izjavil, da bo prihodnja faza pogajanj, ki se bo začela aprila prihodnjega leta na Dunaju, trajala približno tri mesece. Obe delegaciji se bosta nato spet sestali jeseni, tokrat spet v finski prestolnici. Smith je tudi dejal, da bodo podobna pogajanja bila tudi leta 1971. letnike med predsednikom Jemenske republike Al Irianijem in delegacijo Saudove Arabije. Jemenski predstavnik je obtožil to državo, da zbira svoje vojaške enote na meji z Jemenom, namesto da bi jih naperil proti Izraelu. Nato pa je prišlo do prav tako ostrega besednega spopada med predsednikom libijskega revolucionarnega sveta Al Gadafijem in alžirskim predsednikom Bumedienom. Prvi je zahteval, naj se vsaka država jasno izreče o konkretni pomoči, ki jo je pripravljena nuditi državam, ki prenašajo glavno breme v boju proti Izraelu, se pravi predvsem ZAR in Jordaniji. Alžirski predsednik je odvrnil, da bo vsaka država pač pomagala po svojih možnostih ter polemično vprašal Al Gadafija, koliko libijskih enot ie pripravljenih na boj z Izraelom. Pristavil je tudi, da ie sicer Alžirija pripravljena nuditi arabskim državam vso denarno pomoč, toda | s pogojem, da bo ta pomoč zares služila voini, ne pa v druge namene. Na današnji tiskovni konferenci je ameriški državni sekretar Wil-liam Rogers zanikal, da bi pomenil novi ameriški načrt za mir na Srednjem vzhodu poskus zbliževanja z Arabci. Taka ocena predpostavlja, da so Arabci sovražniki, ki jih skušajo ZDA pomiriti, kar pa ni res. Rogers je poudaril, da že dolgo let obstajajo med ZDA ta arabskimi državami prijateljski odnosi Sef ameriške diplomacije Je izjavil, da so ameriški predlogi ((pravični, izčrpni ta sad zrelega preudarjanja« ter da so v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN iz novembra 1967 Na vprašanje, če bo odklonilni odgovor Izraela ameriškim predlogom vpliva) na vojaško pomoč VVashingtona vladi v Tel Avivu, je Rogers odgovoru z odločnim «ne». Dodal je tudi, da ZDA. kot tudi SZ, ne mislita vsiljevati Izraelu m argbskim državam neke rešitve, ampak samo dajati predloge, kar je tud) njuna dolžnost, v kolikor sta SZ in ZDA članici varnostnega sveta OZN V New Vorku Je bil danes enaindvajseti sestanek med predstavnik; štirih velesi) o Srednjem vzho du. Sestanek je bil na rezidepci francoskega poslanika pri OZN Be-rarda ta je trajal dve uri m pol. O poteku sestanka m vesti; prihodnje srečanje bo v torek 30 decembra Izraelski predstavnik pri UZN Tekoah se je sestal včeraj z generalnim tajnikom te organizem te U Tantom, kateremu je sporočil, da so Stiristranski razgovori med Francijo, Veliko Britanijo, SZ In ZDA v nasprotstvu z listino OZN ter da so privedb do hudega poslabšanja položaja na Srednjem vzhodu Tekoah je tudi izjavil, da so izraelske zgube zarad' arabskih na-padov na področju Sueškega prekopa v zadnjem mesecu za 100 odstotkov višje od prejšnjega razdobja Danes so medtem tzranfeka letala te tretji dan zapovrstjo napadla Jordansko ozemlje na vzhodnem bregu reke Jordana. Napad je trajal 30 minut. RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA Starostni upokojenci morajo dobiti polno pokojnino Polnoveljavni pa ostanejo zakonski predpisi, ki zadevajo upokojence z dovršeno delovno dobo in invalide RIM, 23. — Sodniki ustavnega sodišča so danes razsojali o nekaterih vprašanjih ustavne zakonitosti zakonov, ki jih je v zadnjih dveh letih sprejel parlament. Najvažnejše vprašanje zadeva prepoved seštevanja pokojnin socialnega varstva z mezdami, oziroma plačami iz delovnega odnosa. Ustavni sodniki menijo, da zakon lahko prepoveduje to seštevanje, toda le v določenih mejah. Sodniki so proglasili za nezakonite predpise, ki, z izjemo nekaterih minimalnih določil, prepovedujejo seštevanje mezd oziroma plač s starostno pokojnino. V sklepu u-stavnih sodnikov pa je rečeno, da so nekateri predpisi, ki jih je sodišče proglasilo za nezakonite, bili že pred kratkim spremenjeni v smislu večje koristi upokojencev. Na drugi strani pa je ustavno sodišče sklenilo, da je brez osnove vprašanje zakonitosti predpisov, ki prepovedujejo seštevanje mezd, o-ziroma plač za upokojence z dovršeno delavno dobo in določajo, da se pokojnine invalidov, ki še nadaljujejo delovno razmerje, zmanjša jo na eno tretjino. Ustavni sodniki so sklepali o teh vprašanjih na podlagi čl. 5 zakona št. 238 z dne 18. marca 1968 in čl. 20 predsedniškega odloka z dne 27. aprila 1968. Izjava ustavnih sodnikov zadeva prav ta dva zakona, katerih nezakonitost pa zadeva le točke, ki so povezane s starostno pokojnino. V razsodbi se navaja nadalje, da je zakon z dne 30. aprila letos določil, da se ne more seštevati vsot, ki so višje od minimalne pokojnine z mezdo, oziroma plačo, vendar pa le v višini 50 odst. Spričo sklepa ustavnega sodišča, zakonski predpisi iz leta 1968, ki zadevajo prepoved o seštevanju mezd in plač s starostno pokojnino izgubijo veljavo in se jih ne more več upoštevati pri sporih, ki gredo od 1. maja 1968 do 1. maja letošnjega leta. V nadaljevanju svoje razsodbe, ustavni sodniki opravičujejo svoj sklep, da se lahko v celoti odreče pokojnina za dovršeno delovno dobe. delavcem in uradnikom, ki še nadaljujejo delovno razmerje, ker bi sicer bila neupravičeno znižana splošna starostna meja, ki je predpogoj za prejemanje starostne pokojnine. Vse te sklepe je treba seveda povezati z obstoječim socialnim varstvom, ki je podlaga INPS. Prav tako, ker gre za proporcionalen sistem (prispevkov), šene more odreči starostnim upokojencem pravica do polne starostne pokojnine. Iz vsega tega je razvidno, da so ustavni sodniki zelo strogo tolmačili veljavne zakone ter so zavrnili vsako njihovo tolmačenje na škodo starostnih upokojencev (kar bo ustanovo INPS stalo lepe denarce), a na drugi strani pa so bili neizprosni do ljudi, ki lahko še delajo in ki še niso dopolnili 60. leta starosti. Na kraju naj še omenimo, da so ustavni sodniki proglasili za nezakonite nekatere predpise čl. 32 enotnega zakona o ljudskih stanovanjih. Gre za roke v katerih lahko najemnik poravna najemnino ter lahko vloži priziv proti odloku o plačilu najemnine in izgonu iz stanovanja, ki ga je sprejel predsednik sodišča na podlagi izjave predsednika usta- nove IACP. Ustavni sodniki menijo, da so ti roki prekratki, če se upošteva predpise ustavnega zakona. Naj omenimo še, da so ustavni sodniki proglasili za neustavna dva člena zakona o zrelostnih izpitih v .avtonomni deželi Aosta. Ustavno sodišče je menilo, da zakon krši napelo izenačenja italijaaskega in 'rancoskega jezika upoštevajoč čl. 38 leželnega statuta. SAJGON. 23. — Radio ameniških vojaških sil v Vietnamu je sporočil, da je v včerajšnji nesreči južnavietnamskega letala u-rprlo 135 oseb. Letalska družba «Air Vietnam« tega sporočila še nj potrdila, če pa bo vest po- trjena, bo najhiutfša letalska nesreča v Vietnamu. Prejšnja huda letalska nesreča se je zgodila septembra in je terjala 75 smntinliih žrtev. Meditem je prišla od južnovtet-namiSke vlade vest o začasnih podatkih, po katerih naj bi v nesreči umrlo 50 oseb, 35 pa naj bi jih bilo ranjenih. VIBNTIANE, 23. — Letalio, ki je letelo Iz Vienitlanejia v Laosu in bi moralo pristati v Luang Pra-bartgu je v gosti megli padlo na goro v severnem Laosu. Od devetnajstih potnikov jih je 15 u-mrlo. Proces v VVintcrthuru (Švica) se je zaključil z obsodbo treh arabskih obtožencev. Od leve proti desni: Mohamed Abu El Eiga, Amena Dahbar in Ibrahim Tawfik Jusef. Sodniki so oprostili Izraelca Rahamina Po Solzenicinovi izključitvi iz zveze sovjetskih pisateljev 31 pisateljev iz raznih držav najavlja kulturni bojkot SZ Članek v «Lileraturnaji gazjeti» obtožuje Louisa Aragona, da se vdaja «meščanski propagandi» Ogorčenje, ki ga je izzvala Solže-nicinova izključitev, se še ni poleglo. Prejšnji četrtek je namreč britanski dnevnik »Times« objavil protestno pismo 31 pisateljev svetovnega slovesa in raznih narodnosti, ki grozijo, da bodo kulturno bojkotirali Sovjetsko zvezo, če bodo Sol-ženicina sovjetske oblasti še vedno zasledovale. Med tistimi, ki so pismo podpisali so A. Alvarez, Pierre Caterine Spaak bo v kratkem nastopila skupaj z Johnnyjem Dorelli-jem v glasbeni komediji Neila Simona: «Promises, promises« .......................................... Sporazum o delovni pogodbi kovinarjev zasebnih podjetij Objavljamo v izvlečku osnovne točke delovne pogodbe za zasebne kovinarje, kot so jo sindikalne organizacije FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM začrtale s Confdndustrio, jo pa morajo delavoi ratificirati na svojih skupščinah. URNIK: Velja načelo, da bodo delavci od 1. decembra 1972 deilali 40 ur tedensko. Umik se bo v treh letih krčil po eno uro, npr. jeklarji bodo delali od 1.1.1970 41 ur tedensko, 1.1.1971 pa že 40, ker delajo danes 42 ur. V ladjedelnicah pa bodo od sedanjih 45 ur prešli 1.1.1970 na 44, 1.1.1971 na 43, 1.1.1972 na 42 in končno 1.12.1972 na 40 ur tedensko. PLAČE IN MEZDE: Od 1. januarja 1970 se delavske mezde povišajo za 65 Ur na uro (enako za vse), uradniške plače pa za 13.500 Ur mesečno. OBRAČUN MEZD ZARADI KRČENJA URNIKA: V obračun ne bo všteto formalno skrčenje od dosedanjih »uradnih« 48 ur na urnik, k) ga delavci uživajo danes. Obračunana kvota bo »zamrznjena« do dne, ko bo dlasežen 40-urni delovni teden in tedaj izplačana v obliki nagrade. Za ostalo pa se bo plača preračunala tako, da se mezda razdeli na 44 (oziroma, za druge kategorije 45,53 ali 42; delov na osnovi sektorialnega dejanskega urnika. TRINAJSTA PLAČA: Dosedanja božična doklada se spremeni v 13. plačo, ki bo računana na osnovi 208 delovnih ur. OPRAVLJANJE NADUR: Izredno delo mora biti zares nekaj izrednega in za vsakršno čezmerno zahtevo po nadurah bodo m>’ rala podjetja pismeno zaprositi sindikalna predstavništva za odobritev. Vsekakor je število nadur omejeno takole: od 1.1.1970 10 tedenskih ur, 9 ur od 1.1.1972 in 8 ur od 1.12.1972. DOPUSTI: Delavski in uradniški dopusti se podaljšajo za en dan. lahko pa tudi več, če se pri tem izkoristijo prazniki, Id so nedelje. ENAKOPRAVNOST DELAVCEV IN URADNIKOV: V primeru nezgod in »poklicnih« bolezni: od 1.1.1970 popolna enakopravnost v pravicah in gmotnih prejemkih. V primeru bolezni: od 1.1.1970 bčxk> delavci prejemali 50 odstotno, od 1.1.1972 pa v celoti. DELAVSKE SKUPŠČINE V TOVARNAH: Sindikalne organizacije imajo pravico sklicati skupščine v tovarnah, ločeno in enotno, izven delovnega umika, po predhodnem obvestilu. Med delovnim umikom lahko potekajo skupščine le za 10 delovnih plačanih ur. Pravico do skupščin imajo podjetja z več kot 15 delavoi. Na skupščinah so lahko prisotni zunanji sindikalni voditelji. SINDIKALNE PRAVICE: Delavcem, ki so člani sindikalnih vodstev priznava sporazum 8 ur mesečno za odhod na sestanke sivoje organizacije. Delava imajo pravico do sindikalnih zastopnikov v tovarni, ki uživa,jo iste pravice kot člani notranjih komisij. V podjetjih se lahko svobodno širijo sindikalni tisk, letaki, lepaki in knjige. DISCIPLINSKI UKREPI: Opozorila morajo delavci prejemati pismeno. Disciplinska ukrepi lahko stopijo v veljavo samo po preteku 5 dni, ko ima delavec pravico do priziva. Pozneje ima pravico do tega tudi sindikalno zastopništvo. Delavec lahko v vsakem trenutku zahteva prisotnost sindikalnega zastopnika. Emmanuel, Giinther Grass, Graham Greene, Rolf Hochhuth, Julian Hux-ley, Arthur Miller, Mary McCarthy, Willium Styron in Philip Toynbee. Besedilo pisma je naslednje: »Način, kako v lastni državi ravnajo s sovjetskimi pisatelji, je prerasel v mednarodni škandal. Osupnili smo ob vesti, da so Aleksandra Solženicina izključili iz zveze sovjetskih pisateljev, ruskega pisatelja, katerega tudi, če sledimo besedam Arthurja Millerja -- soglasno cenijo kot klasika. Druga dva pisatelja, ki so ju pred tem izključili, sta bila Ana Ahamatova in Boris Pasternak. Kako je jasen zagrenjeni Solženicinov vzklik: «Ali vam ta sramota ne zadostuje?« S tem, da je bil prisiljen k molku pisatelj Solženicinove veličine je bil istočasno izvršen zločin proti civilizaciji. Ni nam znano, če bodo v tem novem lovu na čarovnice, sledile druge etape. Lahko samo upamo, da se ne bo ponovil proces Sinjavsky-Daniel. Izkušnja nas uči, da besedni protesti nisft' bi prizadeli sovjet- ske oblasti. Vseeno pa se obračamo na te oblasti, da bi prenehale preganjati Solženicina. Če te naše prošnje ne bodo uslišali, se ne bomo mogli poslužiti nobenega drugega sredstva, kot tega, da prosimo vse pisatelje in u-rr.etnike sveta, da začnejo bojkotirati na mednarodnem kulturnem torišču državo, ki hoče samo sebe postaviti kot znanilko civilizacije, dokler ne bo prenehala barbarsko ravnati s svojimi umetniki In pisatelji.« Temu protestu se je priključil tudi protest francoskega filozofa Gabriela Marcela in romanoDisca Claudia Avelina. Izjavila sta, da ukrepi, ki jih je SZ sprejela roti Solženicinu, oškodujejo «še enkrat neposredno svobodo izražanja, ki je življenjsko važna za vsako pravo ustvarjanje, katere koli naj bodo Solženicinove osebne izbire«. V sredo je časopis zveze pisateljev SZ «Literaturnaja gazjeta« objavil članek, v katerem ponatisku-je vse glavne izjave, ki so jih člani dali prejšnji teden na skupni seji literarne organizacije in društva sovjetskih umetnikov. Ob tej priliki so prišli na dan novi napadi na Aleksandra Solženicina in stroga | kritika Louisa Aragona, odgovorne-! ga urednika »Lettres francaises« in I člana centralnega komiteja francoske komunistične stranke. Aleksander Čakovsky, odgovorni urednik «LiteraTurnaje gazjete« in pisec romana, v katerem so vidne stalinistične značilnosti, je na primer najprej poudaril, da vera v socializem, ki so ga zgradili v SZ, spodbuja in bo spodbujala vse delavce in intelektualce sveta. Dokazati, da ta socializem še ni razrešil teh »prekletih problemov« duha, je eden izmed glavnih napadov protikomunistične ideolog:je. Nadaljeval je: «Da bi to dosegli, so pognali ogromen propagandni stroj. In kot posledica tega so se nekateri zahodni predstavniki inteligence pustili v zamotanih zgodovinskih momentih ujeti na limanice antisovjetizma. Dokler gre za ljudi, ki se niso nikoli odlikovali po svoji politični trdnosti, lahko še razumemo; vendar nisem nikoli razumel in nedvomno nikoli ne bom, kako na primer pisatelj, kakršen je Louis Aragon, ne spozna, da v podpiranju protisovjetskih klevet meščanske propagande, ki se naslanja tako na dogodke v zvezi s češkoslovaško, kakor na naše notranje življenje, pelje vodo na mlin reakcionarjem.« Te izjave so zanimive z dveh strani: prvič, ker čakovsky omenja češkoslovaško, drugič pa, ker izraža kritiko stališča ne samo odgovornega urednika «Lettres francaises«, ampak celotne francoske komunistične stranke. To je tudi prvič, da so omenili v kritiki ime Louisa Aragona, poleg tega je važno, da so »Lettres francaises« že leto dni prepovedane v SZ. Bralci »Literaturnaje gazjete«, ki doslej niso imeli prilike, da bi brali o odmevu, ki sta ga Solženicinova izključitev in dogodki na češkoslovaškem izzvali pri francoskem pisatelju, so se naenkrat seznanili tudi s sodbo, ki jo imajo v Moskvi o njem. Čakovskv se je na isto temo povrnil v članku, ki ga je v četrtek objavila «Pravda« z naslovom »Pisatelji v sodobnem svetu«. EKSPLOZIJA V TOVARNI CIBA V BASLU Trije mrtvi in 28 ranjenih zaradi eksplozije kotla Nepojasnjeni vzroki nesreče, ki je povzročila veliko paniko v desetnadstropnem poslopju BASEL, 23. — Davi oteold 10. ure se je pripetila huda, eksplozija v 10 - nadstropnem poslopju švicarske tovarne komičnih proizvodov svetovno znanega podjetja «CIBA». Pri eksploziji so tri osebe izgubile življenje, 28 ljudi pa je bilo ranjenih, a od teh 15 zelo hudo. Istovetnosti dveh težkih ranjencev Se niso ugotovili. Policija še nd sporočala imen mrtvih in ranjenih in 'niitd njihove narodnosti, ker prizadete družine niso bile še obveščene. Kako in zakaj je prišlo do eksplozije še ni znano. Zdd se, da je eksplodirali neki kotel na višok pritisk, čeprav tehnika trdijo, da je bilo poskrbljeno za popolne varnost. Ko je eksplozija nastala, se je polastila delavcev in uradnikov velika panika. Vsa so kot brezglavi drveli po stopnicah na prosto, nekatere ženske pa so celo skočile skozi okna prvega nadstropja ter se pri padicu lažje poškodovale. Takoj po eksploziji se je nad tovarno dvignil rumenkast dim, ki je popolnoma zakril okolico ter se čez nekaj časa spustil na površtao žemlje več kilometrov daleč od sreefcšča eksplozije. ko šo prve reševalne ekipe' prihitele na kraj nesreče, se jim je rauddl strahoten pogled. Povsod je vladalo pravcato razdejanje te. opu- stošenje. Več ranjencev so morali potegniti izpod ruševin. Organi znanstvene po Moije preiskujejo vzroke eksplozije. Za se dšij še ni znano, kakšna jo gmotna škoda, menijo pa, da je zelo velika. kanskega režima z namenom, da uvede vojaško diktaturo«. Poslanec Ngujen Van Phoung pa je obtožil Thieuja, da hoče odpraviti narodno skupščino: «Nedavna Thieujeva dejanja In izjave — je dejal — so dokazale, da si želi politiko umora in sabotaže proti poslancem, proti časnikarjem in proti narodu z namenom, da vzpostavi diktatorski režim.« «Thieu — je dejal neki drugi poslanec, Tran Cong Quoc — ve, da ne more zmagati na volitvah leta 1971. Zato hoče uničiti ta režim ter spet uvesti militaristični režim za zaščito lastnih interesov. Vsi soglašamo — je dodal — da bi bilo treba izročiti Thieuja vojačkemu sodišču zaradi njegovih dejanj veleizdajstva«. Tudi v sajgonskem senatu se o-pozicija proti Thieuju čedalje bolj krepi. Tako so morali danes celo prekiniti razpravo o proračunu, ker Je kar 20 od 40 prisotnih senatorjev vzelo besedo in kritiziralo predsednika. Senatorji so Thieuja med drugim obtožili, da je organiziral protikomunistično demonstracijo, med katerp^je v soboto skupina prenapetežeV vdrla v poslansko zbornico in jo opustošila. Senat je tudi sklenil ustanoviti posebni odbor, ki. naj odpre preiskavo o tem dogodku. In'....Illllllllllllnillllllllllllllllll..........................................................im..................................1 Huda kriza sajgonskega režima V sajgonski poslanski zbornici in senatu se širi odpor proti predsedniku Thieuju SAJGON, 23. — V Južnem Vietnamu se vztrajno širi odpor proti kolaboracionisbičnemu pir ' edniku Van Thieuju, kateremu na nasprotuje samo ogromna večina južno-vtrtnamskega ljudstva, ampak celo velik del sajgonskega parlamenta. Številni južnovietnamski poslanci so danes sklicali tiskovno konferenco, na kateri so izredno ostro kritizirali predsednika, ’ češ da hoče vzpostaviti vojaško diktaturo. Poslanci so tudi zahtevalii,sodni postopek proti ^an Thieuju zaradi veleizdaje. «Javno obsojam — je izjavil poslanec Ngujen Trong Nho — zaroto predsednika Thiueja, ki išče sredstev za uničenje republi- Kontejnerji so se vrnili z izraelskimi agrumi Kontejnerje «Interfrigo» z vgrajeno hladilno napravo polagajo na že iezniške vagone. Nemška ladja »Arktos«, ki jih je pripeljala iz Izraela, bo najprej vkrcala tovor noviii avtomobilov za Srednji vzhod, nato pa zopet nekaj praznih kontejnerjev za izraelske agrume in povrtnino. Prva pošiljka blaga je namenjena v Nemčijo, Francijo in Švedsko, kontejnerji pa so švicarska last Voščila dijakov županu Župan Spaccini je sinoči prižgal lučke na veliki božični jelki na Trgu Goldoni, ki jo je Trstu podaril Trbiž. S tem so se zaključile priprave in delo za svetlobno okrasitev našega mesta za božične in novoletne praznike. Sinoči so zagorele lučke in drugi svetlobni okraski tudi v nekaterih drugih predelih mestnega središča in okolice, kjer so občinski uslužbenci postavili božične jelke, in sicer na Trgu sv. Antona, na Trgu Cavana, na Trgu Vittorio Veneto, na Trgu Garibaldi, na Trgu Baiamonti, v Skednju, na Greti, v Barkovljah, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu itd. Danes bo župan obiskal bolnike v bolnišnici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu, izrekel jim bo voščila v imenu vseh meščanov ter izročil darila, ki jih je prispevala Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio). V božičnem vzdušju je bilo včeraj dopoldne na županstvu srečanje župana z dijaki srednje šole »Pitteri«, ki so izrazili željo, da bi radi osebno spoznali župana. Dijaki 50 županu postavili razna vprašanja o delovanju občinske uprave in o problemih našega mesta ter mu zaželeli najlepše uspehe pri njegovem delu. Javni božični nastop Godbenega društva v Nabrežini Staro tradicijo nabrežinske godbe, ki je na božični dan prirejala na trgu svoj koncert, nadaljuje Godbeno društvo Nabrežina z nastopi pred vaščani za skupno voščilo k prihodnjemu letu. V zameno seganja rok voščimo vsem vaščanom srečen božič in zdravja polno novo leto ter vabimo na božični dan ob 11. uri na naš nastop. Odbor godbenega društva Nabrežina. Prepovedano metanje petard Tržaška kvestura opominja, da je ob božičnih in novoletnih praznikih po zakonu prepovedano v naseljenih predelih, na javnih ulicah in trgih, ali v njihovi smeri, prižigati umetne ognje, še posebno topiče, žabice, petarde in podobno. Proti prekrševalcem bodo na osnovi zakoaia nastopali zelo strogo. V ITALIJI IN JUGOSLAVIJI SE JE VREME IZBOLJŠALO V Avstriji je hud mraz zahteval doslej 8 smrtnih žrtev Živo srebro je v Zvvettlu doseglo -26 stopinj, na Dunaju pa 16 stopinj pod ničlo RIM, 23. — Slabo vreme se je danes v Italiji sn Jugoslaviji nekoliko ublažilo. Na Siciliji je val slabega vremena povzročil precej škode, predvsem v pristaniščih. Ponekod je pronicanje vode zrahljalo nasipe iz zemlje, ki sedaj grozijo, da bodo zasuli nekaj stavb. V višjih predelih so ceste Zasnežene in prevoz je mogoč le z verigami. Povsod je temperatura nizka. Vreme je bilo v Jugoslaviji oblačno In hladno. Najnižjo temperaturo so ob 13 zabeležili v Ljubljani 0.13 stopinje. Za jutri napove dujejo ravno tako vreme, v kotlinah bo megla, na Jadranu bo deževalo, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini pa bo sneži- lo. V Sloveniji so .sedaj vse glavne ceste in mejni prehodi prevozni. Ponekod je bil promet otežko-čen zaradi poledice, v Srbiji in Cml gori pa so nekatere ceste še vedno neprehodne. Hud mraz, ki še vedno vlada v Avstriji, je doslej zahteval 8 smrtnih žrtev. Danes so na Koroškem umrle tri starejše osebe, ker so zmrznile. V Zvvettlu so zabeležili danes 26 stopinj pod ničlo, na Dunaju pa —16 stopinj. Mnogo avtomobilov je ostalo na cesti, ker se jim je akumulator izpraznil. Na Češkoslovaškem je že več dni hud mraz; temperatura je že 5 dni 20 stopinj pod ničlo. Ponoči med soboto in nedeljo je živo srebro doseglo 2.3 - 28 stopinj pod ničlo in ponekod celo —31 stopinj. Zaradi poledice in snega je bil skoraj ves železniški in avtomobilski promet paraliziran. Vremenske razmere so zelo vplivale na proizvodnjo električne energije in na ogrevanje, ker je bil prevoz premoga z vlaki skoraj ustavljen. Zvezna, češka in slovaška vlada so se zbrale, da bi skupno razpravljale o problemu, ki je zajel državo in opozorile prebivalstvo, naj varčuje z elektriko in premogom. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/III ODPRT JE NOV KASIN0 V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugoslovanskem »Milanu« s sedežem v modernem, izbranem in središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavarni, slaščičarna, sladoiedarna. snack-bar ROULETTE, BACCARA, CHEMIN DE FER, BLACK JACK OPATIJA ■ PRIPRAVLJA POSEBEN LASTNI PROGRAM ZA SILVESTROVO ■ NA SLOVESEN NAČIN BOSTE DOČAKALI NOVO LETO 1970 ■ Za Informacije In rezervacije telefon 71814, dnevno od 19.30 dalje X P< >RT( »ROZ PORTOKOSE novi.Kilt CIIKMIN lili FER R A< .CAHA V HOTELU »PALAČE« PORTOROŽ Odprlo vse Ido vabi na praznovanje ob božičnih in novoletnih praznikih VELETRGOVSKO PODJETJE M ano6« postojna VAM NUDI PREK SVOJIH TRGOVIN, MARKETOV IN SUPERMARKETOV V POSTOJNI - SEŽANI -KOPRU - IZOLI - PIRANU IN V PORTOROŽU BOGATO IZBIRO KVALITETNIH PREHRAMBENIH ARTIKLOV SVEŽE MESO VSEH VRST — SUHOMESNATE IZDELKE - MLEČNE PROIZVODE - VINA IN DRUGE PIJAČE. Pa še: usnjeno ter drugo moško In žensko konfekcijo, kozmetiko, preproge, čipke in suvenirje V nedeljo je bila v Kulturnem domu v Ulici Pelronio dijaška prireditev v proslavo 25-letnice ponovne oživitve slovenske šole v Trstu in na Tržaškem, hkrati pa so dijaki proslavili tudi poimenovanje slovenskega liceja no našem velikem pesniku F. Prešernu. Mešani zbor liceja je v okviru slavnostnega programa zapel nekaj pesmi, dijaki pa so uprizorili Cankarjevega «Kralja na Betajnovi®. Prireditev je zvabila toliko občinstva, da je napolnilo veliko dvorano KD. NIKON PRIPRAVLJA PROGRAM PRODIRANJA V VESOLJE V prihodnjem desetletju bodo načrti bolj skromni Izvedenci domnevajo, da se bodo ZDA omejile na oporišča ki bodo tedne ali celo mesece krožila okoli našega planeta VVASHINGTON, 23. — Predsednik Nixon pripravlja v teh dneh besedilo posebne poslanice ameriški državi, poslanice, s katero namerava določiti novi vesoljski program Združenih držav za prihodnje desetletje. Medtem ko je v začetku šestdesetih let pokojni predsednik John Kennedy napovedal državljanom ZDA zelo ambiciozne smotre ameriške kozmonavtike, kako priti na Luno, se bo Nixon omejil le na oris bolj omejenih ciljev. Ne bo napovedal nobenih spektakularnosti. Zdi se namreč skoraj gotovo, da bo Nixon opustil sleherno namigovanje glede osvajanja bdečega planeta® — Marsa. S tem bo hkrati demantiral optimistična predvidevanja, ki so bila izražena v tem smislu v juliju letos, ko je o tem spregovoril Nixonov pomočnik, ameriški podpredsednik Spdro Agnevv. Predsednik Nixon bo obrazložil Američanom — tako se vsaj domneva — program, ki bo predvideval prvenstveno gradnjo vesoljskih postaj, ki bi mogle ostati na krožni poti okoli Zemlje tudi po več tednov, morda celo več mesecev in ki bi vršile celo vrsto nalog, tako da bi služile kot oporišča za izstreljevanje raket v globlje vesoljstvo ali pa bi bile baze za astronomska opazovanja. Program, kolikor bi ostalo pri tem, bi ne bil kdove kako drag. Tako pravijo ljudje, ki se na to spoznajo. Po njihovih ocenah bi vse to stalo le okoli deset milijard dolarjev, to se pravi približno 6.250 milijard lir. Na vsak način pa predsednik Nixon za prihodnje finančno leto ne bo zahteval od kongresa toliko sredstev, kolikor jih je zahteval letos. Letos mu je kongres dal 3 milijarde 700 milijonov dolarjev. Vsekakor •iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii iiiiiii iiiiMiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif MX0N SE LAHKO PROSLAVI SAMO Z ENO VOJNO Bitka proti raku bi bila že v kratkem izbojevana, če... Odprto pismo ameriškemu predsedniku s pozivom, da začne vojno, v kateri bo imel stoodstotno podporo vsega ljudstva Ameriški predsednik je bil te dni jiavino pozvan, naj napove neko novo vojno — vojno raku. Razumljivo, da niilhiče ne pričakuje od Nixoma, da bo sam odkril zdravilo ali cepivo proti tej strašni bolezni, ki je letos povzročila smrt 318 tisoč Amerikancev. V omenjenem pozivu se od njega zahteva samo ena stvar, edina, ki jo lahko napravi: da se zavzame oziroma odobri take fonde za raziskovalne namene, ki bi omogočili deželi zmago v edini vojni, 'ki bi jo stoodstotno podprlo vse prebivalstvo: in pa. da tako veliki armadi raziskovalcev, ki so svoje življenje posvetili borbi _ proti raku, omogoči, da bi jo oimiprej u-sipešno zaključili. Poziv predsedniku Ndxonu je v odprtem pismu poslal odbor ameriških državljanov za zmago nad rakom. V njem je rečeno, da je pred devetimi leti predsednik Ken-nedy nekako obvezal ameriško ljudstvo, naj bi do konca tega desetletja poslalo človeka na Luno. Na razpolago so bila za to dana vsa potrebna sredstva, opravljena je bila za dosego tega namena koncentracija velikanskih človeških in tehnoloških zmogljivosti in cilj je bil dosežen še pred postav lje-njem rokom. Zdaj pa je predsednik Nixon pozvan, da sprejme- podoben program in svojo deželo obveže glede odprave oziroma zmage nad rakom kot bolezni v teku naslednjih šestih let. .. ............................I1I1I1IHIHIII V Rodeziji ne bodo več molili za Elizabeto SALISBURV, 23. - S 1. januarjem prihodnjega leta v Rodeziji m sicer v njenih anglikanskih cerkvah ne bodo več molili za britansko kraljevsko družino, kot so to počeli doslej. Tako sta sporočila anglikanska škofa v svojem novem obvestilu, v katerem je med drugim rečeno, da «siehemi član ob čine in sleherni vernik ima pravico moliti za njemu drage ljudi ali za druge namene, ki so mu pri srcu, vendar pa da bodo uradne molitve za vladajoče ljudi odslej spremenjene v širšem obsegu*. Dokument dodaja, da se bo odslej imenovanje britanske kraljevske družine zamenjalo z imenom tistih, ki imajo v deželi oblast v rokah. Seveda izhaja iz tega, da bodo odslej molili za zdravje in blagor šefa krajevnih oblasti, proslulega rasista lana Smitha, ki je prevzel oblast in se uprl Londonu, hkrati pa začel uvajati v deželi še hujši rasizem kot so ga poznali prej. Ko je lan Smith proglasil neodvisnost Rodezije od Velike Britanije, sta v novembru 1965 anglikanska škofa škofij Mashinadand in Matabeleland ostro kritizirala Smithov ukrep. Avtorji poziva so prepričani, da Amerika to lahko stori. Od 20 vrst raka se štiri že lahko ozdravijo z ustreznimi zdravili, a s 37 drugimi zdravili je moč začasno zaustaviti smrtonosni razvoj še sedemnajstih vrst raka. Nedavni uspehi pri odkrivanju virusoidnih teles sarkoma, zlasti v genetiki z izoliranjem enega samega gena, so to prepričanje še utrdili. »Tako smo že blizu tega, da bi mogli ozdraviti rak, le da nam primanjkujejo tista volja, sredstva in načrti, ki so omogočili izkrcanje prvih ijudli na Luni*. Takšno je mnenje bivšega predsednika ameriških zdiružeoj za rak, dr. Sidmeya Farberjia. «če našega poziva oziroma predloga ne sprejmete, gospod predsednik,* je rečeno v odprtem pismu, «se bo zgodilo naslednje: od vsakih šestih Amerikancev, ki danes žive, bo eden umri za rakom — skupno 34 milijonov; eden od vsakih štirih, ki so danes živi, bo v bodoče zbolel za to boleznijo — Skupno 51 milijonov*. Ameriški predsednik je bil pozvan, da razmisli tudi o naslednjih podatkih: ZDA porabijo za vojne namene v štiriindvajsetih urah toliko sredstev, kolikor jih za raziskovanje raka porabijo vse leto; lani so za vesoljska raziskovanja porabile 21-krait več sredstev kot za borbo proti raku. Poziv je prišel prav v trenutku, ko se je ameriška vladia odločila, da bo stopila v nasprotni smeri — da bo namreč zmanjšala fonde za mediicdnsfca raziskovanja in to obrazložila z argumentom, da je tako nujno zaradi borbe proti inflaciji v deželi. Prve žrtve take odločitve so imele biti opice, 380 opic v Nacionalnem inštitutu za raik. V okviru programa raziskovanj o možni vlogi virusa v primeru raka na ljudeh, je tem opicam takoj ob rojstvu bil vcepljen material človeškega raka. Te živali so zaitem imele biti pod stalno kontrolo do konca svojega življenja, da bi se tako lahko ugotovilo, ali se bo v njih razvil podoben rak, kot v ljudeh, od katerih je bil material vzet. Tono, ko so bala sredstva porabljena, se je inštitut odločil, da preneha s programom in živali pobije. Nekaj opic je že bilo ubitih, nakar je bil pokol zaustavljen. Nenadoma so se hila namreč oglasila razna dobrodelna društva, ki so raznim raziskovalnim centrom dala na razpolago potrebna sredstva za nadaljevanje programa. Preživele opice so torej bile rešene in prepeljane v omenjene centre. Toda opice ne predstavljajo najvažnejšega dela zgodbe. Ogrožena je bila še vrsta drugih raziskovalnih programov. Vsi fondi za medicinska raziskovanja so bili zmanjšani za pet do deset odstotkov. Prihodnje leto bi torej bili za trideset milijonov manjši kot letos. To obenem pomeni, da bi bilo odpuščenih iz službe na stotine učenjakov in pomožnega znanstvenega osebja, da opustitve vrste pa bodo morale ZDA v bodočnosti nameniti vesoljstvu kaj več in po vsej verjetnosti vsako leto več, kajti gotovo bo vesoljski program iz leta v leto dražji, seveda, kolikor ZDA ne nameravajo na tem področju zaostati. načrtov sploh ne omenimo. Raziskovanja, ki so potekala pod pokroviteljstvom Nacionalnega inštituta, bodo upočasnjena. »Mislim, da bomo izgubili, če se stvari ne izboljšajo, dobesedno eno generacijo potencialnih raziskovalcev.® meni dr. Robert Beriinger. Njegov kolega, dr. Carl Levehal, je še bolj drastičen: »Medicinska znanost bi se utegnila spet pogrezniti v kak mračni srednji vek. Nismo še stopili vanj, toda potencialno smo se njegovemu pragu že približali.* Ali bo ZDA vendarle uspelo, da se mu usode polno ne približajo? Javnost zahteva večje napore v borbi znanosti proti raku. Poziv predsedniku Ndxonu, da proglasi nekakšen nacionalni program za odpravo raka do leta 1976, je samo zunanji odraz teh zahtev. Pa tudi politično je to važno. Če bi ga ameriški predsednik sprejel, namreč omenjeni program, bi znatni meri — tako zatrjujejo nekateri dobri poznavalci ameriškega javnega mnenja — izboljšal svoje možnosti za ponovno izvolitev na predsedniški položaj 1. 1972. In to s perspektivo, da bi svojo drugo mandatno dobo, ob praznovanju 200-ietnice osnovanja ZDA, zaključi z eno najpomembnejših zmag, kar jih je kdo kdaj slavil, z zmago nad rakom. Uživanje mamil med ameriško mladino NEW YORK, 23. - Morda nimajo nikjer v civiliziranem svetu toliko težav z mamili, kot jih imajo v ZDA. Res je, da je uživanje mamil za nekatere države azijske celine izredno hudo zlo, ki mu ne najdejo rešitve, toda v tako imenovanem razvitem ali civiliziranem svetu so ZDA tiste, ki nosijo žalostno prvenstvo. Posebno postaja to vprašanje mučno zaradi dejstva, da se lotevajo te razvade zelo mladi ljudje, v vseh ZDA pa je po nekaterih nepreverjenih podatkih že na milijone ljudi, ki postajajo iz dneva v dan vedno nesrečnejše žrtve te razvade. V samem New Yorku so v nekaj mesecih zabeležili nad 800 žrtev heroina. Od teh jih je 25 odst. v starosti med 12. in 19. letom. to se pravi, da je utnrlo nad 200 dečkov zaradi uživanja mamil. V tem je prav težava, s katero se morajo ubijati ameriške oblasti pri pobijanju širjenja razvade. Gornji so podatki, ki so jih zorale zdravstvene in policijske oblasti, s katerimi so sodelovali sociologi, vzgojitelji in drugi ljudje, ki prihajajo v stik z množicami. Ameriški tisk pa je večkrat povzel to vprašanje, hkrati pa ni hotel nikoli vzbujati v javnem mnenju preplaha. Ko pa je prišlo do smrti komaj 12-letnega dečka, ki ga je v newyorškem predmestju Harle mu umorila prevelika doza heroina, je vprašanje razvade, o kateri je govor, eksplodiralo. Voditelji organizacije in doma «Odyssey House* so izkoristili to priložnost in organizirali v New Yorku manifestacijo, da bi postavili problem pred javnost. Petdeset gojencev doma Odyssey, ki so že uživaK mamila in so se jim š pomočjo vzgojiteljev tega doma odrekli, je stopilo na ulice in se pred elegantnim nebotičnikom, v katerem ima svoj dom guverner New Yorka Rockefeller, ustavilo in pelo božične pesmi. Skupina dečkov je nato obiskala tudi dom newyorškega župana Johna Lind saya. Pred tem pa so ti dečki prisostvovali maši zadušrici, ki je bila namenjena spominu 210 dečkom, ki jih je v enajstih mesecih letošnjega leta umorilo uživanje mamil. «Odyssey House* je prostovoljna organizacija, ki so jo ustanovili in ki jo vzdržujejo meščani, katerim je pri srcu zdravje mladine Toda tudi vedno večje število članov te organizacije ostane brez moči pred še večjim naraščanjem uživalcev mamil, posebno uživalcev, ki jih je vedno več prav med mestno mladino. Odkar se je ta organizacija lotila dela, je zbrala že precejšnje število dečkov, pa tudi otrok, ki so se bili že predali uživanju mamil. Organizacija je rešila že tudi 9-letne in 11-letne dečke. Če bi ti otroci ne bili prišli v njihove roke — pravijo organizatorji — »bi bili že končali v mrtvašnici*. Seveda pa je prostovoljna pomoč meščanov, pri vsej dobri volji organizatorjev, kaj skromna v primerjavi s potrebami. Zato or- ganizacija zahteva od vlade, da naj ji da vsaj 350.000 dolarjev, kolikor bi potrebovali za reševanje otrok iz javnih šol, ki že uživajo mamila. Kolikor teh sredstev ne bo, »kdo ve, koliko otrok bo še umrlo od posledic uživanja mamil,* so rekli v vodstvu organizacije. Ko je newyorški dnevnik «New York Times* prikazal namene te organizacije, je poudaril, da je 38 otrok ali dečkov izmed 41, kolikor so jih rešili iz klešč narkomanstva, začelo uživati mamila tako, da so si od sošolcev v šoli izposodili* prvo dozo mamila. Isti časopis nadalje pove, da se del ameriških dečkov in mladeničev loteva razpečevanja mamil za to, da pride do sredstev, s katerimi si nabavlja že «tako potrebno* mamilo zase. Čeprav nekateri pravijo, da je problem uživanja heroina tako rekoč eksplodiral v mestnih središčih, posebno v središčih velikih metropol, so drugi, ki pravijo, da ni prav nič boljše v predmestjih. In to potrjujejo tudi konkretni podatki. Neka anketa, ki so jo izvedli v zvezi s tem, dokazuje, da žanje heroin največ in vedno več žrtev ne le v bolj siromašnih predelih New Yorka, pač pa tudi v majhnih mestecih in v naseljih, koder imajo svoje domove in vile meščani, celo bogataši. Zdravstvene oblasti grofije Nassau so ugotovile, da se je število uživalcev mamil med mladino meščanskega porekla dvignilo od lanskih 202 na letošnjih 989 in to za samih prvih deset mesecev leta, kar pomeni, da se bo do konca leta število žrtev mamil dvignilo krepko nad tisoč. Dr. Richard Bracco, načelnik zdravstvene komisije grofije Nassau, je izjavil, da «80 odst. mladih uživalcev mamil, ki so prišli iskat pomoči v zdravniške centre, pripada družinam srednjega meščanstva Vprašanje postaja še resnejše zaradi dejstva, da v tako imenovani «boljši družbi* primere narkomanije mladih prikrivajo in tako se marsikateri primer ne da več rešiti, ker se odkrije prepozno. ZNANOST VEDNO POGOSTEJE PRESENEČA ALI POTRJUJE Fosil, star 200 milijonov let potrjuje tezo o enipracelini Če bi bili morda vodni ali zračni tokovi mogli prenesti semena s celine na celino, je nemogoče, da bi bil prednik krokodila preplaval tisoče km morja GALEB, št. 3, december 1969. Slavko Podmenik: «Za SAMO- UPRAVNO ODGOVORNOST*. -Založilo ČZP »Komunist*, Ljubljana, Beethovnova 2. Giovanni Arpino — Emilio Frisia: LE VAL D'AOSTE. Izdal Automobile Club dTtalia v zbirki sltalia nostra». RODNA GRUDA. - Revija Slovenske izseljenske matice. Štev. 12 za december 1969. CRITICA - REPRINT. - Izdaja Societa umanitaria, Milan. Štev. 8 za leto 1969. GIORNALE DELLA LIBRERIA. -Zvezek posvečen knjigam, ki so primerne za darilo ob sedanjih praznikih. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiiii||||||||„||,|niiiiHiiiiiiii||| V kratkem v Rapallu «telekonfrontacija» Prikazovanje TV-filmov iz 12 držav RAPALLO, 23. — V okviru rapalskega festivala pod naslovom «Te-leconfronto internazionale«, ki bo od 2. do 5. januarja prihodnjega leta bodo prikazali nekaj najboljših TV jilmov, kar jih je bilo letos napravljenih. Tega festivala se bo udeležilo 11 držav, katerim je treba prišteti tudi Italijo, ki bo sodelovala z dvema filmoma, in vsi filmi, ki pridejo na spored, so povsem novi televizijski filmi, ki niso bili predvajani še nikjer, niti v deželah, od koder prihajajo Navedli bomo naslove teh filmov v italijanskem prevodu: Švica bo prikazala v Rapallu jilm «Vivere gui«, ki ga je režiral Clau. de Goretta, Švedsko bo predstavljal film «L’Esercizio» Larsa Lof-grena, Poljsko bo predstavljal film Andreja Waicle «Uno, gualcuno e nessuno», Češkoslovaška je poslala v Rapallo Antonina Moskalyka film «Una preghiera per Caterina Horo-witz», Madžarsko bo predstavljal Miklosa Hajdufyja film «Una sto-ria», Sovjetsko zvezo pa film «La pausa». Za la jilm se ne ve, kdo ga je režiral. Belgijo bo zastopal Paula Rolanda film «/ vidni«, Nemško demokratično republiko bo predstavljal film «Labirinto e juoco«, ki sta ga režirala Heinz Thiel in H. B. Brandt, Japonska pa bo navzoča s filmom «La sta-zione«, ki ga je režiral Mitsuoni Hasana. Zahodna Nemčija je poslala v Rapallo Rolfa von Sydowa film «Nemški mojster«, ZDA pa Roda Serlinga jilm «11 popolo nuo. vo». Italijo bo predstavljal film «La rete«, ki ga je posnel Gianni Ser-ra ob sodelovanju Nicolette Rizzi, Jacguesa Semana, Giorgia Piazze in Alessandra Sperlija, in jilm «1 recuperanti«, ki ga je režiral Er-manno Olmi po scenariju, ki sta ga pripravila Mario Rigonl Štern in Tullio Kezich. V nedeljo, 4. januarja bo v o-kviru tega festivala tudi «okrogla miza« o problemih, ki so povezani s proizvodnjo in razpečava njem televizijskih jilmov, s poseb. nim poudarkom na stanju te problematike v Italiji. O tem bo spre. govoril Morando Morandini. Bolj znanstveniki proučujejo preteklost našega planeta, bolj nas ta preseneča. Res je sicer, da je človek, teoretično vsaj, prišel zelo daleč nazaj, res je tudi, da je mogel na račun določenih sklepanj postaviti zelo verjetne domneve; pogosto pa je ostajalo le pri domnevah, kajti ni bilo možnosti, da bi se domneve preverile. V zadnjih desetletjih in še posebej v zadnjih letih, ko so se tehnična sredstva močno razvila, ko je dobil znanstvenik na razpolago neverjetne pripomočke, ki se tako rekoč iz dneva v dan izpopolnjujejo, mnoge nekdanje domneve pridobivajo vedno večjo veljavo, marsikatera pa tudi konkretne dokaze, tako do človek kar obstane, kako logični so bili nekoč znanstveniki, ko so postavljali to ali ono domnevo. V zvezi s tem bi mogli omeniti trenutno že dokaj staro domnevo, da je bil naš planet nekoč, v davni dobi, sestavljen iz dveh delov in sicer iz enega samega »kopnega sveta* ter iz enega samega ogromnega oceana. Druga domneva pa zatrjuje, da sta poleg o-gromnega oceana bili v davni davni preteklosti dve pracelini, dva prakonlinenta, ki sta se pozneje »razdrobila* v sedanjih pet ali šest celin. Sicer pa je dokazano, da ceine še danes ne «mirujeio», saj je znano da se afriška celina oddaljuje od južnoameriške, pa čeprav le za nekaj centimetrov na leto. Samo ti dve domnevi, ki smo ju navadili, da je namreč naš planet nekoč bil povsem drugačen od današnjega, dajeta snovi za cele knjige. Vendar se mi ne bomo spuščali v vsa mogoča razglabljanja in se bomo ustavili le pri zelo pomembnem dogodku izpred meseca dni, pri dogodku, ki je, žal, šel bolj tiho mimo svetovne javnosti, ki pa zasluži mnogo večjo pozornost. Gre za odkritje 200 milijonov let stare lobanje plazilca na Antarktiki. Menda ne bo treba posebej »predstavljati* Antarktike. Je to, kot smo že velikokrat zapisali, o-gromna celina ledu, ki prekriva Južni tečaj in kjer zabeležijo najnižje temperature na svetu, tudi okoli 70 stopinj pod ničlo. Za Antarktiko pravijo tudi, da je hladilnik sveta ali vsaj nekakšen regulator temperature vse južne poloble Zemlje. Na Antarktiki je toliko ledu in snega, da če bi skopnel, bi se raven vseh oceanov dvignila za več metrov in bi vsa obmorska mesta bi a potopljena. Vsa Antarktika je, kot smo rekli, ocean ledu in snega, le v nekem majhnem kotičku so znanstveniki odkrili nekaj mahovja ter zelo drobcenih in slabo razvitih živih bitij, tako da smemo za Antarktiko reči, da je to mrtva celina, razen če ne upoštevamo ljudi, ki delajo v znanstvenih odpravah dvanajstih dežel, ki že nekaj let proučujejo to puščavo ledu, njeno preteklost, globino ledu, pa tudi kopno, ki ga ponekod prekriva tudi do tisoč metrov in še več debela plast ledu in snega. In v tem «okoJju» je neka ameriški znanstvenik prav na področju Queen Alexandra odkril lobanjo plazilca, za katero menijo, da je stara 200 milijonov let. Znanstveniki so rekli, da je to »največje odkritje vseh časov*, seveda kar se tiče okamenin in da to odkritje »brez ugovorov potrjuje domnevo*, da je bil na Zemlji nekoč le en sam kontinent, kvečjemu da sta bild dve pracelini, iz katerih so nato nastale sedanje celine, kakor smo že povedali v uvodu Lobanjo plazilca je dr. Edvvin Colbert odkril kakih 650 km od Južnega tečaja in takoj obvestil o tem ameriško znanstveno ustanovo, kjer so ugotovili da gre za lobanjo listrosaurusa, to se pravi nekega davnega plazilca, ki je bil teoretično dobro poznan in ki je živel pred 200 milijoni let in je bil dolg od dobrega pol metra do 120 cm. Druge takšne fosile so znanstveniki doslej odkrili v južnih predelih Azije in v južni Afriki. Iz tega izhaja, da sta nekoč Afrika in Azija bili »naseljeni* s listrosau-rusom. Ker pa med Azijo in Afriko ni bilo neprehodnih težav, je kar logično, da se je v davni dobi ta žival selila z ene Cetine na drugo. Sicer pa je bil listrosaurus doslej zelo »zanimiva* snov za zgodovinarje in geologe, ker so baje največ z njegovo pomočjo »odkrili marsikatero tajnost davne dobe triasa*. Dr. Lorence Goold, geolog, ki je 1928. leta vodil znanstveno skupino v Birdovi odpravi, je izjavil, da je to odkritje na Antarktiki »neizpodbitno potrdilo* obstoj tako imenovane «južne celine*, to se pravi tiste celine, ki se je raztezala v glavnem na južni pol obli Zemlje v okviru teorije, da sta bili nekoč le dve pracelini. V preteklih milijonih let pa sta se ti dve celini »razkosali* in Afrika, južna Azija ter Antarktika, ki so nekoč sestavljali enotno celino, so se »osamosvojile*. Tisti znanstveniki, ki zatrjujejo, da je nekoč bila le ena celina, pa dokazujejo to z izbočenostjo dela Južne A-merike, ki po svoji obliki povsem »leže* v veliki Gvinejski zaliv na zahodni obali Afrike. Pa pustimo teorijo o enem ali dveh kontinentih in se vrnimo k fosilu, ki so ga sedaj odkrili na Antarktiki. Fosil točneje lobanja listrosaurusa je eden izmed elementov, ki govori o tem, da so nekoč Afrika, južna Azija in Avstralija bili ena sama celina. Če je res, da se je mogel za okoli meter dolg plazilec «sprehajati» po Aziji in Afriki, si je nemogoče zamisliti, da bi mogel preplavati razdaljo, tisoče, kilometrov od južne Afrike do Antarktike. Sicer so nekateri znanstveniki pobijali to teorijo o eni sami velikanski pracelini ali o dveh pracelinah, češ da ni nujno, da bi na primer v Južni Ameriki, v Afriki in v južni Aziji isto ali podobno rastlinstvo služilo kot dokaz, da so ta področja nekoč spadala v eno samo ali kvečjemu v dve pracelini, ker da je možno, da so morski tokovi ali vetrovi zanesli semena rastlin in tolikšne razdalje. Čeprav so zagovorniki ene ali dveh pracelin te razlage temeljito izpodbijali, so verjetno dobili najboi konkreten dokaz v sedanjem odkritju, v dvesto milijonov let stari lobanji pred- nika poznejšega dinosaurusa ali današnjega krokodila, ki pri svojem metru dolžine in pri nič kaj posebni plavalni spretnosti ni mogel v nobenem primeru preplavati tako velikih razdalj, pa čeprav bi se bil skozi Indijski ocean »sprehodil* od otoka do otoka proti jugu, ali pa če bi bil ubral pot iz južne Afrike proti južnemu tečaju. To dokazuje še nekaj drugh elementov. Prej smo rekli, da je listrosaurus prednik dinosaurusa, ki je že zdavnaj izumrl, in sedanjega krokodila. Vendar je bil precej različen od teh, tako da bi mogli njegovo glavo, po lobanji sodeč, bolj primerjati glavi povodnega konja kot pa krokodilovi glavi. Vsekakor je to bilo bitje, ki ni moglo dolgo vzdržati v vodi in je živelo v glavnem na kopnem. Nadaljnja proučevanja bodo prav gotovo prinesla še niW\ SDDSLAVISCHEN DIMMT8IM1 SLA VIA Rudolf Hess bo božičeval s svojci MUENCHEN, 23. - Nekdanja desna roka Adolfa Hitlerja Rudolf Hess bo preživel letošnji božič v družbi svoje družine. Tako je zatrdil odvetnik Alfred Seidl, ki je pravni zastopnik Rudolfa Hessa, ki ga je mednarodno sodišče ob koncu druge svetovne vojne obsodilo na dosmrtno ječo. Odvetnik Alfred Seidl je sporočil tisku, da bo mogel Hess na dan božiča prebiti nekaj ur s svojo ženo in s svojim sinom. Seveda ni mogel odvetnik povedati ob kateri uri se bo bivši Hitlerjev sodelavec srečal s svojimi sorodniki, gotovo pa je, da bo to prvič po vojni. Hessov sin je star danes trideset let in je svojega očeta kaj malo poznal, kajti Rudolf Hess je v maju 1941. leja pobegnil z letalom preko Rokavskega preliva m Angleži so ga spravili najprej v zapor in nato v nekakšno koncentracijsko taborišče, ob koncu vojne pa je moral sesti na zatožno klop skupno z drugimi nacističnimi vojnimi zločinci, od katerih so nekateri bili obsojeni na smrt, drugi na dosmrtno ječo, nekateri pa so že zdavnaj na svobodi. Hessov pravni zastopnik je, kakor zatrjuje, že večkrat svetoval najvišjim oblastem Zahodne Nemčije, naj bi posredovale, da bi zavezniki izpustili Hessa na svobodo, češ da se je doslej zelo dobro obnašal, vrhu tega da je mož pri svojih 75 letih precej bolehen, ker ga muči čir na želodcu, zaradi česar je že mesec dni v britanski bolnišnici v zahodnem Berlinu. Kaže, torej, da ga bosta žena in sin obiskala kar v bolnišnici. Na sliki na levi vidite naslovno stran knjige Carla Podrecca «Sla-via Italiana» iz leta 1884. To in druge podobne publikacije o Be neški Sloveniji kot tudi periodični tisk beneških Slovencev samih boste lahko videli v petek, 27. t.m. na razstavi, ki jo v Kulturnem domu ob prireditvi »Pesem in beseda iz Nadiških dolin» prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Na desni pa je še ena knjiga, ki jo boste lahko videli v petek v Kulturnem domu. Gre za rezijanski katekizem, ki ga je našel in objavil veliki slavist Jan Bau-douin de Courtenajj. «Pečat sramote» za minikrilo RIO DE JANEIRO, 23. - Menda se bo marsikatera starejša vernica pri nas spomnila, kako so nekje davno pred kakimi 40 leti po cerkvah »predpisovali*, kako da ne more in ne sme ženska v cerkev brez rute ali kloouka na glavi in podobno Marsikaj je od tiste strogosti odpadlo, posebno v zadnjem času, ko postaja cerkev bolj sodobna, bolj popustljiva nasproti nekaterim «ekscesom», ki jih dopušča ali celo narekuje sodobna moda. So pa na svetu cerkveni dostojanstveniki. ki jim to ne gre v račun. In ženske, ki bodo stopile v cerkev v kraju San Antonio de Pa-aua, majhnem mestecu v državi Rio de Janeiro, v tako imenovanem mini krilu aLi s preveč obilnim izrezom, bodo v nevarnosti, da jim policijski organi na preveč odkrito kožo pritisnejo »pečat sramote*. Sicer je res, da ne gre za kak pečat sramote v starem smislu, toda mestni župnik in šef policije sta se resnično dogovorila o »pečatu sramote*, ki bo vsaj pred župnikom, patrom Pedrom, označeval takšne ženske kot — grešnice. Kaže pa, da so predstojniki tega patra nekoliko bolj sodobni. Iz škofijskih krogov je namreč prišla vest, da namerava škof Antonio Meyer odstraniti nazadnjaškega patra s sedanjega položaja in ga umakniti kam drugam, kjer bi ne mogel škodovati. Toda tudi v brazilskih višjih cerkvenih krogih so ljudje, ki mislijo podobno kot misli pater Pedro in škof Meyer je v težavah. To posredno dokazuje, da so tudi v cerkvenih krogih močna prerivanja med bolj modernimi in bolj konservativnimi krogi. tiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiMiiiitiiiiiiuiiiMitmiriiitiiiiiiiiiN V ljubezenskih zadevah vam primanjkuje strpnosti. STRELEC (od 23.11. d0 21.12.) Ne vznemirjajte se preveč zaradi uspeha nekega konkurenta. Prijetno sre Čanje pred večerom. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) U-poštevajte potrebe skupine, ki ji pripadate. Razrahljani družinski odnosi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zanemarjajte svojih odnosov do ne kega predstojnika. Nekdo bo do vas častno izpolnil svojo dolžnost. REBI (od 20.2. do 20.3.) Odkrili boste način, s katerim boste z manj energijami opravili več dela. Ude ležili se boste lepo uspele prireditve. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Naleteli boste na nepričakovan odpor doslej neznanega nasprotnika. Uspešen korak v vzgoji neke mlade osebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Potreben je poizkus svojih lastnih sposobnosti in odpornosti. Jasen dogovor z nekim tekmecem v ljubezni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-spešno obvladovanje zapletenih okoliščin na delovnem mestu. Prišlo bo do ganljivega primera prijateljske zvestobe. RAK (od 22.6. do 22.7.) Z dokajšnjo elastičnostjo vam bo uspelo preprečiti škodljiv razdor. Izpolnjeni boste z občutkom sreče in hvaležnosti. LEV (od 23.7. do 23.8.) Sijajen HOROSKOP trenutek za dosego uspešnih rezultatov na področju raziskovanj. Neka vaša prošnja bo ugodno rešena. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Z nekim svojim pretogim stališčem bi utegnili povzročiti dokajšnjo škodo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neki vaš predstojnik vas bo izdatno podprl. Presenetljiv razvoj čustvenih odnosov. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Priprave za neko potovanje se bodo zavlekle bolj kot ste predvidevali. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6. najnižja 1,2. op 19. uri 2,9 step zračni tlak 1019,1 narašča; veter 8 km/h vzhodnik, vlaga 38 odst.; nebo 4/10 poobJačeno; morje skoraj mir-no; temperatura morja 8 stopinj Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 24. decembra ADAM In EVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 8.41 — kuna vzide ob 16.44 in zatone ob 8 43 Jutri, ČETRTEK, 25 decembra B02IC SEJA DEŽELNEGA ODBORA Odobritev sklepa o nadomestitvi tramvajev Acegata z avtobusi Sklep o 166 milijonih deželnega prispevka v socialnoskrbstvene namene Na včerajšnji seji deželnega odbora so sprejeli več vatoih sklepov. Deželna uprava je predvsem uradno pooblastila Aoeg.it, da nadomesti tramvajski progi štev. 5 in 9 z avtobusi, pri čemer ostanejo •edanje tarife nespremenjene. Za-dervma sklep je predložil odbornik aa prevoze Varisco, deželni odbor pa ga je odobril. Ukrep spada v načrt, da se postopno modernizira mreža javnih mestnih prevozov v Trstu, pri čemer omogočajo avtobusi bolj gibčen promet, pa tud: prihranke. O tam načrtu se Ja te ugodno izreklo deželno ravnateljstvo za civilno motorizacijo v začetku meseca. Na avtobusih 'bodo namestili stroje za avtomatsko iz-dafcnje vozovnic na takšen način, katar ga je tudi odobrilo omenjeno deželno ravnateljstvo. Sklep o pooblastilu Acegata, ki ga je odobrili deželni odbor vsebuje tudi nekatere predpise o zaščiti osebja, ker ima deželna u-prava pristojnost tudi za nadzorstvo nad tramvajskimi prevozi. A-oegait bo moral uporabiti ustrezno s številom razpoložljivih službenih mest za novo avtobusno tramvajsko osebje ter mu priznati vse pridobljene pravice. Za morebitno odpustitev tramvajskega oseb. ja, ki ga ne bodo mogli uporabiti na avtobusno službo, od mestne prevozne službe bo moraJ Acegat prositi za prehodno pooblastilo deželno upravo. Seveda pri tem ne gre za odpust, marveč za drugačno namestitev osebja. Deželna odbor je sprejel tudi nekatere izrecno socialno . skrbstvene sklepe, ki jih je predlagal odbornik za delo iin socialno skrbstvo Stopper. Skupina vsota prispevkov, ki jih bo dala dežela, znaša 165,490.000 lir. Ta denar bodo razdelili patronatom in zavodom, ki skrbijo za socialno skrbstvo (65 milijonov Kr), civilnim slepcem (BI milijonov 570.000 lir) ter gluhonemim (19,920.000 lir), in sicer za dopolnilne mesečne vsote. Prispevki omenjenim zavodom se nanašajo na deželna zakon štev. 34. Ker je svojčais že dežela dala 63 milijonov tor predujma in ker je bilo na razpolago 130 milijonov lir, pomeni sedanje nakazilo saldo za letošnje leto. Vsoto bodo razdelili devetima patronatom in zavodom za socialno skrbstvo v štirih pokrajinah naše dežele. Dopolnilno nakazilo slepcem, ki že dobivajo državno pokojnino ali dosmrtna nakazila, določa deželni Batam št. 28 z dne 14. avgusta 1969. Nakazilo znaša 10.000 lir za popolne stepce, 6.000 lir za slepce druge kategorije, ki imajo samo 20 odstotkov vida 4n 4.000 tor tistim, ki spadajo v tretjo kategorijo. Nakazila tBzdeaijujejo občinske podporne u-stamiove občin, v katerih bivajo steped. Nakazila gluhonemih pa bo delila vsedržavna ustanova za zaščito in pomoč gluhonemim, ki Ima svoj sedež v Trstu. To nakazilo znaša 10.000 tor na mesec. Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo imeli trgovski obrati v naslednjih dneh naslednji umik: DANES, 24. decembra; vse trgovine imajo možnost podaljšati večerni delovni umik do 21 ure. Trgovine s prehrano lahko odprejo popoldne uro prei Pekarne odprte od 7.30 do 13. In od 15. do 21. ure. Mesnice: 7.30 — 13. In 17. — 19.30. ČETRTEK, 25. decembra: vse trgovine zaprte, izjema: cvetličarne odprte od 8. — 13.; slaščičarne od 8. do 21.30. PETEK, 26. decembra; vse trgovine zaprte, iizjema; mlekarne od- prte od 7. do 12.; pekarne od 7.30 do 12.; cvetličarne od 8. do 13 • slaščičarne od 8. do 21,30. SOBOTA, 27. decembra: navadni umik za vse trgovine. Pekarne odprte od 7.30 do 13. in od 16. do 16. do 19.30. Mesnice: od 7.30 do 13. ure in od 17. do 19.30. Na pošti izplačujejo trinajste pokojnine Na osnovi razbremenilnih norm, ki jllh je vpeljala vlada zaradi stavke uslužbencev finančnega ministrstva, ki so zaustavile normalni birokratski potek, so začeto na vseh poštnih uradih v Italiji Izplačevati trinajste pokojnine vsem državnim upokojencem. V ta namen je glavni ravnatelj pošt dir Pomisigfliane poslal vsem pokrajinskim ravnate! tem pošt telegram, v katerem poziva vodstva in oseb- NA OBČNEM ZBORU DELNIČARJEV Soglasno odobren obračun finančne družbe «Friulia» Glavnica družbe znaša sedaj 12 milijard lir Soudeležba družbe pri drugih družbah 22. t. m. je bil v Trstu občni zbor delničarjev deželne finančne družbe «Friulia», ki so soglasno odobrili bilanco drugega finančnega leta, ki se je zaključilo 30. junija letos. Iz poročila upravnega sveta, ki ga je podal predsednik dr. Fabrizio Mali-piero, se je zvedelo, da je družba zvišala svojo glavnico skoraj na 12 milijard lir. Ta finančna okrepitev potrjuje zaupanje delničarjev v u-speh finančne družbe na podlagi doseženih rezultatov in bodočih pričakovanj. Kot je znano, opravlja «FriuIiav nalogo pospeševanja gospodarskega razvoja v deželi z udeležbo pri kapitalu novih industrijskih družb ali družb v razvoju. V preteklem finančnem letu je prejela 42 prošenj za soudeležbo. Upravni svet je spre-jel_ 24 sklepov o posegih, ki so jih večinoma že uresničili. Do 30. junija je družba sprejela sklepe o soudeležbi v 26 družbah, od katerih 17 novih v štirih pokrajinah dežele. Skupna finančna obveznost pri soudeležbi v kapitalu in stranskih finančnih operacijah zna je vseh poštnih uradov, naj žago-1......v..-., tovlfo stalno raizpoložljivost sred- ša 4 milijarde lir in prekaša 5 mili-stev- I jard, če se nanaša na dve leti ob- . Milit,,,mn mini,Hlinili , OB SESTANKU GOSPODARSTVENIKOV NA TRGOVINSKI ZBORNICI Slonokoščena obala bo odslej vsako leto na tržaškem sejmu? Ing. M. Baguie o sodelovanju afriške dežele s Trstom - Možnost opravljanja kompenzacijskih poslov z vzhodno Evropo stoja »Friulie«. Finančna družba je vložila svoj kapital v razne vrste industrijskih podjetij: ladjedelska, lesna, kovinarska, pomorska, kemična, živilska, rudarska, v podjetja, ki izdelujejo gradbeni material, plastiko in gumo ter papir. Poseben zagon je dala »Friulia« vsem, ki iščejo pnložnosti za naložbe v deželi in izven dežele, pri čemer pa ima družba vedno manj delnic od 50 odstotkov. Za potrebe malih podjetij je »Friulia* ustanovila v Vidmu družbo «Friulia-LIS», ki daje v najem industrijske zgradbe, popolnoma opremljene z napravami in stroji z obljubo, da jih bo kasneje najemnikom prodala. «Friu-lia» in «FriuIia-LIS» lahko torej podpreta vsako podjetje, ki nastaja, ali se razvija s soudeležbo pri kapitalu in z oddajanjem proizvajalnih sredstev v najem. S tem opravlja važno vlogo industrijskega spodbujanja (stimuliranja). Na trgovinski Zbornici so se pred-sinočnrm sestali nekateri izmed najvidnejših predstavnikov tukajšnjega poslovnega sveta z zastopnikom centra za gospodarske informacije Slonokoščene obale v Parizu ing. Mlcheloim Baqulčijem. Poleg predsednika zbornice dr. R. Oaidassija in glaivnega tajnika u-stanove dr. C. Stedobaoha so se sestanka udeležili dr. Vatta, dr. Hesse, dr. Pasohi, dr. Oarli, dr. Ma-atrovalerio ter dr. Ohlaruttimd in dr. Benussl za upravo tržaškega mednarodnega velesejma. Na sestanku so med drugim obravnavali tudi sodelovanje Slonokoščene obale na vsakoletni sejemski prireditvi v našem mestu. Doslej je namreč ta afriška dežela nastopala na našem sejmu dokaj neredno, za prihodnje leto pa je njeno sodelovanje zagotovljeno, sicer na osnovi posebnega spora •UMMamNiiiiiiiiiiiiimiiiittiiiiMiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinHiitmtiMniiiiiii V TEH DNEH V TRŽAŠKI OKOLICI Prve dvojezične table z imeni slovenskih vasi Ljudje »e vprašujejo: zakaj samo v Bazovici, Trebčah in v Križu? Občinski uslužbenci so te dni postavili table s slovenskimi imeni vasi v Bazovici, v Trebčah in v Križu. Kakor poimenovanje nekaterih ulic v Bazovici, spada tudi to v okvir dogovorov za levi center v tržaški občinski upravi; sicer pa je bilo treba precej časa čakati, preden smo table zagledali Pravijo, da bodo prišle na vrsto tudi druge vasi v tržaški občini. Upamo, da ne bodo potrebna se nova pogajanja in dogovori. Italijanski pregovor pravi »Meglio tar-di che mai», to je »Bolje kasno, kot nikdar*, starejši, latinski pregovor pa pravi: «Bis dat, qui cito dat», ali »Dvakrat da, kdor hitro da». Zadovoljni smo, da se je prebil led, da se tudi v tržaški občini postavljajo slovenski napisi ulic in vasi, poudarjamo pa, da je treba bolj smelo po tej poti. Ko izrekamo občinski upravi priznanje za take pobude, ne moremo zamolčati nekaterih pripomb in o-čitkov, ki smo jih že slišali. V drugih besedah, kakor npr. na Padri-čah. v Gropadi, na Proseku, na Opčinah itd. pravijo domačini: »Zakaj napisi samo v treh vaseh? Kdaj jih bodo postavili tudi pri nas?» Druge pripombe se tičejo izbire prostora. Tako se v Bazovici pritožujejo, da slovenski napis ni na dovolj vidnem mestu, skoraj skrit med drevjem. V vseh treh vaseh so napisi v slovenščini bolj ali mani oddaljeni od napisa v italijanščini. Ko smo se za to zadevo pozanimali pri občinski upravi in omenili gornje pripombe, so nam odgovorili, da bodo postopoma prišle na vrsto tudi druge vasi, da uradni napisi v italijanščini morajo biti, zaradi prometnih predpisov, v določeni razdalji od naselja ter da se morajo pri postavljanju na pisov ob cestah in v naseljih upoštevati razni predpisi. Vozni red Acegatovih prevozov za praznike Uprava oddelka za javne prevo-ve ACEGAT sporoča, da se bo za bližnje praznike, kakor vsako leto, delno spremenil vozni red fifobusov in tramvajev. 24. In 31. decembra bodo vse prevozne zveze polagoma začeli preklnjevaiti po 21. uri, v dneh 25. decembra in 1. januarja pa bodo te zveze ponovno vzpostavljene šele okrog 7. ure. Zaradi prekinitve navadnih zvezi bodo v nočnih urah vozili fllobusi le na sledečih progah; proga št. 21: Sv. Ivan - Trg Goldoni . Zavije -Naselje San Serglo - Trg Goldoni -Ulica Revoltella - Trg Goldoni -Sv. Ivan. Proga št. 32: Trg Goldoni - Čampo Maralo - Trg Goldoni . Barkov-lje - Trg Goldoni - Skedenj - Trg Goldoni. Presledek med prihodom enega vozila in prihodom drugega bo znašal četrt ure do dveh ponoči, pol ure pa od dveh naprej. Padla je v stanovanju Na ortopedskem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 71-letnc u-potajeniko Adalgiso Urbana« vd. Ursich le Ulice Foscolo 18. Ko so jo pripeljali v splošno bolnišnico, Je ženska povedala, da se Je ponesrečila v svojem stanovanju. Pri padcu sl Je zlomila desno stegnenico. zaradi česar se bo morala zdraviti približno 90 dni. zuma z Evropsko gospodarsko skupnostjo. ki bo finansirala nastop Slonokoščene obale na tržaškem velesejmu, kakor finansira še druge afriške dežele pridružene Evropski skupnosti (SAMA), da nastopajo na raznih sejmih z mednarodno udeležbo. Ing. M. Baquič je prispel v Trst, da bi s trgovinsko zbornico ln vodstvom tržaškega velesejma navezal stike, na osnovi katerih organizirati primeren nastop Slonokoščene obale na tržaškem velesejmu 1970. ter da bi budi sicer skušal urediti vprašanje, kako pospešiti trgovsko sodelovanje med afriško deželo in našim mestom. Na sestanku je bilo poudarjeno, da Slonokoščena obala Izvaža velike količine kave, kakava, banan in lesa, pole2 tega pa še ananase, zemeljske lešnike, palmovo o-lje, bombaž, tobak l,n nekatere druge pridelke. Dovoz blaga s Slonokoščene obale v Trst je v lanskem letu dosegel 8.843 ton, ln sicer je Šlo v tem prometu predvsem za pošiljke kave ln eksotičnega leta, odvoe blaga lz Trata v nasprotno smer pa je znašal 1.923 ton. Kar se tiče dovoza, lesa iz čezmoria v naše pristanišče, je Slonokoščena obala lani zasedla tretje mesto, kar zadeva dovoz kave pa četrto mesita med naijvečtomi čezmorskimi partnerji naše luke. Dobave surove kave s Slonokoščene obale čez Trst se včasih odvijajo precej neredno, In sicer v prvi vrsti zaradi spreminjajoče se paMtiike «Oaisse pouir la staibi-llzation des priz du cafč», na sestanku so prisotni strokovnjaki in gospodarski operaterji Izrazili uparile, da bodo zastopniki Slonokoščene obale na mednarodnem dnevu o kavi ki bo tudi prihodnje leto v okviru tržaškega velesejma, lahko razčistili to vprašanje ln našli rešitev, ki bi bolje kot doslej ustrezala željam ln fjotrebam italijanskega tržišča s kavo. V tej zvezi so naglasili tudi možnost, da bi med Slonokoščeno obalo in vzhodnoevropskimi deželami začeli razvijati jrampenzacljske posle, za katere nai bi naše mest« služilo kot operativno izhodišče. Glede dobav lesa slonokoščenega Izvora Je bilo na sestanku poudarjeno, da bi se morala tukajšnji center za dokumentacijo o mednarodni trgovini z lesom in Syn-dioat des Porestlers s Slonokoščene obale medsebojno povezati ter pripraviti skupen načrt, kako predstaviti poslovnim ljudem ln Industrijam tiste vrste eksotičnega lesa, ki naj sčasoma nadomestijo tradicionalne esence, katerih je tudi na Slonokoščeni obali Čedad j e manj. Tudi o tem vprašanju bodo razpravljali na tržaškem velesej- mu 1970, in sicer v okviru mednarodnega dneva o lesu. Na koncu so se tržaški gospodarstveniki in zastopniki afriške dežele dogovorili, da bodo v prihodnje v stalnem medsebojnem stiku, ter da bodo skupno z diplomatskimi predstavništvi Slonokoščene obale v Italiji poskrbeli za ( m uspešnejše nastopanje te dežele na tržaških sejmih, sat se predvideva, da se bo Slonokoščena obala odslej redno udeleževala naše osrednje prireditve pri Mon tebelu. Skupščine v zasebnih kovinarskih podjetjih Soglasno, bolj kot v najkritičnej-ših obdobjih boja, ko je zaradi šibkosti, značilne za tržaške kovinarje, so na svojih skupščinah delavci ratificirali sporazum za novo delovno pogodbo in dali sindikalnemu predstavništvu mandat za zaključni podpis. Skupščine so bile za nekatera podjetja (delavnice «Orlando», ladjedelnico »Navalgiuliano* in tovarno «Orion») v obratih samih in so na njih bili prisotni, kot sedaj določa sporazum o pogodbi, tudi sin-dikalm voditelji. V drugih primerih, predvsem za manjša podjetja z majhnim številom delavcev, pa so se v velikem številu zbrali na skupnih shodih v novi delavski zbornici v Ul. Pondares (podjetja iz industrijske cone) in v prostorih CCdL v Ul. Duca d'Aosta. Tudi na teh zborovanjih so delavci potrdili svoje zadovoljstvo, ki priča o občutni zmagi, z glasovanjem, ki v nekaterih primerih ni poznalo nasprotovanja. Celo v ladjedelnici «Navalgiuliano», kjer je ob podpisu pogodbe z »Intersindom* prevladalo skeptično mnenje, da pomeni tisti podpis razbijanje enotne delavske fronte, so delavci soglasno priznali, da so se v svoji oceni zmotili in pogodbo odobrili Skupščina je bila tudi v tovarni «Durissini», kjer je prejšnje dni prišlo do novega spora zaradi nepopolnega izplačila »božične doklade*. Kot napovedano, se je sinoči nadaljevala razčlenjena stavkovna akcija šoferjev mestnih avtobusov in filobusov, nadaljujejo se prekinitve dela med nekaterimi kategorijami železničarjev. iHiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, i,miiiiifll|lilliill|iltliiil|llllll|||||||||||||||||||l|||||| SPOROČILO OBČINSKEGA FUNKCIONARJA ZA ZDRAVSTVO Uradno 10 smrtnih primerov zaradi posledic hude gripe V vseh primerih so bile osebe starejše ali pa je bilo njihovo zdravje že prej slabo - Umrljivost je letos znatno večja, kot je bila lani v enakem razdobju Božič na radiu Trst A Slovenska radijska postaja Trst A bo v prihodnjih dneh ob priliki božičnih in novoletnih praznikov posvetila več časa izrednim prazničnim oddajam. Poslušalce predvsem opozarjamo na dve zanimivi celovečerni oddaji, ki bosta na sporedu na vigilijo, 24. t.m., in na sam božični večer, obakrat s pričetkom ob 20.30. Na božično vigilijo bodo na sporedu božične pesmi, magnetofonski zapisi starih ljudskih pesmi, intervjuji in sestavki z raznimi podrobnostmi o okoliščinah, času in kraju Jezusovega rojstva. Opolnoči pa bo po radiu prenos polnočnice iz župne cerkve v Bazovici. Za božič, 25. decembra, pa bo tudi ob 20.30 na sporedu glasbena in govorjena oddaja z naslovom »V lučkah se svetijo tihi domovi», v kateri sodelujejo književniki Franc Jeza, Marija Mijot, Ljubka Šorli, Aleksij Pregare, Alojz Rebula, Albert Miklavec, Stanko Janežič, Valentin Birtič-Zdravko, Zora Saksida. Fili-bert Benedetič in Milan Lipovec s svojimi še neobjavljenimi in nalašč za to oddajo napisanimi prispevki, ki jih berejo člani Radijskega o-dra in Slovenskega gledališča v Trstu. V oddaji bodo prvič na sporedu tudi trije še neobjavljeni soneti Antona Novačana. f.1 -li '' v"'", Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23š decembra 1969 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 23 oseb. UMRLI SO: 67-letna Teresa Rotte-ri, 82-letna Čarobna Antoni, 76-Jetna Apollonla Boliš, 6-letnl Jan Paul Scheillehenis, 50-1 etna Maria Madrus-san por Hertisch, 74-letni Francesco Besslch, 55-letni Alfredo Rotter, 84. letna Anna Kuret vd. Pettlrosso, 80. letni Gastone Rlcordl. 66.1etni Carlo O rtič h, 77-letnl Gelserino Baldan, 69. letna Maria Bralco por. Pregara, 70-letni Otrino Canario, 62-letna Maria Toini por. Candottl, 90-letna Maria Forzale vd. Rizzi. 64-letnt Cesare Mi-chtonte, 71-letna Albina Spettl vd. Cosanl, 76-letina Vatecla DlttJ vd Eli-sl, 90-letna Amalla Balchint vd de Franceschl, 74-letni Ivan Vidmar, 73. letna Anna Dusman vd. Rugglerl, 82-letni Anton Škrinjar, 1 dan star Fa-bio Perin. ' DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od U. do U. ure) Biasoletto, Ul Roma 16. Uavanzo, Ul. Bernlnl 4. Benussl, Ul. Cavana 11 Sponza. Ul. Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 1.36) Vielmettl, Trg Borsa 12. Centauro, Ul. Rossettil 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanFAnna. Er. ta dl S. Anna 10. Tržaški občinski funkcionar za zdravstvo Je včeraj objavil število primerov nalezljivih bolezni v tržaški občini v razdobju od 15. do 21. decembra letos. Zabeleženih je bilo šest primerov škrlatinke. tri primere ošpic, trinajst primerov noric, en primer garij, pet primerov vnetja jeter, trije primeri pri-ušesne slinavke ter 52 primerov gripe, zaradi katere je umrlo deset oseb (ena od teh izven tržaške občine). Oddelek za zdravstvo ln higieno občine pa pri tem dostavlja, da je bilo od desetih umrlih sedem že priletnih in le trije so htli srednjih let. a je bilo njihovo zdravstveno stanje že pred napadom gripe precej kritično. K temu je treba dodati še dejstvo, da ie bilo v vsej občini tisočkrat več primerov obolenj za gripo, kot pa lih Je bilo prijavljenih omenjenemu uradu za zdravstvo, zato Je zdravstveni funkcionar mnenja, da niso primeri smrti, ki jih je povzročila gripa še zaskrbljujoči, saj se vsako leto v tem obdobju dogaja isto. Do sem sporočilo občine. Ce pa primerjamo primere smrti, ki so jih v naši pokrajini zabeležili od 4. do 22. decembra lani z istim obdobjem letos, ugotovimo, da se je v letošnjem obdobju umrljivost precej povečala. V omenlenem ob dobju lani je namreč umrlo 223 ljudi, v letošnjem pa 488 ljudi, kar pomeni, da umre poprečno Skoraj 26 ljudi na dan, medtem ko Je znašalo lani poprečno število približno 12. Iz tega sledi, da je letos umrlo skoraj 14 ljudi na dan več kot lani. To ima svoje vzroke go tovo tudi v razsajanju gripe, ki je v začetku deoembra zajeda tudi naše področje. KOZMETIKA 90 OPČINE. NARODNA 120 vabd na ogled Izbranih kozmetičnih proizvodov znamk: LANCASTER, OLGA ČEHOVA, ARVAL, DUNHILL, CARVEN, ADAM, JANE CARROL. SCHUBERT Uradno zastopstvo parfemov: YVES SAINT LAURENT Seja pokrajinskega vodstva PSI Sinoči ob 20. uri se Je na sedežu v Ul. Mazzini sestalo pokra jtoSko vodstvo PSI, kateremu je tajnik Giuricln poročal o zadnjih sestankih za pregled ln potrditev programov leve sredine na občinski ravni in o rezultatih teh sestankov. Po diskusiji Je vodstvo sklenilo, da se bo ponovno sestalo za poglobitev razprave 28. t. m. Ob 20 url. UMETNIŠKA BOŽIČNA akad. slikarjev J. CESARJA A. ČERNIGOJA K. PALČIČA in L. SPACALA vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Slovensko gledališče v Trstu obvešča cenjene obiskovalce, da sta predvideni predstavi 25. In 26. t. m. na Opčinah in v Križu odpovedani zaradi bolezni igralca Alojza Miliča. Glede nedeljsko predstave v kulturnim domu bomo sporočili naknadno. V Finžgarjevem domu na Opčinah bo v nedeljo, 28. decembra 1969 božična prireditev Med drugimi nastopita s svojimi pesmimi ln prozo Marija Mijot in Josip Kravos. Začetek ob 17. url. božič v tržaški knjigarni - res vesel božič! Postrežemo vam z najraznovrstnejšimi izbranimi darili za božič — za vsak okus, pa tudi za vsak iep . . . ■ navadne In umetniške voščilnice ■ knjige ■ slikanice ■ gramofonske plošče poljudne in nabožne vsebine ■ obrtni in folklorni izdelki itd. Tudi v novo leto boste brezskrbneje stopili po obisku v UiaiiU kwjLgatod TRST Ulica sv Frančiška 20 Telefon 61-792 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Nlnita Vatovca-Vatte darujeta Poldi In Miro Furlan 3000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina drage Arne-Uje Sancin, daruje družina Karlo, Mirca in Mario Sancin 1500 Ilir za Glasbeno matico in 1500 lir za Dlja-ško matico. Namesto cvetja na grob Antona Škrinjarja darujejo družin« Brus, Jagodic In Daneu 5000 lir za Dijaško matico. Namesto voščil ob priliki božičnih In novoletnih praznikov, prijateljem In sorodnikom, poklanja družina Got-nlk-Milkovič iz Gropade 2000 lir za S.d. Gaja. Družina Hafaela Grgiča - Zvankova poklanja nameito voščil za praznike prijateljem ln znancem, 1366 Ur za Dijaško matico in 1566 Ur za Glas beno matico. HOTEL - RESTAVRACIJA KRIŽMAN Vel. Repen 76 — Tel. 227-115 VARI NA VESELO SILVESTROVANJE IGRAL BO PRIZNANI ORKESTER «| MISTI. — DEVETAK IZ KORMONSA SPECIALNI SILVESTERSKI MENU REZERVACIJE VSEM CENJENIM GOSTOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SILVESTROVANJE * š i m v KULTURNEM DOMU Rezervacija miz v Kulturnem domu od 12. do 13. In od 19. do 20. ure SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Gostovanje beneških Slovencev V petek, 26. decembra 1969 ob 16. uri v Kulturnem domu PESEM IN BESEDA IZ NADIŠKIH DOLIN Sodelujejo: mešani pevska zbor «Rečan» pod vodstvom Rina Markiča; moški pevski zbor «Idarja» pod vodstvom Antona Birtiča; ženski in moški duet; otroci z recitacijami in petjem. SLOVENSKA SKUPNOST vošči svojim volivcem, članom, somišljenikom ter podpornikom veliko sreče ob božičnih praznikih ter mnogo uspehov in zadovoljstva v novem letu, ki je pred nami. Slovenska skupnost se prav tako spominja ob teh pomembnih praznikih svojih rojakov na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini ter vseh Slovencev v domovini in na tujem. Vsem želi, da bi jim prazniki ter novo leto prinesli česar si sami najbolj želijo. PEVSKI ZBOR «VASILIJ MIRK» s Proseka • Kontovela vošči vsem svojim zvestim po-slu.šalcem, prijateljem in vsem pevskim zborom vesel božič ln uspehov polno novo leto. Gledaljšča POLITEAMA HOSSETTI Danes, v sredo ob 20.30, bo v gledališču Kossetu prva predstava drame »Preganjanje In smrt Girolama Savonarole« v izvedbi Stalnega gle-dališča iz Turina in v okviru Izmenjav med Stalnimi gledališči. Režija je v rokah Renza Glovampietra, ki tudi nastopa v vlogi Aleksandra VI. V naslovni vlogi Savonarole nastopa Antonio Battistella, v drugih vlo. gah drame pa Gluho Oppi, Marcello Tusco, Armando Anzelmo, Guido Ghe. duzzi, Franco Ferrari, Marcello Man-do, Attilio Cuvari, Gianfranco Salo. dimi in Lombardo Fornara. Scene Silvano Falleni, glasba Roberto Goitre, Ponovitve drame bodo do 28 t.m In nato še od 3 do 6 lanuarja. Kino Eden 15.30 ((Topaz«, Hitchcock. Te-chntcotor. Nazionale 15.30 »Afrtca segreta«. Prepovedano mladimi pod 14. letom. Technicolor. Fenice 16.00 ((Agente 007 al servizio segreto di sua maestš«. James Bond, George Lazenby, Diana Rlg*' Telly Salavas, Gabrielle FerzettL lise Steppat. Grattacielo 16.00 «11 prof. dott. Guido Tersllli, Pnimario detla clinica villila Celeste delile Piccole Ancelle del”Amore rraisericordioso, Con ven-zionata con le Mutue«. Alberto So-rd-i. Technicolor. Excelslor 16.00 ((Queimada». Marlon Brando, Evaris-to Marquez. Renato Salvatori. Ritz 14.30 «La tenda rossa«. S. Con-nery, c. Cardinale, H. Krugcr, — Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Anna Kareni-na«. Tatjana Samojlova. Technicolor. Alabarda 16.30 «Faccla da schiaffri-Gianni Morandi. Technicolor, Aurora 16.30 «La legge del signore«. A. Sordi, C. Cardinale, N. Manfredi. Technicolor. Cristallo 16.00 «La caduta degll Del«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 ((Amone mio, alutami#-Alberto Sordi, Monica Vtttl. Technicolor. Impero 16.00 «Sento che ml sta sue-cedendo quailcosa». J. Lemmon. Te-ch.nieolor. Vittorio Veneto 16.00 ((Fanny Glrt»-Barbra Streesal. Omar Sharlf. Technicolor Ideale 16,00 ((Franco e Clcclo e 6 pirata Barbanera«. Franchl ln IO-grassia Technicolor. Abbazia 16.00 ((Ammazzali tuttl e torna solo«. C. Connors, F. Wolff. Technicolor. Astra 16.30 «11 cervello«. David NI* ven Jean Paul Belmondo. Technicolor. Prosvetno društvo «lvan Cankar« pri Sv. Jakobu Izreka svojemu dolgoletnemu zvestemu članu, tovarišu Antonu Bariču, iskreno sožalje ob smrti njegove žene Marije. 23. t. m. nas je za vedno za/pustila naša predraga mama Ana vd. Petaros Pogreb bo danes, 24. t. m. ob 11.30 iz cerkve v Ricmanjih. Žalujoče družine VELJAK. FRANCO in drugi sorodniki I.T.F., Via Zonta 3, tel. 38-006 KINO «1RIS» PROSEK Jutri, 25. t. m. ob 16. uri 01-nemascope film: zgodba: LE AVVENTURE Dl UUSSE Igrajo: F. Rossi — B Fhemiu M. Berti. V petek, 26. t. m. ob 16. uri barvni avanturistični film: TARZAN ED II. F1GLIO DELLA GIUNGLA Igrajo: M Henry — J. Murrav M. Podilla. Svojim obiskovalcem želimo vesele praznike KINU NA OPČINAH Jutri, v četrtek, ob 15. url film: IL PROFETA Igrajo: V. Gassman — Anin Margret. --------- V petek, 26. t m ob 15. uri Technicolor film: I TRE CHE SCONVOLSERO IL WEST (Vado, vedo e sparo) Igrajo: A. Sabata — J. Saxom F. Wolff. ________ Vsem obiskovalcem želimo vesele božične praznike! Mali oglasi VEDE2EVALKA (Chilomante) Foh-da Stella sprejema sestanke. Telefonirati na št. 763-714 (govori samo K Italijanščini). 22. t. m. je preminila naša draga žena. mati ln nona MARIJA KREŠEVIČ por. BARIČ Pogreb bo v petek, 26. t.m. ob 8. uri zjutraj lz mrtvaš-nice glavne bolnišnice. Žalujoči mož Anton. sin. snaha, vnuk in drugi sorodniki Trst, Ljubljana. 26. dec. 1969. Dne 23. t. m. je preminila MARIJA NADA GODINA por. MENDUZZI Pogreb drage pokojnice bo v petek, 26. t. m. ob 11. uri lz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev in na pokopališče v Skednju. Žalostno vest sporočajo mož, sin, mama, snaha, vnukinja Lucija in drugo sorodstvo. Občinska pogrebna služba Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dragi oče in nono ANTON ŠKRINJAR Pogreb bo danes, v sredo, 24. t. m. ob 10.30 lz hiše ža-stl, Lonijer 291, na kaitinarsko pokopališče. Hčere Marica, Cilka, Tončka, sin Stanko z družinami in drugo sorodstvo I/Hnjer, Trst, Koper, 24. decembra 1969 ZAHVALA Prisrčna hvala vsem za izražena sožalja ob Izgubi našega dragega NINETA VATOVCA - VATTE Enaka zahvala darovalcem cvetja Planinskemu društvu ter vsem, ki so na kateri koli način -počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti Žalujoča: žena TINA In DRUŽINA Trst, 24. decembra 1969. Objavljamo besedilo tako imenovanega «paketa» za Južno Tirolsko Iz tednika cVofelbote* glasila JužnotiroJstoe ljudske stranke (Siid-Idroler Volkspartei), z dne 10. oktobra 1969 povzemamo vsebino »Ukrepov v korist južnotirolskega prebivalstva* (»Paketa*): Uvod v »Ukrepe* v listu »Volksbote* se glasi: Tekst »Ukrepov v korist južnotirolskega prebivalstva* objavljamo takšnega kot ga je sprejel 20. oktobra 1969 odbor Južnotirolske ljudske stranke, da bi ga predložil kongresu stranke («B»). Da se pridobi na preglednosti, se bodo vsakokrat pred tekstom objavile dosedanje pristojnosti pokrajine. Primarna zakonodajna pristojnost mora spoštovati ustavo, načela pravne ureditve države, mednarodne obveznosti, državne koristi in osnovna načela gospodarskih in družbenih reform v državi. Sekundarna zakonodajna pristojnost se mora tudi držati načel, ki so sprejeta v državnih zakonih. Terciarna zakonodajna pristojnost lahko prilagojuje državne zakone. Gospodarstvo di'jske programe, bo s pravnimi akti urejena: a) sprememba konvencije med državo in RAI za določitev, da mora osebje, ki so mu poverjeni programi v nemškem in ladinskem jeziku, pripadati nemški, odn. ladinski jezikovni skupini in da naj odgovornega koordinatorja programov v nemškem jeziku imenuje RAI v sporazumu z bocensko pokrajino; b) sprememba člena 2 D.L. 3. IV. 1947, štev. 420 za določitev, naj bo nadzorna komisija v bo-oerekn pokrajini sestavljena iz predsednika in treh članov, od katerih eden italijanskega, eden nemškega in eden ladinskega jezika. 5. Sprejem ukrepov za pospešitev pregleda filmov v nemškem jeziku, predvidenih za predvajanje v bocenski pokrajini, zagotavljajoč prisotnost ljudi odgovarjajoče jezikovne skupine pri cenzuri v nalašč ustanovljenem odseku v Boenu (sprememba zakona z dne 21. IV. 1962, štev. 161). 6. Dodelitev davčnih olajšav za Upravne zadeve Al OBSTOJEČE PRISTOJNOSTI: Primarne pristojnosti: Ureditev pokrajinskih uradov in njihovega osebja. Krajevni nazivi. Pokrajinsko varstvo. Ureditev prve pomoči pri javnih nesrečah. Sekundarne pristojnosti: uvoz gornjih filmov (sprejetje zakonske določbe v ta namen). 7. Priznanje pravne osebnosti »Siidtiroler Kriegsopfer- u. Pront-kampferverbandes* (Združenja juž-notirolskih vojnih žrtev in frontnih boiievnikov*). 8. Delitev materiala v »Boemskih državnih arhivih* med državo in pokrajino, izročil jo č le-tej varstvo in vzdrževanje aktov posebnega interesa za krajevno zgodovino, ne da bi se sicer škodovalo interesu arhivskega varstva (sprejem zakonske določbe v ta namen). 9. Povračilo na podlagi odškodnine za planinske koče, ki so bile lastnina južnotirolskih odsekov »A1-pemverrin*, in čimprejšnje pravno priznanje »Siidtiroler Alpenveroin*. Slednje ne bo sicer moglo graditi planinskih koč v obmejnem pasu (vojaške služnosti). Drugi del u-kirepa ne predstavlja diskriminacije proti »Sudbiroler Alpenveredn*, pač pa je splošnega pomena, (ere tudi pri izgradnji planinskih koč za uveljavitev zakona o vojaških služnostih. ta in koncu člena 17 bo dodan sledeči stavek: cali krajevne mestne (občinske) in poljske polidje*. Ob upoštevanju gornje spremembe členov 16 in 17 avtonomnega statuta more pokrajina v smislu člena 12, točke 1 statuta izdajati določbe, s katerimi se daje pokrajinskemu predsedniku mož- A) OBSTOJEČE PRISTOJNOSTI: Primarna zakonodajna pristojnost: Regulacijski načrti in urbanistika. Ureditev najmanjših obdelovalnih enot. Ureditev pravic družinskih kmetijskih posestev. Obrtništvo. Sejmi in trgi. B) REZULTATI POGAJANJ: 1. Primarna zakonodajna pristojnost: a) rudniki, všitevši slatine in toplice, kamnolomi in šobišča: b) lov in ribolov; c) alpska kultura ter parki za ■aščito flore in favne; d) voznost cest, vodovodi in javna dela pokrajinskega značaja (ta formulacija odpravlja deželno pristojnost): e) promet in prevoz pokrajinskega značaja, vštevšd pristojnost za tehnično urejanje in obratovanje žičnic; obvezno mnenje pokra; jrie v primeru koncesij s strani druge oblasti v zvezi z uslugami. ki gredo preko pokrajinskega ozemlja; f) turizem in hotelska industrija (vštevši planinske vodiče, planinske nosače in smučarske šole): g) kmetijstvo, gozdovi m zbor gozdnih čuvajev, ž.vinoreja in ri-bogojstvo, fitopatološki zavodi, kmetijski konzorciji in preizkusne kmetijske postaje, obramba proti toči, bonifika; h) hidravlična dela III., IV. in V. kategorije: obvezno mnenje pokrajine za hidravlična deia I. in II. kategorije: država in pokrajina bosta vsako leto sporazumno pripravili koordiniran načrt za hidravlična dela v svoji lastni pristojnosti ; 2. Sekundarne pristojnosti v naslednjih zadevah: a) trgovina; b) izkoriščanje javnih voda, iz-vzemši velike izvire v hidroelek-trične namene; sprememba člena 10 statuta, da bi se prenesle na pokrajino storitve in dobave električne energije, vštevši po možnosti uveljavitve predvidevanje pre-predzadnjega odstavka, na osnovi katerega se deželi pod enakimi pogoji daje prednost pri koncesijah za velike izvire v okviru sistema ENEL; izkoriščanje javnih voda s strani države in pokrajine v okviru njunih lastnih pristojnosti se vodi na podlagi splošnega načrta, ki naj ga sporazumno določi iz vrst predstavnikov države in pokrajine sestavljeni odbor; na področju velikih izvirov v hidroelektrične svrhe se bodo predvidevanja člena 9 statuta nanašala, kolikor se dajo uveljaviti, na pokrajino in ne na deželo; ministrstvo za industrijo bo spretemalo svoje odločitve v zvezi z' delovairiem ENEL v pokrajinah, v posluhu s pokrajinskimi upravami; A) DOSEDANJE PRISTOJNOSTI: Primarne pristojnosti: Krajevne šege in običaji kot tudi kulturne ustanove (knjižnice, akademije, zavodi, muzeji) pokrajinskega značaja. Krajevne umetniške prireditve. Ljudska stanovanjska poslopja P») REZULTATI POGAJANJ: 1. Primarne pristojnosti: a) kratevne umetniške, kulturne in vzgojne manifestacije ter dejavnosti tudi z radijskimi in tele-vizrskinr sredstvi, izvzemši^ možnost ustanovitve radijskih in te-levizi \>kih postaj; b) zaščita in vzdrževanje zgodovinskega, umetniškega in ljudskega imetja; z izvršilnimi določbami ,ki bodo izdane v teku enega leta po spremembi statuta, bodo določene zgodovinske in umetniške dobrine v pokrajini, ki so državnega interesa in so zato izključene iz pokra,'inske pristojnosti, v nasprotnem primeru bo postal zakonit prevzem upravnih funkcij s strani pokrajine na podlagi pokrajinskega zakona; c) stanovanjske gradnje na kakršenkoli način, popolnoma ah delno subvencionirane z javnimi sredstvi, vštevši o’ajšave za izgradnjo ljudskih stanovanjskih hiš v od elementarnih nesreč prizadetih krajih ter delovanje izvenpo-krajinskih ustanov z javnim financiranjem — kot GESCAL — v pokrajini: d) javne podpore in dobrodelnost (brez ureditve javnih podpornih in dobrodelnih ustanov). 2. Sekundama pristojnost; a) higiena in zdravstvo; b) zdravstveno in bolniško skrbstvo (brez ureditve .sanitarnih in bolniških ustanov, ki ostanejo pod primarno pristojnostjo dežele). 3. Uveljavilo se bo načelo, po katerem naj se skladi booeoefce c) prenos sedanje pristojnosti dežele na področju pospeševanja industrijske proizvodnje ‘ na pokrajino; od letno dodeljenih vsot na račun državnega proračuna kot uresničenje zakonov, ki predvidevajo finančni poseg za pospeševanje industrijskih dejavnosti, bo ministrstvo za industrijo dodelilo bocenski pokrajini le-tej namenjene deleže skladov; ti deleži bodo ugotovljeni po izrečenem mnenju bocenske pokrajine, upoštevajoč možnosti proračuna tri potrebe prebivalstva; gornji skladi bodo uporabljeni v sporazumu med državo in pokrajino (op. gornja formulacija bo spremenjena v zveri s spremembami v postopku načrtovanja); 3. Sprememba člena 8 statuta za prenos pristojnosti na pokrajini:; a) odpiranje in premeščanje bančnih oddelkov kreditnih zavodov krajevnega, pokrajinskega in deželnega značaja po predhodnem mnenju zakladnega ministrstva; pooblastilo za odpiranje in premeščanje bančnih oddelkov v bocenski pokrajini in drugih kreditnih zavodov daje zakladno ministrstvo po izrečenem mnenju pokrajine; b) imenovanje predsednika in podpredsednika hranilnice z mnenjem zakladnega ministrstva; 4. Država bo na predlog pokrajine dovolila ustanovitev kreditnega zavoda južnotirolskih kmetijskih hranilnic na pokrajinski ravni. 5. Možnost ustanovitve občinskih podjetij za dobavo električne energije (sprememba člena 4, štev. S zakona z dne 6. XII. 1962, štev. 1643). 6. Imenovanje predsednika trgovinske zbornice s strani pokrajine, dokler ne bo njegova izvolitev prepuščena zainteresiramo strokam na podlagi deželnega zakona. 7. Prenos pristojnosti za pripravo pokrajinskega načrta o gospodarskem razvoju na pokrajino na podlagi spoštovanja načel in bistvenih ciljev državnega gospodarskega načrta in v sporazumu z državnimi upravami ter deželnimi organi. Morebitne industrijske pobude javnih ustanov z državno udeležbo in inozemskega kapitala nastajajo v sporazumu med državo in pokrajino (op. kar se tiče priprav na pokrajinski načrt o gospodarskem razvoju, bodo ukrepi koordinirani z državno zakonodajo o deželnem gospodarskem načrtovanju; v tem smislu pokrajina lahko uporablja tiste ukrepe, ki so najugodnejši, bodisi pokrajinskega ali državnega značaja). 8. prenehanje delovanja in likvidacija «Ente Nazionale per le tre Venerie* na ozemlju dežele Trident-Južoa Tirolska z dodelitvijo obstoječih nepremičnin po mnenju zainteresiranih pokrajin. 9. V pričakovanju morebitne spremembe zakonodaje o omejitvah, katerim so podvrženi prenosi nepremičnin v bocenski pokrajini, se bo le-ta uveljavljala s kriteriji posebne umerjenosti. pokrajine v podporne, družbene in kulturne svrhe delijo ne le v neposrednem sorazmerju številčnosti sleherne (etnične, op. prev.) skupine, pač pa tudi v zvezi i višino njenih potreb. 4. Italijanska vlada bo omogočila sporazum med RAI-TV in TV nemškega jezikovnega prostora za izkoriščanje programov; sedanji prenos programov v nemškem jeziku bodo razvili v mejah možnosti. Kar se tiče teevi-rijskih prenosov v nemškem jeziku bodo veljali zaključki, ki jih je sprejela komisija 19. Predpostavljajoč, da velja tudi za televizijske, kar je predvideno za ra- Krajevna mestna in poljska policija. Predsednik pokrajinskega odbora izvršuje na podlagi člena 16 statuta najvišjo oblast v zvezi z javnim redom in uporablja pri tem tudi organe državne policije. Predsednik pokrajinskega odbora lahko uporab ja na podlagi člena 17 obstoječega statuta_ tudi državno policijo za uresničenje pokrajinskih zakonov in uredb B) REZULTATI POGAJANJ: 1. Primarne pristojnosti: a) neposredni prevzem javnih uslug: b) ukrepi za preprečevanje naravnih katastrof in nujne pomoči po njih; c) razlasitve v javno korist na vseh področjih pokrajinske pri stojno® ti; 2. Sekundarne pristojnosti: a) sprememba člena 69 za dodelitev sekundarne zakonodajne pristojnosti pokrajinama o pooblaščencu v zadevah krajevne finance: b) javni red v zvezi z javnimi predstavami; c) javni red v zvezi z javnimi lokali, pri čemer se pa ohranjajo: subjektivni pogoji, predvideni v državnih zakonih za dosego dovoljenj; nadzorna oblast države za vzdrževanje javne varnost:; pravica notranjega ministra, da uradno razveljavi v smislu državne zakonodaje ukrepe v tej zadevi, čeprav bi bili dokončni. Sistem rednih prizivov proti u-krepom bo urejen tako, da bo o-stal v okviru pokrajinske avtonomije. 3. Členu 16. 2. odstavku statu- nost, da uporablja krajevno mestno in poljsko policijo preko županov. Ob upoštevanju gornjih določi] bodo državne oblasti priznale vsakemu občinskemu radarju svoj-stvo funkcionarja javne varnosti, ko meni pokrajina v sporazumu z občinami, da je to potrebno za dosego gornjih določb. 4. Pravica pokrajine, da izkoristi policijske organe za informacije v zvezd z lastnim upravnim delovanjem, bo prisotna pri izdelavi zakonskih tekstov. 5. Če se zaradi ohranitve javnega reda sprejmejo ukrepi, ki se dotikajo ali sicer omejujejo ali začasno prekinjajo delovanje pooblastil na poicijskem področju, ki jih je izdal predsednik pokrajinskega sveta, ali drugih od pokrajine sprejetih ukrepov na podlagi njenih pristojnosti, bo takšne ukrepe sprejela pristojna državna oblast po izrečenem mnenju predsednika pokrajinskega odbora, ki bo moral to svoje mnenje izreči v roku, ki ga določa zahteva. 6. Sprememba besedila člena 5, štev. 1 »ureditev občin in pokrajin* v »ureditev občin*. 7. Dopolnitev člena 46, da se o-mogoči udeležba predsednika pokrajinskega odbora na sejah ministrskega sveta, ko se obravnavajo zadeve, ki se tičejo pokrajine. 8. Dopolnitev člena 56 statuta: prehod občanskih tajnikov v organsko odvisnost občin bo določen na podlagi državnega zakona. Z deželnim zakonom bodo izdane določbe o juridičnem statusu stroke in ob spoštovanju teh določb bodo občine izvajale svojo izvršilno pravomočje nad odvisnimi občinskimi tajniki. Gornja formulacija izključuje, da bi tudi sedanji tajniki v državnem staležu mogli ostati na svojem položaju «ad personam*. 9. Členu 48, štev. 5 statuta, ki se glasi: »Pokrajinskemu odboru pripadajo: nadzorstvo in zaščita občinskih uprav, javnih skrbstvenih in podpornih ustanov, konzorcijev in drugih krajevnih ustanov ali zavodov*, bo dodan naslednji tekst: »vključno možnost prekinitve in razpustitve njihovih organov na zakonski podlagi. V omenjenih primerih in ko uprave ne morejo iz kakršnih koli razlogov delovati, pripada tudi pokrajinskemu odboru imenovanje komisarjev z obveznostjo, da jih izbere v vrstah jezikovne skupine, ki sestavlja večino upraviteljev v najbolj reprezentativnem organu ustanove. Država ohranja pristojnost izrednih ukrepov v smislu gornjega odstavka, ko gre za javni red in se tičejo občin z nad 20.000 prebivalcev.* 10. Sprememba členov 57 in 58, da se predvideva v smislu novih pristojnosti prenos demanialne in patrimonialne dobrine ter pravice državne in deželne nepremičninske narave, izvzemši vojaški de-manij in dobrine, ki se tičejo u-slug državnega značaja, ter de-manaalne in patrimonialne dobrine, odgovarjajoče zadevam v deželni pristojnosti, na pokrajino, kar naj se izvede v teku enega leta z izvršilnimi določbami. 11. Sprememba členov 59, 60, 61 in 70 za odpravo sistema posrednega financiranja pokrajine s strani dežele in za prenos davčnih dohodkov v novim pokrajinskim pristojnostim odgovarjajoči višini na pokrajino. Da se enačijo finance pokrajin z dosego ciljev in izvrševanjem zakonsko določenega delovanja, se bodo predvideli odgovarjajoči finančni dohodki v korist pokrajin. 12. Sprememba člena 65 za dodelitev pravice poviškov na od dežele določenih davščin v mejah, ki jih določa deželni zakon. 13. Sprememba člena 70 v smislu predvidevanja dopolnitve občinskih proračunov za izdatke v zvezi s potrebami dvojezičnosti. 14. Prenos dohodkov, ki izhaja- Javni red in A) OBSTOJEČE PRISTOJNOSTI: Nobenih pristojnosti. M) REZULTATI POGAJANJ: 1. Sprememba člena 83, da se nudi pokrajinama pravica izpodbijanja državnih zakonov in sproženja spora o pristojnosti proti državnim upravnim ukrepom pred ustavnim sodiščem. 2. Priznanje pravice do grba in prapora pokrajinama. 3. Sprememba člena 96 zato, da se spremeni naziv dežele v nemškem jeziku v «Trentino - Siidti-rol», namesto naziva »Trentino -Tiroler Etsehland*. 4. Sprememba drugega odstavka člena 19, da se poveča na 70 število članov deželnega sveta, kar naj se proporčno razdeli med pokrajinama. 5. Dopolnitev člena 27 z določbo, da razpust deželnega sveta ne pomeni razpusta pokrajinskih svetov, pač pa le njuno obnovitev s ponovno izvolitvijo le onega. 6. Dopolnitev sestave državnega sveta z vključitvijo svetnika i/ vrst nemške jezikovne skupine v obravnavah druge stopnje o prizivih, o katerih je v prvi stopnji odločal upravni sodni dvor bocen-sKe pokrajine. Odločitve paritetne komisije in upravnega sodnega dvora pod točko 16 pričujočega razdelka se ne morejo več predložiti državnemu svetu. 7. Sprememba naziva VII. naslova statuta: »Predstavništvo vlade v deželi* v naziv: »Odnosi med državo, deželo in pokrajino*. 8. Dopolnitev člena 76, da se predvideva imenovanje dveh vladnih komisarjev, enega s sedežem v Tridentu v zvezi z nalogami dežele in tridentinske pokrajine, drugega s sedežem v Bocnu v zvezi z nalogami v tej pokrajini 9. Dopolnitev člena 95, ki naj določi: a) sestava paritetne komisije za izdajo izvršilnih določb statuta z 12 člani, od katerih bo 6 imenovanih od države, 2 od deželnega sveta, 2 od bocenskega in 2 od tridentinskega pokrajinskega sveta (3 člani bodo morali pripadati nemški jezikovni skupini). Kot jamstvo, da bo med člani komisije eden italijanske jezikovne skupine iz bocenske pokrajine in da bodo 3 nemškega jezika, bo med 6 člani državnega imenovanja eden nemškega jezika. b) ustanovitev — v okviru gornje komisije — posebne komisije za izvršilne določbe v zvezi s pristojnostmi bocenske pokrajine, sestavljene iz 6 članov: 3 kot predstavniki države in 3 kot predstavniki pokrajine (od katerih e-den italijanske jezikovne skupine). 10. Ustanovitev urada podpredsednika deželnega odbora in imenovanje dveh podpredsednikov (e-nega iz vrst manjšinske jezikovne skupine), prepuščajoč predsedniku odbora pravico, da izbere podpredsednika, ki naj ga nadomešča v primeru zadržka; sprejem podobne rešitve tudi za bocensko pokrajino. 11. Izkoriščanje državnih kazenskih določb s strani pokrajine v obrambo pokrajinskih zakonov. 12. a) Dodelitev pravice večini jo iz koncesij javnih voda, obstoječih in odtekajočih po ozemlju pokrajin, na pokrajini. 15. Prehod osebja in uradov dežele v pristojnost pokrajin na podlagi odločbe predsednika deželnega odbora in mnenja zainteresiranega pokrajinskega odbora. 16. Morebitna dodelitev v zakonodajno pristojnost pokrajin nadaljnjih uslug v zadevah, ki so tudi izven pokrajinske pristojnosti, če so le dodeljene na podlagi specifičnih določb državnega zakona. 17. Obvezna deželna delega pokrajinama o upravnih dejavnostih na področju protipožarne službe. 18. Prehod nekaterih sodnih u-radov v območje sodnega okrožja Bočen (občini Proveis in Laurein) in sodnega okrožja Meran (frakcija Tonna (Sinablana)). 19. Vlada bo proučila možnost, da se podredijo pristojnim organom bocenske pokrajine občine tistih okrajev, ki spadajo v območje bocenskega sodišča. sodni organi svetovalcev določene etnične skupine v deželnem ali bocenskem pokrajinskem svetu, da zahteva glasovanje po jezikovnih skupinah, ko se meni, da je določen zakonski predlog škodljiv za enakost pravic med državljani različnih skupin ali za etnične in kulturne značilnosti le-teh; b) sprožitev spora pred ustavnim sodiščem s strani svetovalcev posameznih jezikovnih skupin proti deželnim ali pokrajinskim zakonom, če ni bila sprejeta zahteva po ločenem glasovanju, ali če je bil zakonski predlog izglasovan kljub nasprotnemu glasu dveh tretjin članov jezikovne skupine, ki je ostala v manjšini. Spor pred ustavnim sodiščem lahko sproži večina določene jezikovne skupine. Sprožitev spora ne preprečuje izvajanja zakona, če je že stopil v veljavo. 13. Sprožitev spora proti upravnim aktom krajevnih organov javne uprave (krajevni, državni, deželni, pokrajinski in občinski organi kot tudi javne skrbstvene in podporne ustanove, javni konzorciji ter na splošno javne ustanove), ki sc imajo za škodljive načelu enakosti v zvezi s pripadnostjo določeni etnični skupini, pred upravnim sodnim dvorom s strani deželnih in pokrajinskih svetovalcev ter, v primeru občinskih ukrepov, tudi s strani svetovalcev v občinah bocenske pokrajine, ko je večina svetovalcev skupine, ki se ima za prizadeto, ugotovila škodljivost akta. Spori, ki jih sprožijo deželni, pokrajinski in občinski svetovalci proti upravnim aktom, ki se izvršujejo v bocenski pokrajini in se imajo za škodljive načelu enakosti v zvezi s pripadnostjo določeni jezikovni manjšini in se tičejo v bocenski pokrajini stalno bivajočih državljanov, bodo predloženi u-pravnemu sodnemu dvoru bocenske pokrajine, četudi bi šlo za ukrepe, ki so jih sprejeli ustanove in organi s sedežem v tridentinski pokrajini. 14. Pravica jezikovne skupine do vstopa v občinski odbor, če sta v občinskem svetu najmanj dva svetovalna iste skupine. 15. Sprememba drugega odstavka člena 73 statuta v smislu, da se nalašč osnuje organ na deželni ravni, če ne bi proračun in obračun dežele dobil glasov večine svetovalcev tridentinske in večine svetovalcev bocenske pokrajine. Izključeno je, da bi morebitni takšen organ mogel biti državnega značaja. 16. Glasovanje po jezikovnih skupinah o posameznih poglavjih proračuna bocenske pokrajine na podlagi zahteve večine neke jezikovne skupine, proračunska poglavja, ki niso prejela večino glasov vsake posamezne jezikovne skupine, bodo v roku treh dni predložena komisiji štirih pokrajinskih svetovalcev, izvoljenih v pokrajinskem svetu na začetku vsake mandatne dobe in za vso mandatno dobo na podlagi paritetne sestave iz vrst dveh najštevilnejših jezikovnih manjšin in v skladu s predlogi vsake skupine. Omenjena komisija mora v roku 15 dni sklepati o dokončni formulaciji in vsebini omenjenih poglavij. Njene odločitve bodo obvezne. Spre- jete so lahko na podlagi enostavne večine. Ni svetovalca, ki bi imel odločujoč glas. V primeru, da se v komisiji ne osnuje večina na podlagi zaključnega predloga, bo predsednik pokrajinskega sveta predal v roku sedmih dni sporna poglavja skupno s tekstom proračuna in z vsemi akti ter zapisniki o razpravi v svetu in paritetni komisiji upravnemu sodnemu dvoru, ki bo v roku 30 dni z razsodbo sklepal o formulaciji in vsebini spornih poglavij. Sklepi paritetne komisije in upravnega sodnega dvora ne dajejo pravice za sprožitev spora pred državnim svetom in u-stavnim sodiščem s strani svetovalcev posameznih jezikovnih skupin. (Opomba lista «Volksbotc», ki se sklada z opombo odbora »Siidtiroler Volkspartei*: V vladnem tekstu se ta dvor omenja v ukrepu 45; dalje se v ukrepu 85 dvakrat uporablja naziv upravnega sodnega dvora (Tribunale di giustizia amministra-tiva); tudi v ukrepu 86 se uporablja isti naziv. Pozneje se v italijanskem vladnem tekstu govori o »Bo-censkem odseku upravnega sodnega dvora*. SVP pričakuje, da se bo v poznejših označbah v italijanskem vladnem tekstu uporabljal naziv »Upravni sodni dvor*. V pričakovanju uporablja v svojem tekstu naziv »Upravni sodni dvor bocenske pokrajine*, ker ta naziv najbolje odgovarja.) Precizira se, da velja tudi za deželni proračun isti postopek kot za sprejem pokrajinskega proračuna. Tudi za spore o deželnem proračunu je pristojen upravni sodni dvor bocenske pokrajine. Pokrajinski in deželni zakon za odobritev proračuna je lahko predmet spora z vlado v zvezi s poglavji, ki so bili sprejeti na podlagi opisanega postopka, samo po vprašanju legitimnosti zaradi kršitve ustave ali statuta. 17. Sestava bocenskega upravnega sodnega dvora na podlagi pa- A) OBSTOJEČE PRISTOJNOSTI: Ni zakonodajnih pristojnosti, čeprav je na podlagi člena 19 statuta možna omejitev volilne pravice na podlagi treh let bivanja. H) REZULTATI POGAJANJ: 1. Pokrajini se prizna pravica, da je obveščena o dejavnosti ana-grafskih uradov. Sprememba zakona z dne 24. XII. 1954, štev. 1228 v smislu, da je vladni komisar dolžan pošiljati predsedniku pokrajinskega odbora prepis nadzornih poročil in ga obveščati o upravnih ukrepih v anagrafskih zadevah. Predsedniku pokrajinskega odbora naj bi se poleg tega priznala pravica, da doseže izvajanje inšpekcij in se jih udeležuje bodisi v primerih zahtevanih ali pa rednih inšpek cij. Nadalje ima predsednik pokrajinskega odbora pravico, da predlaga prizive o anagrafskih zadevah na pristojnih mestih. Ne glede na nadzorstva, bo vladni komisar opravljal svoje dolžnosti v zvezi z anagrafskimi zadevami v sporazumu s predsednikom pokrajinske ga sveta. V primeru, da se spora-razum ne doseže, odloča notranji minister. 2. Priznanje pravice informiranja o statističnih podatkih, ki zadevajo področja v deželni in pokrajinski zakonodajni in upravni pristojnosti ter možnost, da se na istih področjih v sporazumu z 1STAT izvajajo lastne poizvedbe, štetja in statistična dognanja (sprememba kraljevega D. L. 27. V. 1929, štev. 1285). 3. Pogoj neprekinitve štiriletnega stalnega bivališča za udeležbo na deželnih, pokrajinskih in občinskih volitvah (sprememba zadnjega odstavka člena 19 statuta). Volivec, ki je dosegel štiriletno neprekinjeno stalno bivališče v deželi, je vpisan v seznam za deželne in občinske volitve v občini pokrajine, kjer je dosegel najdaljši čas stalnega bivališča v štiriletnem obdobju, ali v primeru e-nako trajajočih obdobij, v občini, kjer je na zadnje imel svoje stalno bivališče. 4. Sprememba volilnega okrožja za volitve v senat, da se omogoči vstop predstavnikov italijanske in nemške jezikovne skupine ritete med državno in pokrajinsko imenovanimi člani ter paritete med obema najštevilnejšima etničnima skupinama in z izbiro predsednika med poklicnimi sodniki v okviru članov kolegija. Predpostavljajoč, da bo upravni sodni dvor bocenske pokrajine zaradi zagotovitve popolne paritete sestavljen iz šestih članov (trije državnega imenovanja, od katerih dva italijanskega in eden nemškega jezika ter trije pokrajinskega imenovanja, od katerih dva nemškega in eden italijanskega jezika), bo član italijanskega jezika. ki mora biti imenovan od bocenskega pokrajinskega sveta, izbran v pokrajinskem svetu na predlog svetovalcev italijanske je zikovne skupine, medtem ko bo moralo državno imenovanje člana nemškega jezika dobiti pristanek pokrajinskega sveta. Predsednik upravnega sodnega dvora bocenske pokrajine je imenovan z dekretom predsednika re publike na predlog predsednika mi nistrskega sveta. Vrstijo se kot predsedniki za enako obdobje sod nik italijanskega in sodnik nem škega jezika iz kolegija. Člani u pravnega sodnega zbora so imeno vani ob spoštovanju gomiega od stavka z dekretom predsednika republike Predsednik upravnega sod nega dvora bocenske pokrajine ima odločujoč glas, razen v primerih, ko gre za priziv proti upravnim ukrepom, ki škodujejo načelu ena kosti med jezikovnimi skupinami in postopku za odobritev deželnih in pokrajinskih proračunov. 18. Državna delega predsedniko ma pokrajinskih odborov za pra vico priznanja ustanov, ki razvi jajo svojo deiavnost v pokrajin n okviru (sprememba člena 1? civilnega zakonika). 19. V predstoječem ustavnem za konu bo vsebovana posebna določ ba, ki bo predvidevala izdajo iz vršilnih določb v roku dveh let no uveljavitvi zakona. bocenske pokrajine v parlame'' v sorazmerju z njuno številčno.-jo (spretnemba zakona štev. 64 i*.i 27. H. 1958). 5. Italijanska vlada bo preteh tala: preučitev odgovarjajočega s stema, ki naj bi onemogočil, d i bi število vojaških glasov ob p • litičnih volitvah v Južnem Tin, < v odstotkih ne preseglo ali b: višje od vsedržavnega poprečja 6. a) Uveljavitev etničnega sora/ merja le v javnih upravah in v notranjosti uprav pri staiežih, m so dejansko obstoječe v boet’ i ski pokraj.ni. V primeru, da je število nam ščencev višje od predvidenega st ■ leža, se prav tako obvaruje etnn no sorazmerje kot tudi neprem ščanje po predvidenih ukrepih u b) in e). b) preračunati etnično sorazmei je na podlagi razmerja med nem ško in italijansko govorečim pi bivalstvom v bocenski pokrajin (2/3, odn. 1/3). c) zagotovitev etničnega sora/ merja z ustanovitvijo pokrajina) ■ ga izrednega sta leža za vsako u pravo in kariero v b<>censlu p > krajini obstoječih državnih uri j dov, v katerih bi oili dve tretjim mest zagotovljeni pripadnikom nemške jezikovne manjšine (to s<' razmerje se lahko spremeni s spremembo sorazmerja med jt zikovnima skupinama). Omenjeno sorazmerje se bo p-1 s topoma doseglo » novimi nast< vitvami v zvezi z izpraznjevanjem mest, kar se vedno dogaja v po sameznih staiežih lzaradi smru. prostovoljnih pr mestitev, uradnih premestitev, ostavk in upokojite: d) ne bodo osnovani pokrajinss staleži za vodilna i.,esta civili uprave notranjega ministrstva, tu javno varnost in upravne uradi obrambnega ministrstva: e) nameščenci pokrajinskega iz rednega staieža uživajo jamstvo, da ne bodo premeščeni izven bo censke pokrajine, kar ustreza prati logom komisije 19, izvzeti so u radi, ki pripadajo upravam in mestom, za katere je predvideno, da so premestitve nujne zaratl. službe same ali zaradi izurjenja osebja (natečaji, šciie); (Nadaljevanje na 6. strani) Družbene in kulturne zadeve Bivališče, volilna pravica in namestitve Ukrepi v korist južnotirolskega prebivalstva Objavljamo besedilo tako imenovanega «paketa» za Južno Tirolsko >. : , : lat u ' X wmm (Nadaljevanje s 5. strani) premestitve osebja nemškega jetika bodo vsekakor omejene na 10 odstotkov skupno zasedenih me6t; f) za osebje preiskovalnih in pravosodnih organov v pravosodju veljajo načela pod a), b), c) in e); g) notranje ministrstvo se bo držalo političnega navodila, da ostanejo v bocenski pokrajini državljani različnih jezikovnih skupin pokrajine, ki bi prišli v sklop sil javnega reda (policije in orožnikov), izvzemši primere posameznega disciplinskega značaja, ki narekujejo premestitev (gornja obveza bo prebrana v parlamentu, skupno z ostalimi rezultati poga- janj); Ne sme biti nikakršnega različnega ugodnejšega ali neugodnejšega ravnanja za eno ali drugo jezikovno skupino; prav tako je samo ob sebi umevno, da italijanski državljani nemškega materinega jezika, ki imajo na zakonski podlagi predvidene pogoje, bodo sprejeti v sile javnega reda, če to prosijo in izpopolnjujejo predvidene zakonske formalnosti; h) rezerviranje mest za osebje nemškega jezika v uradih INPS, INAIL, ENPAS, ONMI bocenske pokrajine, uveljavljajoč ista načela, predvidena za t državne uradnike v smislu etičnega sorazmerja in stalnosti v pokrajini (bo u-rejeno na podlagi izvršilnih določb). Sola A) OBSTOJEČE PRISTOJNOSTI: Primarne pristojnosti: Obrtniško in poklicno šolstvo v kmetijstvu, trgovini in industriji. Sekundarne pristojnosti: Osnovno in srednje šolstvo. Dialektalni, prirodoznanski in tehnični pouk. Učiteljišča in umetnostne sole. Šolsko skrbništvo. Pouk je v obstoječih šolah v materinem jeziku učencev in ga vodi učno osebje, ki mora prav tako biti istega materinega jezika. Vodja pokrajinskega šolskega tirada v Bocnu mora popolnoma obvladati italijanski in nemški jezik, njegovo imenovanje je predvideno z dekretom ministra za javno vzgojo po predhodnem pristanku predsednika pokrajinskega odbora. Za upravljanje in nadzorovanje šolstva v nemškem jeziku so vodji pokrajinskega šolskega urada dodeljeni namestnik kot tudi šolski nadzorni/ i in ravnatelji, katerih materni jezik je isti kot jezik učencev (Izvršilne določbe niso bile nikoli izdane, zato niso bile nikoli zakonsko določene pristojnosti in pooblastila namestnika šolskega vodje). B) REZULTATI POGAJANJ: 1. Primarne pristojnosti: a) otroški vrtci; b) šolsko skrbstvo v zadevah, ki spadajo pod zakonodajno pristojnost pokrajine, pri čemer ostaja v veljavi pokrajinski zakon štev. 1 od 5.1. 1958, (ki ga pokrajina lahko popravi); c) šolske gradnje; v vsakem primeru, ko intervenira država z lastnimi skladi za izvrševanje izrednih državnih načrtov, se bodo skladi uporabili v sporazumu s pokrajino; gornji ukrep je predviden v skladu in v smislu zakona o postopku za načrtovanje; d) strokovno usposabljanje. 2. Sekundarne pristojnosti: Strokovni pouk. 3. Sprememba in dopolnitev člena 15, da se na Sledeči način določi organizacija šolskih uradov in služb; a) Minister za javno vzgojo bo po izrečenem mnenju bočenskega pokrajinskega odbora imenoval šolskega višjega skrbnika, ki bo u-pravljal šolo v italijanskem jeziku in bo imel nadzorne naloge v zvezi s šolo v nemškem in ladinskem jeziku. ’ Nadzorna oblast, o kateri je govor v gornjem ukrepu, se med drugim tiče nadzorstva nad spoštovanjem zakonov in pravilnikov ter nad didaktično in upravno dejavnostjo z možnostjo, da izvršuje za dosego te naloge inšpekcije, in da poroča pristojnim oblastem o u-gotovljenih morebitnih kršitvah in nerodnostih. V nadzorni oblasti nadintendanta ni zapopadena možnost razveljavljenja in dajanja navodil. (Op. SVP: Ukrep 35 vladnega teksta, ki predvideva naloge nad-intendata, označuje ladinsko šolo, ki je tamkaj prvič omenjena, kot vitve, od vrtcev do višjih srednjih šol, izvzemši visoke šole. Pokrajina bo lahko vključila v pokrajinski stalež intendanta za nemške šole, ki ga je imenovala; a) ter) šolski intendant za vse ladinske šole bo imenovan od ministrstva za javno vzgojo na podlagi treh imen, ki jih predlaga ladinski odsek pokrajinskega šolskega sveta in bo imel iste pristojnosti kot šolski intendant pod točko 3 a bis); b) imenovanje predsednikov in komisij za državne izpite na šolah v nemškem jeziku s strani ministrstva za javno vzgojo v sporazumu s pokrajino; c) obvezno mnenje višjega šolskega sveta pri ministrstvu za javno vzgojo o učnih in izpitnih programih v šolah pokrajine, kar je v interesu veljavnosti končnih diplom; Zaključek pod c) velja za šole vseh jezikovnih skupin. d) prenod upravnega osebja šolskega urada, nadzomištev osnovnih šol, ravnateljstev osnovnih šol in vseh ravnateljstev srednjih šol vseh stopenj v šolstvu v nemškem jeziku v odvisnost bocenske pokrajine (v kolikor niso v staležu učnega osebja); e) čeprav ostaja celotno učno za učence nemškega materinega jezika; dopolnitev tamkaj obstoječih predmetov z drugimi, ki odgovarjajo tradicijam nemško govorečega prebivalstva; priznanje treh prvih tečajev konservatorija kot redne srednješolske razrede. 8. Italijanska vlada se obvezuje, da bo ponovno navezala slike z avstrijsko vlado v zvezi z možnostjo vzajemnega priznanja drugih študijskih naslovov in univerzitetnih diplom v skladu s pariškim sporazumom. Namestitve A) OBSTOJEČE PRISTOJNOSTI: Nobene zakonodajne pristojnosti: B) REZULTATI POGAJANJ: 1. Prenos primarne zakonodajne pristojnosti o ustanovitvi in delovanju občinskih in pokrajinskih komisij za podporo in usmeritev delovnih ljudi pri namestitvah. 2. Sekundarne pristojnosti: a) prenos sekundarne pristojnosti za pokrajino o ustanovitvi in delovanju občinskih in pokrajinskih nadzornih komisij nad namestitvami. Občinske in pokrajinske nadzorne komisije, katerih ustanovitev in delovanje sta preneseni kot sekundama zakonodajna pristojnost na pokrajino, bodo izvrševale pravice, ki pripadajo komisijam za namestitve na podlagi členov 25 in 26 zakona štev. 264 od 29. IV. 1949 in bodo imele možnost, da nadzorujejo zakonitost aktov uradov za delo. V iz- Italijanski zunanji minister Aldo Moro v razgovoru t tvojim avstrijskim kolegom Kurtom Waldheimom «šolo v ladinskih občinah v smislu ukrepa 69». Ukrep 69 Vladnega teksta ustreza našeiMi' tekstu pod naslovom »Posebne določbe za La-dince», v točki 1, kjer se govori o pouku v ladinskih šolah. Po- znejše označbe v vladnem tekstu za ladinsko šolo se vedno glasijo »Šola v ladinskih občinah* brez stavka «v smislu ukrepa 69». Zato ta označba mora biti razširjena s stavkom »v smislu ukrepa 69», da se razume ukrep 35). a bis) Za upravljanje šol v nemškem jeziku bo pokrajinski odbor po izrečenem mnenju ministrstva za javno vzgojo imenoval šolskega skrbnika, ki bo pristojen za osnovne, srednje in višje srednje šole v nemškem jeziku (za vse šole). Gornja formula vrstne šole, tudi obsega vsako-bodoče ustano- Predsednik julnotiroltke ljudske stranke Silvius Magnago osebje v organski odvisnosti države, bodo preneseni na intendanta za šolo v nemškem jeziku in intendanta za ladinsko šolo ukrepi glede premeščanja, dopustov, dopusta v pričakovanju, disciplinske kazni do enomesečne ustavitve dohodkov ali prekinitve službe učne-ba osebja v šolah z nemškim jezikom (vrtci, osnovne nižje in višje srednje šole, ki prehajajo pod pokrajino) odn. v ladinskih šolah. Proti omenjenim ukrepom šolskega skrbnika je možen priziv na ministra za javno vzgojo, ki dokončno sklepa po izrečenem mnenju višjega skrbnika; f) sprememba četrtega odstavka člena 15 statuta: Italijanska, nemška in ladinska jezikovna skupina ima vsaka svoje predstavnike v pokrajinskih u-čiteljskih šolskih in disciplinskih svetih Bočna. Predstavniki učnih moči v pokrajinskem šolskem svetu so imenovani na volilni podlagi od šolskega osebja v sorazmerju s številom učnih moči jezikovnih skupin. Šolski svet se mora, poleg njegovih rednih nalog obvezno poslušati, ko gre za — ustanovitev in ukinitev šol; — programe in umike; — učne predmete in njihovo grupacijo; — postavljanje predlogov o treh imenih za imenovanje šolskega intendanta za šole v nemškem jeziku: Predlog o treh imenih bo postavil nemški odsek šolskega sveta; g) poučevanje drugega jezika v vseh šolah vsakega tipa in stopnje s strani učnega osebja, za katerega je ta jezik materni; h) poučevanje drugega jezika s tretjim razredom osnovne šole; i) sprejeti predpis, da je za vpis v šole različnih jezikovnih skupin dovolj prošnja očeta ali njegovega zakonitega zastopnika; proti odldonitvi vpisa se dopušča priziv očeta ali njegovega zakonitega zastopnika na upravni sodni dvor bocenske pokrajine; pravica očeta ali njegovega zakonitega zastopnika, da določa vpis v šolo različnih jezikovnih skupin ne more na noben način vplivati na učni jezik, ki je predviden v različnih šolah; j) izvršilne določbe na šolskem področju se morajo izdati v teku enega leta po spremembi statuta; v nasprotnem primeru ima pokrajina pravico, da prevzame u-pravne funkcije na podlagi pokrajinskega zakona; 4. Potrditev, da je šola v nemškem jeziku državna šola v smislu člena 33 ustave. 5. Imenovanje šolskih intendantov za italijanske in ladinske šole s strani države se ne tiče načela o popolni zakonodajni in u-pravni pristojnosti pokrajine, ki je po statutu določena v šolskih zadevah vseh treh jezikovnih skupin. 6. Pred morebitno ustanovitvijo univerze za Trident - Južno Tirolsko je treba izvesti posvetovanje z deželo in zainteresirano pokrajino. 7. Pouk v nemškem jeziku na glasbenem konservatoriju v Bocnu vrševanju nadzornega pravomočja bodo komisije lahko razveljavile razloženim ukrepom omenjene akte kot nezakonite. Ostajajoč v veljavi prizivi v smislu člena 25 omenjenega zakona štev. 264 na pokrajinsko (črka a) in državno oblast (črki b in c) proti razveljavitvenim ukrepom nadzornih komisij, so dopuščene tudi ostale redne pravosodne poti. Občinski namestitveni posredniki bodo imenovani od državnih organov po izrečenem mnenju predsednika pokrajinskega odbora in zainteresiranih županov; ‘kot je izrecno predvideno, bo sekundarna zakonodajna pristojnost pokrajine omogočila ureditev delovanja občinskih in pokrajinskih nadzornih komisij nad delavskimi namestitvami; v tej pristojnosti more pokrajina zato izdajati odločbe o odnosih med komisijami in uradi za delo za izvrševanje komisijam pripadajočih nadzornih pravic; b) vajeništvo, delovne knjižnice, stroke in kvalifikacije. 3. Prenos dopolnjevalne (terciarne) zakonodajne pristojnosti na področju namestitev na pokrajino z možnostjo, da organizira lastne urade ali da uporablja obstoječe državne urade za uresničenje do-polnjevainih pokrajinskih zakonov. 4. Načelo prednosti pri namestitvah v korist stalno bivajočih državljanov v bocenski pokrajini, izključujoč vsakršno razlikovanje na podlagi pripadnosti določeni jezikovni skupini ali trajanja stalnega bivališča. Načelo o prednosti pri namestitvah za stalno bivajoče v bocenski pokrajini razveljavlja morebitne državne zakonodajne ukrepe, ki so v nasprotju s tem načelom ali mu postavljajo določene izjeme. Še posebej se določa, da se bo člen 8 zakona štev. 264 od 29. IV. 1949, spremenjen z zakonom štev. 5 od 10. 1. 1961 (po katerem se tisti, ki imajo stalno bivališče v oddaljenosti 150 km, lahko vpišejo v namestitvene sezname druge občine, ne da bi spremenili svoje a-nagrafsko stalno bivališče, pač pa ohranjajo v izhodiščni občini doseženo dobo) uveljavil samo v primeru, ko bo uresničeno načelo prednosti za stalno bivajoče v pokrajini. Kar se tiče delovnih ljudi, ki se anagrafsko preselijo v bo-censko pokrajino na podlagi zakona štev. 264 od 29. IV. 1949, o namestitvah, bodo dobili pravico prednosti, izgubili pa v seznamih izhodiščne pokrajine doseženo sta- rostno dobo. 5. Možnost pokrajine, da uporablja periferne urade ministrstva za delo za izvrševanje upravnih pra-vomočij v zvezi z zakonodajnimi pristojnostmi na področju dela, in to do ustanovitve lastnih uradov. Manjšinska zaščita in jezik A) OBSTOJEČI PRAVNI POLOŽAJ NA PODLAGI ČLENOV 84 IN SL. STATUTA Zaradi določb omenjenih členov, da je italijanščina uradni jezik v deželi, so se morale sprejeti za rabo nemščine posebne določbe. Razsodba državnega sveta z dne VI. 1952 je tolmačila določbe statuta tako, da je nemščina dobila značaj pomožnega jezika. Državljani nemškega jezika bocenske pokrajine morejo uporabljati nemščino v stikih z organi in uradi javne uprave v bocenski pokrajini ali v deželnem merilu. Organi in uradi so v pismenih in ustmenih stikih uporabljali jezik stranke. V stikih z državljani nemškega jezika so javne uprave morale uporabljati v bocenski pokrajini nemške krajevne nazive. 5. Sprememba člena 85: a) beseda «morejo» v prvem od stavku se nadomešča z besedama timajo pravico». V drugem odstavku se besedilo «se more uporabljati nemški jezik» nadomešča z besedilom «se more uporabljati eden ali drugi jezik*; b) vključiti sodne urade in službe javne koristi, ki so morebiti dane v koncesijo s strani javnih ustanov, med urade javne uprave, ki so dolžni uporabljati v stikih z državljani nemškega jezika njihov jezik; c) javni uradi so dolžni odgovarjati v tistem jeziku, v katerem so B) REZULTATI POGAJANJ: 1. V prvem odstavku člena 4 avtonomnega statuta bo vključen po besedah « nacionalni interesi » stavek «med katerimi je vključen interes za zaščito krajevnih jezikovnih manjšim. Formulacija v člen 4 vključenega stavka predstavlja splošno in absolutno veljavno načelo, ki se nanaša tudi na razsodbe ustavnega sodišča. V notranjosti države velja tudi za prihodnje zakonske (tudi ustavne) in upravne določbe. Besede uminoranze linguistiche lo-cali» pomenijo memško in ladinsko narodnostno skupino». 2. Italijanska vlada misli preučiti oportunost, da se sprejme načelo, po katerem naj se v pojmu «sramotenja nacije« zapopadejo tudi žalitve tradicij, jezika, kulture jezikovnih manjšin. 3. Sprememba člena 84, da se postavi v deželi načelo enakosti nemškega z italijanskim jezikom, ki je uradni državni jezik. Italijanščina bo istovetna z originalom v aktih zakonodajnega značaja in v drugih primerih, predvidenih v statutu. 4. členu 85 pristaviti: Razen v izrecno predvidenih primerih in v ureditvi preko izvršilnih določb primerov skupne uporabe obeh jezikov v vsem državljanom namenjenih aktih, v javnim svrham namenjenih individualnih aktih in v večjem številu uradov namenjenih aktih je v vseh ostalih primerih priznana ločena uporaba enega ali drugega obeh jezikov. Izven tega načela ostaja uporaba izključno i-talijanskega jezika v notranjih službenih stikih organov vojaškega značaja. Kot izhaja iz gornjega u-krepa, se bodo morale tudi vojaške oblasti držati načela kot javna uprava, ko gre za akte zunanjega značaja. Kaltern Sea — Lago di Caldaro — Kaltrnsko jezero jim bili akti predani s strani drugega javnega urada. 6. Sprememba dekreta predsednika republike štev. 103 z dne 3. januarja 1960; a) določiti, da v primerih zasačenja pri delu poteka zaslišanje državljana s strani policijskih častnikov in agentov v materinem jeziku zasačenega; b) spremeniti formulacijo členov 2 in 4, ki se nanašata na uporabo nemščine v naznanilih, v sestavljanju in prevodih pravdnih spisov, v oblikovanju razsodb; prav tako spremeniti člen 10 za objasnitev, da se jezikovna zaščita razširja tudi na davčno pra-vcmočje; sprememba končne določbe za določitev, da je kršitev jezikovnega jamstva vzrok ničnosti aktov v civilno pravnem postopku kot v kazensko pravnem postopku; določiti, da med sodno obravnavo redigirani protokoli v jeziku, v katerem so bile podane izjave, in v primeru, da so bile podane v nemščini, bodo uradno prevedeni v italijanščino od sodnih uradnikov. Izvršilne določbe bodo določile, kdaj so prevodi obvezni in kdaj mtfžTVi. c) predvideti možnost, da se formulirajo tudi izključno v nemškem jeziku* notarsko overovljene listine razen dolžne uporabe obeh jezikov za tiste dele listin, ki so morebiti predvidene za prepis ali za drugo obliko objave. V primerih ohranitve dvojezičnosti je predpisan uradni prevod s strani odgovarjajočih oblasti. 7. Poudarjajoč načelo dvojezičnosti pri nameščanju novih ljudi v javnih uradih, se bo ukrepalo za pospešitev popolnega znanja obeh jezikov s strani v bocenski pokrajini službujočega osebja. 8. Za zagotovitev dvojezičnosti med zdravstvenim osebjem, ki je odvisno od javnih ustanov in zavodov v bocenski pokrajini, bodo sprejeti posebni ukrepi, ki bodo uveljavili načelo tako, da se bo zajamčil zadovoljiv razvoj dejavnosti in delovanja omenjenega o-sebja. Bodo pa vsekakor zaščitene pridobljene pravice osebja v službi. 9. Pooblastilo k ločeni uporabi italijanščine ali nemščine v izveskih, na razstavah, tablah in v javnih obvestilih tudi obratom, ki morajo imeti dovoljenje javne varnosti (sprememba člena 18 veljavnega pravilnika enotnega zakonika za zakone o javnem redu). 10. Določitev skrajšanega in brezplačnega postopka za obnovitev krstnih imen in priimkov v nemško obliko. Vprašanje optantov REZULTATI POGAJANJ 1. Upravni ukrepi: a) Rešitev prošenj bivših optantov, stalno bivajočih v Južnem Tirolu in brez državljanstva, za pridobitev italijanskega državljanstva ex novo: b) ponovna proučitev prošenj, ki svoječasno niso bile sprejete, za dodelitev državljanstva ex novo; pričakuje se, da se bo pri ponovni proučitvi in rešitvi prošenj pod a) in b) upoštevalo priporočilo pod točko 2; c) priznanje dentističnih diplom, ki so jih bivši optanti dosegli v Nemčiji ali Avstriji (z upravnim ukrepom); d) pooude za morebitno ponovno pridobitev in odškodnino prizadetim na podlagi sporazuma z nemško zvezno vlado glede skladov in kreditov v zvezi z likvidacijo premoženja bivših optantov in premestitve istega premoženja v bivši Reich; e) ukrepi za čimprejšnjo uve^ ljavitev zakona od 2. IV. 1958, ki razširja na bivše pripadnike nemške Wehrmacht ugodnosti, ki jih uživajo podobne italijanske kategorije. 2. Ukrepi, ki jih bo italijanska vlada proučila: a) primernost ukrepa za splošno rešitev položaja ponovnih optantov; b) morebitne pobude za rešitev posebnih (premoženjskih ali družinskih) položajev, ki so nastali V zvezi z opcijami in ponovnimi opcijami ; c) oportunost, da se ne predlagajo zakonodajne določbe za odvzem italijanskega državljanstva prebivalcem pokrajin, ki so bile priključene k Italiji po prvi svetovni vojni; d) možnost priznanja nekaterih študijskih naslovov in diplom tehničnega značaja, pridobljenih od bivših optantov v Nemčiji in Avstriji. Posebne določbe za Ladince A) OBSTOJEČE PRISTOJNOSTI: Pouk v ladinščini je predviden v osnovnih šolah krajev, kjer se govori po ladinsko (skupno v sedmih občinah). Člen 87 statuta zadolžuje pokrajino in občine, da spoštujejo krajevne nazive, kulturo in objave ladinskega prebivalstva. Ladinska jezikovna skupina je bila na podlagi člena 69 izvršilnih določb z dne 30. VI. 1951 priznana kot samostojna jezikovna skupina. B) REZULTATI POGAJANJ: 1. Sprememba 1. odst. člena 87, da se predvideva ladinski pouk v osnovnih šolah in raba ladinskega jezika kot učnega jezika v krajevnih šolah vseh vrst in stopenj, v katerih je pouk podan na podlagi enakega števila ur in uspeha v italijanščini in nemščini. 2. Pravica ladinske jezikovne skupine do lastnega predstavništva v deželnem svetu, v bocen-skem pokrajinskem svetu ter v organih krajevnih javnih ustanov; zaradi tega pa volivci obeh ladinskih dolin ne morejo biti izključeni iz volilnih dejavnosti na pokrajinski podlagi. 3. Proporčna namestitev osebja ladinskega jezika v javnih uradih po načelih, ki veljajo za osebje nemškega jezika, kolikor je to možno. 4. Priznanje, da ima ladinska skupina pravico do vrednotenja pobud in dejavnosti kulturnega, tiskovnega in rekreativnega značaja. Bivši avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky Interna jamstva Ustanovitev stalne komisije za zadeve bocenske pokrajine na podlagi dekreta ministrskega predsednika. «Paketu» je v tem smislu dodan osnutek v štirih členih, ki določajo: ustanovitev komisije pri predsedstvu vlade, njene naloge prav posebno v zvezi z zaščito jezikovnih manjšin, njihovega kulturnega, družbenega in gospodarskega razvoja v sklopu vsega prebivalstva v smislu mirnega sožitja v enakosti. Komisija izdeluje predloge in izreka mnenja, ki niso obvezna. Obvezna so samo v primeru sprememb avtonomnega statuta. Komisiji načeluje podtajnik pri predsedstvu vlade, je sestavljena iz 7 članov, od katerih so 4 nemškega, 2 italijanskega in 1 ladinskega jezika, ki jih izbere pokrajinski svet v Bocnu na podlagi predlogov nemške oz. italijanske jezikovne skupine. Ladinec je izbran izmed treh od ladinskih županov predloženih kandidatov. Po potrebi bodo klicani na seje komisije člani zainteresiranih uprav. Komisijo skličejo predsednik ali predstavniki jezikovnih skupin. Brixen — Bressanone PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA UKREPE V KORIST JUŽNEGA TIROLA Ustanovili bodo »Pripravljalni odbor za ukrepe v korist Južnega Tirola» ,ki ga bodo sestavljali predstavniki posameznih zainteresiranih ministrstev in določeno število političnih osebnosti zainteresiranega prebivalstva, z nalogo, da pomaga vladi pri pripravljanju ustavnih in rednih zakonskih osnutkov, ki naj odgovarjajo duhu in črki doseženih rezultatov. Odbor bo sestavljen kot pomožni posvetovalni organ iz štirih članov, ki jih bo imenovala vlada, in petih članov iz vrst zainteresiranega prebivalstva. Ministrski predsednik bo imenoval za predsednika odbora ministra brez listnice ali podtajnika. Štirje državni predstavniki bodo imenovani: dva s strani ministrskega predsedstva, eden s strani notranjega in eden iz pravosodnega ministrstva. Občasno bodo na seje povabljeni tudi predstavniki drugih ministrstev. Od ostalih petih članov odbora, trije bodo imenovani s strani bocenske pokrajine (2 v vrstah nemške jezikovne skupine in 1 iz vrst italijanske jezikovne skupine), dva pa s strani tridentinske pokrajine. Ladinski predstavnik bo povabljen na seje, ko bo govor o ladinski jezikovni skupini. Jubilejna akademija Glasbene matice Spoštovano uredništvo »Primorskega dnevnika* Ne zahtevam, da bi glasbena kritika izšla vedno izpod peresa kritika kot so Cvetko, Abbiati ali Korngold, rad pa bi podčrtal dejstvo, ki je za glasbeno izživljanje I V našem mestu velikega pomena. Prisostvoval sem Akademiji Glas-J bene matice ob 60. obletnici usta-i novitve ter slišal Hačaturjanov koncert, ki ga je izvajal pianist Aleksander Vodopivec ob spremljavi orkestra, pod taktirko dirigenta Borisa Švare. Izvajanje je bilo odliž no v vsakem oziru, tako od strani solista, kot dirigenta, kar je dokazal navdušen in dolg aplavz, katerega sta bila deležna oba. V recenziji (ne morem je imenovati kritika) objavljena v nedeljo, 21. t. m. v »Primorskem dnevniku* s podpisom nekega Marjana Gabrijelčiča ne najdem niti besede o briljantni tehniki, ne o bujni mu-zikaličnosti pianista Aleksandra Vodopivca, ne o velikem dirigentskem talentu glasbenika Borisa Švare, ki je že dolgo let stalni dirigent mariborske opere. Morda ne veste, da mladega u-jnetnika, ki ima vse pogoje, da lah--ko doseže na glasbenem področju 'hnjvečje uspehe, zanima bolj kot cachet, konstruktivna, nepristranska kritika? Dva mlada rojaka, a že afirmirana umetnika sta prišla med nas a Vi, zaradi ne ravno skritih vzrokov, ste se izognili odgovornosti, katere se mora vsak kritik, \Teden toga imena, zavedati. Hvala za objavo. Pavel Jankovič Nimamo nobenega uskritega vzro-ka», da ne bi pisma gospoda Jankoviča objavili, ker nam daje priložnost, da ga poučimo, da pisec Prispevka, na katerega se g. Jankovič sklicuje, ni c neki Marjan Gabrijelčič*, ampak Marjan Gabrijelčič, ki je predsednik odbora za glasbo pri republiški Zvezi kulturno - prosvetnih organizacij Slovenile v Ljubljani, diplomant akademije za glasbo v Ljubljani, skladatelj xn gotovo eden najbolj podkovanih mladih glasbenih kritikov v Sloveniji. dober poznavalec ne le slovenskega, temveč lahko rečemo evropskega glasbenega sveta. Čudi nas, da g. Jankovič, tega ne ve, saj bi kot glasbenik, ki kaže očitno zanimanje za glasbeno življenje Slovencev, moral vedeti, kdo je danes koi na tem področju. Seveda se v celoti strinjamo z Q. Jankovičem o dokazanih kvalitetah pianista A. Vodopivca in dirigenta Borisa Švare, kar je v okviru svojega prispevka Marjan Gabrijelčič izrecno poudaril, le da je nabil druge besede kot jih rabi g. Jankovič. V ostalem je Marjan Gabrijelčič napisal, da «ni običaj, da ob takih priložnostih ocenjujemo izvajalske kvalitete», s čimer je seveda hotel povedati, da ni pisal kot strogi kritik, temveč kot poročevalec o slavnosti, ki ni imela značaja doslednega profesionalnega simfoničnega koncerta, saj so na njej sodelovali otroci, gojenci glasbene šole in tudi poklicni glasbeniki. Zato menimo, da je storil Prav, kar pa ne izključuje že zapisane ugotovitve o . nespornih u-metniških kvalitetah pianista Vodopivca in dirigenta Švare. Naj nam bo v tej zvezi dovoljena fe ena opazka. Že dolgo let spremljamo operne in koncertne predstave profesionalnih ansamblov, orkestrov, zborov in solistov v gledališču Verdi in poročilo o teh predstavah v italijanskem tisku, pa Še nismo zasledili *strokovne kritike», ki ne bi vsega na vse pretege samo hvalila, čeprav vse ni bilo na višini glasbenega profesionalizma. Kako in zakaj naj bi po'em mi z merili strogo profesionalne kritike ocenjevali slavnostno akademijo naše glasbene ustanove, za katero Povrhu vemo, v kakšnih težkih po gojih opravlja svoje veliko in nikoli dovolj pohvaljeno delo Ne, gospod Jankovič, nobenih *ne ravno skritih vzrokov ni, da bi se Izognili odgovornosti, katere se mora vsak kritik, vreden tega imena, zavedati» Edini vzroki so ti. ki sem jih omenil in katere je Upošteval tudi kritik Marjan Gabri-jp’čič, za katerega zatrdno vemo, da se v svojih strokovnih kritikah, kadar sodi, da so umestne, nikoli ne izogiba odgovornostim kritika. Nasprotno! j. k. Šolski skrbnik in Franc Jožef Spoštovano uredništvo. Sredi februarja leta 1865 (!) sta bila Jože Primožič iz Rojana m Ivan Nabergoj s Proseka na avdienci pri cesarju Francu Jožefu. Kot predstavnika tržaških Slovencev »sta se pogovarjala s cesarjem v slovenskem jeziku* Primožič in Nabergoj sta bila kmeta, Franc Jo žef vladar »ječe narodov*. Preteklo nedeljo je bil na proslavi poimenovanja znanstvenega lice- ja po Francetu Prešernu prisoten tržaški šolski skrbnik, funkcionar republike, ki s posebnimi predpisi ščiti jezikovne manjšine, skoraj stalen član mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora za izvajanje Posebnega staluta, ki precej podrobno določa jezikovne pravice tržaških Slovencev. Zato se je zdelo vodstvu šole neobhodno potrebno, da oskrbi italijanski prevod pozdravnega govora in ga da javno prebrati. Razlika med zadržanjem prepra stih kmetov pred samodržnim monarhom sto in več let od tega ter ravnanjem uglednih izobražencev pred predstavnikom demokratične oblasti danes, ne potrebuje komentarja. «Mo(cl» z restavracijo in mesnico na Kozini Na Kozini so včeraj odprli novi «motel« z restavracijo in mesnico zagrebškega podjetja Gavrilovič. Sodobni turistični objekt razpolaga z dobro založenim barom in bifejem, restavraoljo za približno sto oseb in 28 sobami s kopalnico. Vse sobe so dvoposteljne in sicer polovica «poročnih» z dodatnim le.': iščem in polovica navadnih dvoposteljnih. Oprema v «motelu» je okusna in ustreza zahtevam sodobnega gostinstva. Z gradnjo tega motela so si v Kozini mnogo obetali in pričakujejo velik dotok obiskovalcev z obeh strani meje. V tem smislu so tudi cene za nočnine v njem razmeroma ugodne (32 din na osebo). Bcrzanlijcv sestanek z beneškimi župani Včeraj se Je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, ki ga je spremljal deželni svetovalec Del Gobbo (KD), na županstvu v Spetru sestal z župani iz vzhodne Beneške Slovenije in občinskimi upravljal-ci. Bill so navzoči župani in občinski talniki iz Spet ra. Podbone-sca, Sentlenarta, Srednjega, Grmeka, Dreke, Praprotnega in Tavor-Jane ,ter pokrajinski svetovalec geom. Namor. Zupan iz špetra Corredig in Spe-cogna iz Podbonesca sta najprej pozdravila predsednika Berzantija, nato pa so mu podrobno orisali številna vprašanja Nadiških dolin in sosednih občin. Predvsem so mu piedočill vprašanja Javnih del. kmetijstva, turizma, občinskih financ, šolstva ter pomoči učencem in prevozov v šolo. Predsedniku Ber-zantiju so tudi predočili potrebo, d3 dežela poseže vmes, da bi se to področje prilagodilo splošnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju. Po obširni razpravi, v katero so posegli vsi župani tega področja, je predsednik Berzanti zagotovil, da se bo dežela še posebno zanimala zanj. Sporočil le tudi. da deželni organi proučujejo zakonodajni ukrep, s katerim bi olajšali nekatere izdatke ki bremenilo sedaj občine. S tem bi šli na roke zlasti nekaterim beneškim občinam. Izdihnil je pri brivcu Včeraj popoldne je 62-letni Gdu-sto Lisjak iz Ul. Cividale sedel pri brivcu, ko je nenadoma prebledel in mu srce ni več utripalo. Brivec je takoj telefoniral Rdečemu križu, katerega osebje ga je odpeljalo nemudoma v bolnišnico. Ze med potjo pa je Lisjak izdihnil. Dežurni zdravnik je ugotovil, da je mož verjetno umrl zaradi kapi. VAZNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Vse politične skupine ■ razen MSI zagovarjajo ureditev položaja slovenske skupnosti v Italiji Ne samo priznanje svobode posameznika, ampak narodni skupnosti - Razdelitev pristojnosti med državno, deželno in občinsko oblast - Ustanovljena bo občinska konzulta za koordinacijo občinskih dejavnosti niumiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiii Smrt zavedne rojakinje Marije Kendove iz Boršta Boršt je 14. t.m. izgubil zavedno rojakinjo Marijo Kenda-Petaros — po domače Igričevo Meriko. Rodila ŠeTeta 1895 in živela v rojstni vasi Boršt do svoje življenjske jeseni, ko je bila primorana zaradi preganjanja, zapustiti rodni kraj in se z družino zateči v Jugoslavijo. Nazadnje je živela z možem Alojzijem in otroci v Portorožu. Težko se je privajala novim krajem, še zmeraj ji je bil njen Boršt pri srcu, preveč je doživela v njem, da bi ga z lahkoto pozabila. Tudi ona, kot marsikateri rodoljub, ki živi daleč od svojega domačega kraja, sle di razmeram in išče srečanj, da obuja spomine in srka svežih novic. Največkrat se ti rodoljubi ne vrnejo v ljubljeni domači kraj. Ken dova mama je po krajšem zdravljenju v ljubljanski bolnišnici tiho zatisnila oči 14, t.m. v zgodnjih urah. Pokopali smo jo na piranskem pokopališču. Spoštljivo spremstvo njenih najožjih sorodnikov, njenih domačinov, njenih ilegalcev, ki so razpršeni po vsej Sloveniji, prijateljev in znancev, ji je izkazalo še poslednjič naklonjenost in hvaležnost. Od partizanske mame Kendove so se poslovili njeni ilegalci in jo prikazali takšno, kakršna je v resnici bila. Na videz majhna in drobna ženica, toda polna življenjske sile, žilavosd, poguma, vztraj nosti, potrpežljivosti in ponosa. V svojem življenju ni poznala drugega, kot en sam boj: boj za življenj ski obstoj, boj za osvoboditev rod nih krajev, boj za obstoj Slovencev in priznanje njihovih pravic. Kako trdna in hrabra je stala ob strani svojih partizanov — ilegalcev, je znano daleč naokrog. Med vojno so ji fašisti zaprli in mučili do onemoglosti njenega moža. Neizmerna sreča ob osvoboditvi trpinčene domo vine in ob svidenju z ljubljeno družino, je bila kratkotrajna, ker so ji kmalu zaprli sina Ivana, v odsotnosti pa obsodili mlajšega sina Vlada. Zopet so se vrstile grožnje, očitki. Res ji ni preostalo drugega, kot da se umakne s preostalo družino. Dolga borba jo je utrudila. Hudo prizadetemu možu Alojziju, hčerki Slavi in njeni družini, sinovom Ivanu, Mariu in Vladu ter nji- hovim družinam in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Goriški občinski svet je na svoji zadnji seji v letu 1969 v ponedeljek zvečer z ogromno večino glasov prisotnih občinskih svetovalcev sprejel načelno resolucijo o urejevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti. Podpisniki resolucije so bili odv. Sfiligoj (SDZ), odv. Sancin (PSI), odv. Battello (KPI), Moise (KD), prof. Zucalli (PSU) in inž. Fornasir (PLI). Zanjo so poimensko glasovali, takšen je bil po predhodnem predlogu MSI glasovalni postopek vsi svetovalci (skupno 22) vseh šestih političnih skupin, proti pa so glasovali trije svetovalci MSI. Resolucija je rezultat predloga svetovalskih skupin na seji občinskega sveta od 27. novembra letos, ko so svetovalci štiri ure razpravljali o slovenskih narodnih vprašanjih na podlagi resolucije SDZ in med katero je svetovalec PSI odv. Sancin predlagal ustanovitev občinske konzulte za urejevanje slovenskih zadev. V tem razdobju so se predstavniki skupin večkrat sestali ter na podlagi posameznih predlogov sestavili skupni osnutek resolucije, ki so jo odobrili v ponedeljek zvečer. Resolucija se takole glasi: «Na podlagi obširne debate dne 27. novembra 1969 o odnosih med občani in skupnostmi italijanskega in slovenskega jezika; v zvezi z resolucijami, ki so jih predložili svetovalci Slovenske demokratske zveze, Italijanske socialistične stranke, Komunistične partije Italije; sklicujoč se na hude preizkušnje in na zrelost, ki so jo pokazali goriški meščani v razdobju dolgotrajnega sožitja; upoštevajoč, da mora enotnost pravic slovenske manjšine, kot posameznikov in kot skupnosti, temeljiti na primernih ukrepih vsebovanih v italijanski ustavi — občin- ll|Ull|||||||||||||||||||||||||||||||||||M|||||„„||||||||||||||||||M|||||M||||||||||||||||m|||||||||||)||||)||||||(|||"('|"" IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN 2 leti zapora mladeniču ki je oropal upokojenca Poročen v Brisbaneju v Avstraliji in v Trstu: 1 leto zaradi bigamije Padel Je v morje Skoraj en teden se bo moral zdraviti 61-letni Mario Zugna, u-radnik pristaniškega poveljstva, ki je sinoči padel v morje. Med o-pravljanjem svojega običajnega de-la. je stal na šestem pomolu, ko Je oparil voziček, ki te stal čisto ob obali. Skušal ga je umakniti, ko mu je spodrsnilo In le padel v vodo. Pri tem se je laže odrgnil po rokah, pač pa se je močno pre-mrazil, ker te imela voda komai 9" C. Povlekli so ga nemudoma na kopno in ga z avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na tretjem splošnem oddelku. * ☆ # * SREČNO 70 ★ ☆ V ¥ 3 MARKET KOPER, SEŽANA, NOVA GORICA, KRANJSKA GORA ZA BOŽIČ IN NOVOLETNE PRAZNIKE Z SVEŽI PURANI IN OSTALA PERUTNINA Z PRŠUT, BUDJOLA TER DRUGI DELIKATESNI PROIZVODI z VSE VRSTE PIJAČ, PECIVA IN ČOKOLAD. z NOVOLETNA REKLAM NA PRODAJA VIN, ŽGANIH PIJAČ, KEKSOV, NAPOLITANK, PECIVA IN ČOKOLADE. z ZE PRIPRAVLJENA DARILA z DARILA PO NAROČILU Neprekinjeno odprto od 7.30 do 19.30, v nedeljo od 7.30 do 11. * £ & * SREČNO 70 ★ ☆ # ¥ V noči med 17. in 18. majem letos je mlad dolgolasec zahrbtno napadel v bližini stanovanja v Ul. Brunner 69-letnega upokojenca Renata Campaninija, ga stisnil za vrat in mu vzel iz žepa nekaj dokumentov in 24.000 lir. Upokojenec je padel v nezavest, a se je kma. It. osvestil in stekel za roparjem, ki pa mu je kmalu izginil izpred očl Po prijavi policiji, so tudi a-geriti začeli iskati zlikovca, vendar brez uspeha. Roparja verjetno ne bi nikoli izsledili, če se ne bi v skupini mladih prijateljev začelo, malo zares malo za šalo, govoriti o 19-letnem Ferrucclu Marlniju iz Ul. S. Mauririo. Fant, ki ni imel zaposlitve, je nekega večera povedal prijateljem, da ima precej denarja v žepu. To se je prijateljem zdelo čudno, zaradi česar je nekdo namignil, češ da je on izvršil rop. Te govorice so prišle na uho policiji, ki je Marinlja zaslišala. Fant je zanikal zadevo, dva njegova prijatelja pa sta podrobno obrazložila njihov razgovor. Ta dva fanta bi morala tudi pričati pred sodiščem, kjer se Je Marini zagovarjal zaradi obtožbe ropa. Fanta pa nista prišla pričat, zaradi česar iu je sodišče na predlog tožilca obsodilo na 20.000 lir denarne kazni. Tožilec je zahteval za Marinija 3 leta zapora in 200.000 lir globe, sodišče pa je fanta, kateremu ie priznalo nekaj olajševalnih okoliščin, obsodilo na 2 leti zapora in 140.000 lir globe. * * • Pred istim sodiščem se le moral zagovarjati tudi 47-letni Biagio Medelin iz Ul. G. Gozzi, ki je star znanec policije. Možakarja sta dva karabinjerja, ki sta bila namenjena v vojašnico, opazila oktobra letos navsezgodaj zjutraj v notranjosti trgovine last Benedette Bonibacigno v Ul. C. Battisti, kjer je vladal nered. Na vprašanje, kaj dela v notranjosti, se je Medelin izgovoril, da so ga trije znanci prejšnji večer pretepli in ga nato zaprli v trgovino. Medelin je karabinjerja prosil, da mu pomagata na cesto, kar sta storila, a ga tudi spremila na poveljstvo. Preiskava Je ugotovila, da Me-delinovl znanci niso imeli ničesar pri zadevi in da je možakar verjetno vlomil v trgovino, da bi kaj ukradel. Dve izložbeni okni sta bili razbiti in tudi role je bil pokvarjen, iz blagajne pa je manjkalo 7000 lir, ki jih te imel mož v žepu. Medelina so tako obtožili tatvine denarja zaradi česar so ga sodniki včeraj obsodili na leto dni zapora In na 60.000 lir globe • • * Preiskovalni organi so si morali preoej beliti glavo, preden so identificirali 48-1 ot nega Claudia Gua-stallo iz Elizejskih poljan 24. Dolgo niso mogli ugotoviti, kdo Je prevari! 52-letnega najemnika bencinske črpalke v Miramarskem drevoredu Giovannlja Colamario iz Ul. Orsemlco. Nekega dne, je povedal Colamaria, se je pred njegovo črpalko ustavila njemu na videz znana oseba. Kot večkrat, je tudi tokrat napolnil rezervoar z gorivom, ki ga pa tokrat ni plačal Celo več: prosil je 20.000 lir na posodo, za garancijo pa mu je dai ček za 80.000 lir. Ker se mo- žak ni več zglasil, je hotel Colamaria vnovčiti ček, toda v banki je zvedel, da je neveljaven, ker ga je podpisal pred 15 leti umrli ustanovitelj neke tržaške čistilnico olja. Na podlagi registrske tablice avtomobila so preiskovalci končno le ugotovili, da je vozilo, ki ie bilo na prodaj, imel tedaj na po-skušnjo njihov stari znanec Gua-stalla. Ko so tega imeli v rokah, m mogel zanikati zadeve, vendar se je skliceval, da mu je ček izročil neki Marcello doma iz Tolme-ča ki je sedaj v Nemčiji. Jasno je, da sodniki temu izgovoru ni-• O ver, el i n so Guastailo. ki je tilk pred procesom poravnal škodo, spoznali za krivega prevare in poneverbe čeka ter mu prisodili 1 leto in 3 mesece zapora ter 20.uOQ lir globe. Leto dni se bo moral 38-letni Mario Gino Bonini iz Ul. Paduma kesati v zaporu zaradi druge poroke v Trstu. Prvič se je mož poročil leta 1953 v Avstraliji s 17-letno Lauro Dorothv Brown, štiri leta kasneje pa je popeljal pred oltar sedaj 43-letno Egle Cermellj vdovo Ercolessi. Njegova blgamija le seveda prišla na dan in tako je moral na zatožno klop. Bonini, ki so ga iz-gnali iz Avstralije, se je skliceval, da so v Brisbanu razveljavili njegovo poroko, kar seveda ne drži, zaradi česar se je v Trstu oženil s Cermellijevo. Druga žena ni vedela, da je Bonini poročen, a kaže, da se nista preveč razumela, ker sta se kmalu po poroki ločila. Predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Rubini. Mario Haljer, 34-letna Jugoslovanski državljan, kd je zaposlen na Švedskem, se Je letos Julija ustavil nekaj časa v Trstu in se začasno nasitamiil v openskem campingu. Nekega dne pa je ugotovil, da mu je nekdo ukradel 160.000 Ur vredno snemalno kamero, kd jo Je skrival pod posteljo v šotoru. S prijavo karabinjerjem je Haljer Izrazil sum, da mu je aiparat odnesel njegov prijatelj, 21 - letni Vladimiro Crisman iz Ul. Prausin, ki ga Je večkrat obiskal v taborišču Preiskovalni organi so najprej pogledali v seznam predmetov, ki so jih v tistih dneh ljudje zastavili v «Monte di Pleta« in so tudi ugotovim, da Je Crisman zastavil snemal no kamero za borih 20.000 lir. Ker Je bil Crisman pri vojakih v Bologni, ga niso mogli zaslišati. Počakam pa so le malo dni. Vedeli so namreč, da se bo moral fant zagovarjati na preturi, zaradi česar so bdli pripravljeni, da mu izprašajo vest. To se Je tudi zgodilo in keir je Crisman tatvino priznal, so ga prijavim sodišču, ki ga Je ob-sodilo pogojno na 10 mesecev in 20 dni zapora in na 30.000 Ut globe. Pogojnost pa bo veljala le v primeru, če bo Crisman plačal naj kasneje po zapadlosti te razsodbe 30.000 Ur giobe na katero ga Je tržaški pretur obsodil lani. Candussi s pozivom na vse prisotne, da stoje z enominutnim molkom počastijo spomin žrtev bombnih atentatov v Milanu in Rimu. Prečital je tudi novoletna voščila, ki jih je občinskemu svetu poslal dolgoletni občinski svetovalec Rudi Bratuž, znani goriški kavarnar, ki se je pred leti izselil v Kanado. Odvetnik Battello (KPI) se je pridružil sožalju, obsodil pa je izkoriščanje atentatov za hišne preiskave naprednih ljudi, ki so se izvršile — seveda, brez zaželenega rezultata — tudi v Tržiču in ki imajo za cilj zavreti družbeni napredek v naši državi. Seja se je zavlekla čez polnoč zavoljo obširne diskusije o poviških občinskim uslužbencem in ureditvi ortopedske telovadbe. ski svet v Gorici nakazuje — upoštevajoč zahteve manjšine, da se na vsedržavni ravni sprejmejo ukrepi, ki bodo zagotovili priznanje po svobodni uporabi slovenkega jezika v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi in v krajevnih imenih; državljanom slovenskega jezika je potrebno s šolskimi in ukrepi kulturnega značaja zagotoviti ohranitev in razvoj značilnosti skupnosti, z gospodarskimi in družbenimi ukrepi pa zagotoviti obstoj in napredek slovenske skupnosti v obmejnem področju v korist plodnega sožitja in recipročnega sodelovanja; na deželni ravni narekuje nujnost, da se v načrtih gospodarskega in urbanističnega razvoja zavrne vsaka oblika umetnega in škodljivega spreminjanja etničnih, ambientalnih in gospodarskih značilnosti področij, ki Slovenci na njih prebivajo: v skladu s pristojnostmi izvajati na občinski ravni obvezo, ki jo je že začela občinska uprava, da se sprejmejo dejanski ukrepi na upravnem, kulturnem in družbenem področju, ki bodo zajamčili uporabo jezika in priznali enakost storitev zlasti po vaseh; začeti postopek za najširše sodelovanje meščanov v javnem življenju z ustanovitvijo mestne konzulte za vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost, ki bo delovala kot konzultivni in koordinacijski odbor občinskih pobud na tem področju.* Resolucijo je prebral odvetnik Sfiligoj ,ki je v svoji glasovalni izjavi poudaril, da jo podaja v imenu šestih svetovalskih skupin. Označil jo je kot dokaz medsebojnega zaupanja ter dosežek, ki naj Slovencem zagotovi nadaljnji razvoj. Liberalec inž. Fornasir je dejal, da ne vidi koristnosti stalne konzulte, demokristjan Moise pa je poudaril »intimno prepričanje stranke, da brani vse manjšine in še posebej slovensko v naši deželi. Gre za politiko, ki jo moramo zagovarjati pogumno, da se ne ponovijo napake iz preteklosti.* Misovski svetovalec odv. Pedroni jc dejal, da resolucije niso podpisali, ker hočejo kot edina skupina ostati zvesti goriškemu iredentizmu. Po njegovem mnenju je lov za glasove storil pozabiti krščanski demokraciji nekatere stvari iz preteklosti. Socialist odv. Sancin ni želel govoriti o anahronizmu Pedronijevega kova, »ampak o realnosti ki jo izžareva resolucija šestih skupin. PSI je njen podpisnik v skladu s svojo idejo o narodni enakosti svojo zgodovino in politično akcijo v občinskem svetu*. Socialni demokrat prof. Zucalli je dejal, da je bila o vprašanju dosežena hitra bistvena konvergenca. «Premagali smo težave preteklosti in odpiramo nov pogovor ker nihče ne napada potreb italijanske večine in ker rešujemo narodnostna vprašanja v evropskem okviru.* Komunist Battello je ugotovil, da je resolucija rezultat politike prejšnjih in sedanjih let, ko «smo predložili podobne resolucije, ki niso prišle na dnevni red. Vendar je njihova zasluga, da so prekvasile zavest ljudi o potrebi sožitja*. Resolucija vsebuje važna načela. Še pred leti se je govorilo, o osebni svobodi, in šele sedaj je govor o narodnostni skupnosti. Važna je ugotovitev pristojnosti posameznih ustanov. «Današnje glasovanje je zgodovinsko ter želim, da bi prepričalo ljudi o nujnosti priznanja pravic Slovencem v okviru pravične ureditve.* Sejo je ob 21.30 otvoril podžupan MmilMIIIIIIIIMIIIIIHIIMIHIMIIIIIIMIIMIIIIIIMnMUHHIMmiiniMMIIMMimillUIIMIinHIIIIIIIIHUmMNimUim IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Neprištevni mladenič potoval z ukradenimi kolesi Zastonj se je z vlakom, avto-stopom in s kolesi pripeljal iz Rima v Ronke - V Gorici sodni epilog ZA KOVINARJI SE TEKSTILCI Enotno sindikalno delovanje na Goriškem Tekstilci treh organizacij so se na skupnem sesianku pogovarjali o svojih zahtevah Na sedežu Delavske zbornice v Gorici je bil v ponedeljek popoldne prvi skupni sestanek treh pokrajinskih vodilnih odborov sindikatov tekstilcev. Prisotni so bili člani vodilnih odborov FILTEA-CGIL, FIL TA-CISL in UILTA-UIL. To je prvi tovrstni sestanek tekstilcev na Goriškem. Doslej so imeli razne skupne sestanke le vodilni člani treh sindikatov, oh priliki raznih stavk in pogajanj so vodilni organi vsakega sindikata sklepali samostojno V ponedeljek pa so se na prvi skupni seji sestali vsi člani vodilnih odborov treh sindikatov in našli skupni jezik za nadaljnje sindikalno delovanje. Doslej so imeli na Goriškem le en tak primer skupnega sodelovanja: to so napravili kovinarji, k> so imeli več skupnih sestankov v dolgi borbi, ki se je pred nekaj dnevi uspešno končala. Tudi na Goriškem si utira torej pot sindikalna enotnost, ki je v vsedržavnem merilu tako napredovala v nedavnih sindikalnih akcijah kovinarjev, kemijskih delavcev, grad IIIIIMIIIIMIIIIMHIIIIIIIIIIMIIIIIIII llllllllt lili MllinilllfllllllllllltllllllllHIIIIIIIIIIIIHII llllllt MII IIMIItlHIIIIIIIIII ZAVOLJO PREISKAV NA TRŽIŠKEM Predstavniki KPI in PSIUP protestirali pri kvestorju Preiskave so karabinjerji izvršili samostojno na podlagi navodil sodne oblasti Senator Adelio Albarello. tajnik federacije KPI Enzo Mendchino in tajnik federacijo PSIUP Rinaldo Rizzd so včeraj izrazili gorlškerr.u kvestorju svoje nezadovoljstvo zavoljo samovoljnih preiskav na tr-žiškem področju v stanovanlih pro-tifašistov, partizanov in pripadnikov levičarskih organizacij. Delegacija Je zlasti opozorila kve-storja na enosmernost preiskav ter je bila — za primer — preiskavi podvržena družina, ki Je v nemških koncentracijskih taboriščih izgubi'a kar štiri svojce. Utemeljitev za izvršitev preiskave, ki jo je podpisal okrajni sodnik iz Tržiča Ful-vio Fimazzer Flori, govori «o utemeljenih razlogih, da se v teh stanovanjih skriva orožje in razstrelivo«. To je običajen pravni izgovor brez objektivne podlage. Imenovanje uradnega zagovornika v n-sebd odvetnika Alda Boraja, znanega predstavnika MSI, je žaljivo v odnosu do oseb, ki so tako krvavo plačale boj proti nacifašizmu. Ob zaključku je kvestor izjavil, ZAHVALA Gojenci in gojenke Slovenskega dijaškega doma v Gorici se toplo zahvaljujejo vsem dobrotnikom, ki so ob priliki letošnje nabiralne akcije darovali ali sami pripeljali v Dom svoje prispevke v denarju in živilih. Gojenci se zavedajo, da tak prispevek ml majhna žrtev ln zato zagotavljajo vsem dobrotnikom, da bodo storili vse za dosego dobrih šolskih uspehov ter tako postali vredni člani naše narodne skupnosti Gojenci in gojenke voščijo obenem prijetne božične praz nike ln srečno novo leto vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k njihovemu uspehu. Gojenci in gojenke Slov. dijaškega doma v Gorici Zavoljo hujše oblike tatvine so sodili pred goriškim sodnim dvorom 20-letnemu Enricu Mistretti. rojenem v Palermu ter bivajočem v Rimu. Mladenič se je pripeljal iz Rima v Ronke ter se pri tem posluževal vseh mogočih oblik potovanja. Ker ni šlo drugače, je kradel kot sraka ter se pri tem zlasti zapičil na kolesa. Toda prepustimo raje besedo dejanjem. Pred nekaj dnevi je Mastretta sedel v vlak, ki je peljal proti severu. Kam ga bo pripeljal, to ga ni ravno kdo ve kako brigalo. Že v kraju Orte ga je železničar postavil na peron, ker ni imel vozovnice. Potovalna mrzlica ga je pripravila do kraje kolesa in se je z njim pripeljal do Perugie. Zaradi napora in mraza se je odločil za avto-stop. Z njim je prišel do Verone, kjer je prespal v razpadlem avtomobilu. Naslednji dan je nadaljeval pot v Ronke, kjer je 12. novembra ukradel drugo kolo, ki ga je nekje izgubil, ter se polastil še tretjega. Karabinjerji so ga ustavili, Mi-stretta pa jim je brez ovinkov pri znal svejo dogodivščino. Odpeljali so ga v zapor, kjer so mu včeraj sodili. Njegov branilec odv. Cossa je predložil dokumente, na osnovi katerih je razvidna njegova nepri števnost in je zahteval izpustitev na začasno svobodo; obenem je zahteval psihiatrični pregled. Državni pravdnik dr. La Greca se je pridružil zahtevi po zdravniškem pregledu, zavrnil pa je zahtevo za izpustitev na začasno svobodo. Sodniki so ustregli zagovorniku ter fan ta izpustili. da Je bU o predstavah obveščen ko so se že izvršile, in da so jih samostojno izvršili karabinjerji na podlagi dovoljenja sodne oblast: Kvestor je želel znova poudariti, da s preiskavami rama nikakršno zveze. KPI in PSIUP sta vzel« izjavo na znanje in bosta v parlamentu zastavili vprašanje predsedniku ministrskega sveta, notranjemu m pravosodnemu ministru. Stranki ob-sta obenem nudili lastnikom preiskanih stanovanj vso pravno pomoč. Odpovedan izlet na drsalno revijo Prosvetno društvo »Briški grič« iz Steverjana obvešča vse 'iste o-sebe. kd so se vpisale za izlet r.a drsalno revijo v Ljubljano, da odpade zaradi izredno visokega števila obolelih pri javljen cev. Obenem sporoča, da bodo vplačane zneska povrnili. Podaljšanje bolniških knjižic INAM Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM Je podaljšalo do 15. januarja 1970 veljavnost sedanjih bolniških knjižic. Te bi morale zapasti konec leta, vendarle so njih veljavnost podaljšali zaradi sedanje epidemije gripe, ki razsaja tudi na Goriškem. Darovi Podpornega društva Podporno društvo v Gorici Je na svoji zadnja seji glavnega odbora razpravljalo o delovanju društva in sicer o pobiranju letne članarine in prostovoljnih prispevkov. Ob tej priložnosti Je podelilo denarno podporo Slovenskemu dijaškemu domu, Zavodu sv. družine, slovenski osnovni šoli v Ul Ran-daccdo za božičnico ter ostalim > bičajndm revnim orosilcem. Darilni paketi za otroke občinskih uslužbencev Občinska uprava v Gorici je razdelila otrokom svojih uslužbencev božične pakete. Ob prisotnosti tudi nekaterih svetovalcev je podžupan Candussi izrekel praznična voščila ter dejal, da bo v kratkem občin ski svet razpravljal o staležu oseb ja na podlagi dogovorov s sindikat nimi predstavniki. Ukrep bo ustva ril sodobnejše odnose med usluž bend in občino ter bo zvišal pla če. Na ta račun je občinski svet že odobril izplačilo predujma. Granati v števerjanu Na posestvu baronice Tacco v števerjanu so včeraj pri oranju zemlje odkrili dve topovski grana ti iz prve svetovne vojne. O najdbi so obvestili domače karabinjerje, le-ti pa so iz Trsta poklicali specia liziran oddelek, da je granati od stranil in ju razstrelil. benih delavcev bencev. in bančnih usluž- Menični protesti na Goriškem V drugi polovici novembra so na Goriškem zabeležili samo 456 protestiranji! menic. To pomeni precejšnje znižanje v primerjavi s prejšnjimi sorodnimi časovnimi obdobji. Po posameznih občinah so menice takole razdeljene: Kopriva 2, Krmin 6, Doberdob 8, Fara 4, Fo-ljan 7, Gorica 200, Gradiška 19, Gra-dež 26, Tržič 109, Moša 1, Romam 6, Ronke 29, Zagraj 10, San Can-zian 13, Slovrenc 1, San Pier 2, Starancan 8, Turriaco 3, Vlllesse 2. Med slovenskimi občinami imamo tokrat menične proteste le v doberdobski. Protest i rane menice imajo tu naslednje vrednosti: 8.000, 300.000, 250.000, 10.000, 5.000, 13.000, 200.000 in 50.000. Z najvišjo vrednostjo protestira-ni menici sta tokrat dve po milijon lir vsaka: ena je v Gorici, druga pa v Tržiču. Vendarle pa ima tudi v tej mesečni polovici rekord neki Goričan z vrsto protestiranih menic v skupni vrednosti 3.030.000 lir. Istemu so v prvi polovici novembra protestirali menice v skupni vrednosti nad štiri milijone lir. Zaradi trčenja avtomobil s kolesi navzgor Na križišču ulic Leoni in Paolo Diacono sta se v ponedeljek zvečer zaletela dva avtomobila. Ranil se je samo 34-letni Villiam Ulian, uči-ten iz Sent Lovrenca pri Moši. V splošni bolnišnici so mu obvezali rano na levi nogi, okreval bo v treh dneh. Ulian se je peljal s 26-letnim Robertom Brandolinom iz Krmina. Na križišču Ul. Leoni sta trčila z avtomobilom, ki je prihajal iz Ul. Paolo Diacono. Trčenje je bilo tako hudo, da se je Brandolinovo vozilo prevrnilo. ■ Združenje prostovoljnih darovalcev krvi je priredilo v nedeljo zjutraj v Gorici božičnico za 165 otrok članov združenja. Otrokom so razdelili Igrače in razne slaščice. Pevski zbor prosvetnega društva »OTON ZUPANČIČ* iz štandreža priredi veselo silvestrovanje v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. AVTOPROMET GORICA - NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE. Dnevno obratujejo vlečnice, ugodna smučišča ln tereni za druge zimskošportne dejavosti. Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom ln drugimi pijačami — Ob sobotah in nedeljah ter praznikih ples. Informacije tel. 22-9U. 21-443. 77-010 GORSO. 17.00—21.00: «11 prof. Gui-do Tersilli, primario di c linica«, A. Sordi in P. Maggio; italijanski film v barvah. VERDI. 16.00—21.00: «La tenda ros-sa», Claudia Cardinale in S. Con-nery. MODERN1SSIMO. 16.30-20.10: »Ehi, srnico... c’fe Sabšta. Hai chiuso-#, L. V. Cleef in W. Berger, italijanski kinemaskopski film v barvah. V1TTOR1A. 17 00 21.00: «Poreile», U. Tognazzi in A. Lionello; Italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.00: «Pensan- do a te«, R. Power in Al Bano; Italijanski film v barvah. Tržit' AZZUKKO. 17.30—21.00: «11 Califor-niano« ENCELSIOR. 16—21: »Ben Hur«, C. Heston, v barvah. PRINCIPE. 17.30- 21.00: «Amore mio«, atutami«, A. Sordi. . Aorti duri ca SOČA (Nova Gorica): «Na tebi Je vrsta, da umreš« - ob 18. in 20. DESKLE: «Thomas More, človek za vse čase«, ameriški barvni film — ob 19.30. RENČE: «Klub morilcev iz Broo-klina«, angleško-zap. nemški film - ob 19.30. ' SEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. SVOBODA (Šempeter): Prosto. PRVACINA: »V kleščah mamil« ______ ob 18. in 20. uri. POTUJOČI KINO _ SELA NA KRASU: «Dan na dirkah«, ameriški film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI G< >RlOA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Korzo Italija 98, tel 24 43. mzic Dr Rismondo, Ul. Toti 52, tel 72-701 Darovi in prispevki Združenju prostovoljnih ,.rvod*-jaloev v Gorici so dar« vali: Rita Tarantino v spomin pokojne matere Ade VVolf 1500 lir, N.N. 5000 Ur. TRADICIONALNI IZLET «PRIMORSKEGA DNEVNIKA> V PRIHODNJEM LETU Od 28. maja do 2. junija z vlakom do Rima in potem v Neapelj, Sorrento in na Capri Na potovanju si bomo ogledali zgodovinske in kulturne znamenitosti prestolnice ter Neaplja, pogledali bomo v žrelo ognjenika Vezuv in obiskali Pompeje - Vpisovanja se začne 29. decembra in se zaključi 10. januarja - Kaj bomo videli na 2.000km dolgi poti Okvirni program izleta 28. maj — četrtek (praznik) Ob 21.30 zbirališče izletnikov na tržaški postaji in razmestitev po vagonih. Ob 22.30 odhod brzega vlaka proti Rimu. 29. maj — petek Ob 8.20 prihod v Rim — postaja Termini. Ob 8.45 razdelitev po avtobusih, nato začetek krožne vožnje po mestu z ogledom najbolj znanih palač, spomenikov in cerkva. Vsak avtobus bo imel svojega vodnika. Ob 12.00 prihod v hotel, razmestitev po sobah in kosilo. Ob 16.00 odhod avtobusov na popoldanski ogled mesta z vodniki. Ob 19.30 večerja v hotelu, nato prosto. 30. maj — sobota Ob 8.00 zajtrk v hotelu. Dopoldne prosto za samostojne oglede muzejev ali za nakupe. Ob 12 00 kosilo v hotelu. Ob 14.00 odhod avtobusov proti Neaplju (po obalni cesti). Ob 19.00 prihod v Neapelj. Namestitev po hotelih in večerja, nato prosto. Po želji bo organiziran ogled Neaplja ponoči. 31. maj — nedelja' Ob 7.30 zajtrk v hotelu. Ob 9.00 odhod avtobusov na ogled mesta in njegovih znamenitosti. Ob 12.00 kosilo v hotelu. Ob 14.30 odhod avtobusov proti ognjeniku Vezuv, prestop na žičnico in ogled ognjeniškega žrela. povratek v Neapelj, večerja v hotelu, nato prosto. 1. junij — ponedeljek zajtrk v hotelu. odhod avtobusov proti Pompejem. Ogled znamenitega mesta, ki ga jč zasula lava. odhod iz Pompejev v Sorrento. Kosilo. vkrcanje na ladjo in prevoz na otok Capri. Ogled pristanišča in mesteca, po želji še ogled Anacapri (vila S. Michele). odhod ladje s Caprija naravnost v Neapelj, prihod v Neapelj ter prevoz z avtobusi v hotele na večerjo. prevoz izletnikov v karakteristični lokal na prostem združen z družabnim večerom. povratek v hotele. 2. junij — torek (praznik) zajtrk v hotelu. odhod avtobusov za Rim (po avtocesti), kosilo v Rimu. odhod vlaka proti Trstu, prihod v Trst. Cena na osebo je 39.000 lir in vsebuje: 1. Prevoz z vlakom do Rima in nazaj v Trst. 2. Prevoz z avtobusom iz Rima do Neaplja in nazaj. 3. Vsi prevozi z avtobusom, parnikom in žičnicami, ki so predvideni v programu. 4. Vodniki, vstopnine za muzeje, ogled Pompejev in podobno. 5. Hrana in stanovanje v hotelih H. kategorije v dvoposteljnih ali troposteljnih sobah. 6. Družabni večer v karakterističnem lokalu. V ceno niso vključene pijače, napitnina in kar ni izrecno predvideno v programu. Doplačilo za enoposteljno sobo 3.000 lir, za sobo s kopalnico 3.500 lir po osebi. Doplačilo za ležalnik od Trsta do Rima (kolikor bo na razpolago) 1.750 lir. Vpisovanje za izlet se začne v ponedeljek, 29. decembra 1969 in se zaključi nepreklicno v soboto, 10. januarja 1970. Vpisovala bo g. Vlasta Jankovič na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, prvo nadstropje, in sicer ob delavnikih med 9. in 14. uro. Ob vpisu je treba položiti predujem v znesku 10.000 lir, ostanek pa je treba poravnati v štirih mesečnih obrokih. Zadnji obrok je treba poravnati do 10. maja 1970. Do 10. maja se lahko tudi vsakdo odpove izletu; v tem primeru bo vplačana vsota v celoti vrnjena. Po tem datumu pa bo moral izletnik, ki bi iz enega ali drugega razloga izlet odpovedati dobiti na svoje mesto drugo osebo ali pa bo moral na račun rezerviranih uslug plačati 16.000 lir. V primeru, da bomo dosegli zadostno število oseb, bomo do Rima in nazaj potovali s posebnim vlakom. In še ena prošnja: Vse, ki se boste prijavili na izlet prosimo, da ob vpisu po možnosti poveste, s kom bi radi bili v družbi (v vlaku in avtobusu ter s kom v sobi). V okviru možnosti Vam bomo radi ustregli, tako da se boste na izletu kar najbolje počutili. Naj povemo še to, da je bil okvirni program sestavljen na osnovi podatkov in urnikov, ki veljajo do 31. maja 1970, tako da se v končnem programu lahko kaj spremeni. Toda o vseh morebitnih spremembah boste pravočasno obveščeni. Vsem našim izletnikom želimo še posebej vesele božične praznike in sreče ter zdravja polno novo leto 1970! Ob 18.00 Ob 19.00 Ob 7.30 Ob 8.30 Ob 11.30 Ob 14.30 Ob 18.25 Ob 19.45 Ob 21.00 Ob 23.30 Ob 7.30 Ob 8.30 Ob 12.00 Ob 14.15 Ob 22 10 Pripravljalni odbor za organizacijo tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika v letu 1970 ni imel lahkega dela in je svojo odločitev sprejel šele po dolgotrajni razpravi. Bili smo že po Jugoslaviji, v Bolgariji, na Madžarskem. na Češkem, v Avstriji in v Franciji — tako da smo vse bližnje države že obredli. Zato smo najprej vzeli v pretres Romunijo. potem Sovjetsko zvezo in Holandsko, vendar smo prišli do zaključka, da se v te države lahko potuje samo z letalom, kajti drugače bi nam potovanje vzelo preveč časa. Podobno velja tudi za Španijo, Poljsko ali Grčijo in tako smo se po dolgem oklevanju odločili za — Italijo! Večina naših ljudi je bila v Benetkah, marsikdo je prišel do Milana in tudi do Rima, a niže od italijanskega glavnega mesta so bili v glavnem le tisti naši čita-telji, ki so tam služili vojsko ali pa bili internirani. Zato se nam je zdelo primerno in pravilno, da spoznamo tudi zgodovinske in kulturne spomenike glavnega mesta države, v kateri živimo, poleg tega pa še Neapelj in njegovo čudovito okolico, ki privablja vsako leto stotisoče turistov iz vseh krajev sveta. Holandska, Poljska, SZ, Španija in druge države pa bodo prišle na vrsto pozneje. Edini pomislek, ki smo ga imeli, ko smo se odločili za Rim in Neapelj, je bil zaradi cen. Vsi dobro vemo, koliko stanejo hoteli v Rimu in Neaplju in kako drage so tam vse turistične usluge, pa nam je vseeno uspelo, da smo za relativno majhne denarje dobili na razpolago dobre hotele II. kategorije. Nekaj teh hotelov smo si ogledali na licu mesta in ugotovili smo, da so čisti, da je postrežba v redu in tudi hrana je dobra. Tako je odpadel tudi zadnji pomislek in sedaj poglejmo, kam nas bo vodila približno 2000 km dolga pot do Neaplja in nazaj. RIM Rim poznamo — če drugače ne — iz šolskih knjig in iz poročil TV ter dnevnega tiska. Marsikoga je pot zanesla v prestolnico po opravkih, toda malo je med nami čitateljev, ki bi si privoščili ogled Rima izključno le s turistične plati. In vendar je Rim mesto, ki se po svojih zgodovinskih in kulturnih spomenikih lahko kosa s katerim koli drugim mestom v Evropi. Spomnimo se samo na imena, ki so povezana z umetnostjo, politiko, krščanstvom: palača Venezia, Villa Borghese, Campidoglio, Quirinale, Via Vene-to, katakombe, cerkev S. Maria Maggiore, Vatikan. Že v teh nekaj imen nam lahko pričara veličino mesta in če bi si hoteli podrobno ogledati samo to, kar smo tu napisali, tedaj bi trije dnevi komaj zadostovali. Mi bomo seveda videli mnogo več, kajti ne bomo se ustavljali v vsaki palači in pred vsako cerkvijo, saj je naš namen predvsem ta, da si ustvarimo splošno sliko »večnega mesta*, tako kot smo to storili ob obiskih v drugih mestih. Če pa bo koga kaj še posebej zanimalo, bo imel nekaj ur na razpolago, da si ogleda prav tisto, kar ga najbolj zanima. Tudi nočno življenje je v Rimu zelo razgibano. Ni treba drugega, kot napraviti kratek sprehod po Via Veneto, pa bomo kaj kmalu spoznali obraze, ki jih drugače vidimo le na filmskem platnu ali televizijskem ekranu. Videli bomo ljudi vseh mogočih ras, oblečene v najbolj čudne obleke, videli bomo — in tudi občutili tisto pre finjeno okolje, zaradi katerega je Via Veneto postala pojem v svetovnem merilu. V Rimu bomo vsega skupaj dan in pol. Zelo malo, mnogo premalo, da bi lahko spoznali, kako utripa srce tega velemesta. Vtisi in podobe bodo bežale pred nami kot slike na filmskem platnu in že bo treba sesti v avtobuse, ki nas bodo popeljali v 250 km oddaljeni Neapelj. NEAPELJ Pot do Neaplja bo zelo zanimiva, saj nas bo vodila najprej preko gričevja Albano do Terracine, od tu pa ob morju do Gaete, For-mie, Mondragoneja in končno do našega cilja v Neapeljskem zalivu. Pokrajina je značilno sredozemska, ciprese, mandljevci, palme, kaktusi in podobne rastline ji dajejo svoj pečat. Poudariti je treba, da je konec maja ali začetek junija najprimernejši čas za obisk teh krajev, ko je sicer prijetno toplo, a še ne prevroče. V tem času so hoteli že polno zasedeni in na plažah se sončijo turisti iz vseh koncev sveta. Neapelj (ime izhaja iz nekdanjega grškega imena Neapolis) je izredno zanimivo mesto, polno kontrastov, bogato na kulturnih in zgodovinskih spomenikih. Široki bulevarji ob morju preidejo počasi v ceste in ulice mestnega središča, iz katerih molijo na desno in levo kraki ozkih uličic, tako značilnih za Neapelj. Prebivalstvo je sila prijazno, zlasti do tujcev, ki jih pot zanese v njihovo mesto. Edino, česar danes v Neaplju ni več, so pevci in njihove pesmi, po katerih je Neapelj tako zaslovel. Tu pa tam se še vidi kakšen posamezni pevec s kitaro, ali tudi cela skupina, ki hodi od lokala do lokala, vendar to ni več tista toliko opevana neapeljska romantika. ' ca Rotom,vko se bomo odpočili in prespali prvo noč v Neaplju, nas bodo avtobusi odpeljali na ogled mesta. Poleg spomenikov in palač, umetniških galerij in dvorcev preseneča v Neaplju izredno število cerkva. Prebivalci so namreč zelo pobožni in marsikdo je že videl, kaj se v mestu dogaja, ko obhajajo svojega patrona sv. Gen-nara. Med našim sprehodom po mestu si bomo ogledali Nacionalni muzej, za katerega pravijo, da je najpomembnejši arheološki muzej v Evropi. Če bomo imeli dovolj časa, se bomo povzpeli tudi na Capodimonte, kjer je v nekdanji kraljevski palači dobila svoj prostor Nacionalna galerija, ki je ena naj večjih tovrstnih ustanov v Italiji. Popoldne se bomo odpeljali na Vezuv. Najprej z avtobusom, potem pa z žičnico do ognjeniškega žrela (1281 m). Z Vezuva je čudovit pogled na Neapelj in na ves Neapeljski zaliv, toda prav tako zanimiv je pogled v ognjeniško žrelo ter na obliko, plasti in barvo lave, ki je bruhnila iz žrela ob raznih erupcijah. Tu moramo omeniti, da žičnica vozi le v mirnem vremenu, se pravi brez vetra, tako da se ni treba bati, da bi kdo ostal na pol pota, kot se je zgodilo pred leti. Še en dan bo za nami, naslednje jutro pa nas bo pot vodila še bolj proti jugu, v Pompeje, Sorrento in na Capri. POMPEJI, SORRENTO, CAPRI Malo je krajev na zemlji, ki bi na razmeroma majhni površini združevali toliko zanimivosti in očem dopadljivih reči. Najprej se bomo ustavili v Pompejih, nekdanjem cvetočem rimskem mestu, ki sto ga prekrila lava in pepel ob izbruhu ognjenika v letu 79 p. Kr. Po dvajsetih stoletjih se nam mesto odkrije v vsej svoji originalnosti, tako da nam življenje in navade starih Rimljanov postanejo naenkrat veliko bolj razumljive, kot pa če bi prebral ne vem še koliko knjig. Najmanj tri ure časa je treba, če bi si hoteli mesto vsaj kolikor toliko dobro ogledati. Toda mi ne bomo imeli toliko časa na razpolago. Ogledali si bomo Antikvariat, Apolov tempelj, Forum, Veliko gledališče, pokopališče, trgovine in stanovanja, potem pa spet na avtobuse, ki nas bodo odpeljali v Sorrento, in sicer po lepi pa-noramični cesti. Tu bomo nekaj kosili, potem pa si bomo ogledali mestece, ki poleg Caprija, Ischie in Amalfija privablja toliko turistov. Časa seveda ne bo dovolj, kajti že se bo treba vkrcati na ladjo, ki nas bo odpeljala na Capri. Ze od daleč nas bo pozdravilo slikovito pristanišče, polno ladij, ladjic in čolnov. Ko se bomo izkrcali, bo šel vsak po svojem, saj nas bo preveč, da bi lahko po otoku vodili vse izletnike skupaj. Zato naj samo povemo, kaj Capri nudi, oziroma kaj naj si izleliniki ogledajo. Najprej postanek v samem pristanišču, ki je za pomoli spremenjeno v pravcati bazar. Potem se z vagoosko žičnico povzpnemo v samo mestece Capri, kjer je polno trgovin, barov, restavracij in spet trgovin, barov in restavracij. Vmes se pa preliva reka ljudi najrazličnejših narodnosti — res pravcata Babilonija. No, kdor bo hotel, se lahko z avtobusom odpelje še v Anacapri, ogleda si lahko vilo San Michele in nazaj grede še Marino Pic-colo, rezidenco ne vemo katerih filmskih igralcev. In s tem je ogled Caprija končan. Pravzaprav nič posebnega (izvzemši narave), toda Capri 'ostane Capri. Vrnili se bomo v pristanišče in se vkrcali na ladjo, ki pa nas ne bo več odpeljala v Sorrento, temveč naravnost v Neapelj. Vožnja traja približno uro in pol, ravno prav, da si uredimo misli in se pripravimo na večerjo. _ Po večerji nas bo čakal še družabni večer v enem izmed številnih karakterističnih lokalov Neaplja. Sicer pa — kako bi mogli iz Neaplja domov, ne da bi prej pokusili »napoletansko pizzo* in z njo kozarec vina iz Ischie In ker smo že omenili Ischio, naj povemo še to, da je med Neapljem in Ischio večkrat na dan helikopterska zveza in kdor bo želel, si lahko privošči tudi to posebnost: namreč Ischio in še vožnjo s helikopterjem zraven. Čaka nas še zadnji dan izleta, ki pa bo namenjen samo potovanju. Dopoldne se bomo z avtobusi prerili (v Neaplju je namreč izredno gost promet) na avtomobilsko cesto in po njej zdrveli proti Rimu._ Skoda le, da ne bomo i-meli časa za kratek postanek v Frascatiju, videli pa bomo ogromne površine vinogradov, ki dajejo grozdje in vino, ki ga povsod tako cenijo, še kosilo v Rimu, potem pa na vlak, ki nas bo še pred polnočjo odložil na tržaški postaji. In s tem bo našega potovanja konec. Prepričani smo, da bodo izletniki — tako kot na prejšnjih izletih — zadovoljni, saj bodo videli in spoznali nove kraje, nove ljudi, nove navade in način življenja, ki nam je sicer blizu, a vendar tako daleč. Neapelj: pogled v žrelo Vezuva '.J. l&inH MCtrt-e' 'o Področje, koder bo potekal naš Izlet Stopnišče Ara Coeli in Campidoglio v Rimu Panorama Neaplja z Vezuvom Capri: park «Augusto» in znameniti Faraglioni SREDA, 24. DECEMBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba, 11.35 Slov. narodne; 12.10 Liki iz naše preteklosti; »Franc Premrl*; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casa-massima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Tenorist Dušan Pertot; 18.45 Ansambel; 19.00 F. S. Finžgar: »Selškega župnika sveti ve-več»; 19.20 «Beri, beri rožmarin zeleni*; 19.35 Godalni orkestri; 20.00 Šport; 20.30 »Sveta noč . . .»; 23.30 Pred jaslicami; 24.00 Polnočnica. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Voščila. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Filharmonični orkester; 9.00 Malo besed, veliko glasbe; 9.45 O-troški kotiček; 10.00 Pisana glasba; 10.30 Poje M. Zelinotti; 10.45 Znani popevkarji; 11.00 Melodije; 11.15 Nove plošče; 11.30 Orkester Canfora; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Iz priljubljenih oper; 15.30 Pojo primorski zbori; 16.00 Iz naših občin; 16.40 Današnji gostje; 17.00 Kulturne aktualnosti; 17.15 Operna glasba; 19.00 Orkester Rugolo; 19.30 Prenos RL; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna 'glasba. NACIONALNI PROGRAM « 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po počila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka I. Seefried; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Šansone; 14.45 Natečaj za nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 19.13 Radijska priredba; 20.15 A. Casona; «A Betlemme, ■Pastori*; 21.45 Božične narodne pesmi; 22.25 Italijanski orkestri; 23.25 Božične pesmi. II. PROGRAM . 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Natečaj za nove pesmi; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Grazia Deledda: «Božično darilo*; 10.44 Telefonski pogovori; 13.00 Glasbeno govorni spored; 13.35 Kvartet Cetra; 14.05 Juke box; 15.18 Koncert; 17.00 Spomin na Annie Vivanti; 18.00 Glasbeni aperitiv; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Program z A. Lu-Pom; 21.00 Lahka glasba z vsega sveta. III. PROGRAM 10.00 Mozart in Brahms; 10.45 Casella, Koncert, opus 69; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.20 Vzporedna glasba; 13.45 Sopranistka Maria Callas; 14.30 Iz Thomaso-Ve opere »Mignon*; 15.30 Portret avtorja: Rameau; 16.15 Suor Juana de la Cruz; «Villanciocos de Navidad*; 17.10 Nemščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni program; 19.15 Koncert; 21.00 Haendlova oda za dan sv. Cecilije; 22.30 Božična zgodba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Skladbe za pihala; 9.40 Haendlo-Ve kantate; 10.10 Busonijev Valček, opus 53; 10.20 Operna glasba; 12.00 Sodobna ital. glasba; 13.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 7.45 Inform. Oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 8-05 Nenavadni pogovori: Ne maram svojih staršev; 9.35 Glasbena šola Domžale; 9.45 S. Mancini in I- Kraševec; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz oper hrvaških skladateljev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Priljubljeni pevci narodnih pesmi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za oddih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Pianist Milivoj Šurhek; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo: 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 : «Ti in opera*: Mario Rijavec; 22.15 Festival jazza Antibes; 23.05 Literarni nokturno: č. Sjostrand; 23.15 Zabavna glasba; 23.40 Orkestra Brovvn in Ellington. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Šport za vsakogar; 13.00 V antikvariatu; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 TV razprava: Pred božičem; 19.15 Kaj je država; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Al-bertazzi v božični prireditvi; 22.10 Film »Fra Diavolo*; 23.40 Nabožni pogovor; 23.55 Božičnica. II. KANAL 18.15 Glasbeni program z Ginom Bramierijem; 21.00 Dnevnik; 21.15 Radijska priredba; 22.45 Kino 1970. IUG TELEVIZIJA 20.00, 22.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Rastimo; 18.30 Pisani trak: 18.45 Olovek — film; 19.15 Glasbena oddaja; 19.45 Cikcak; 20.35 Za vse otroke sveta — posnetek prireditve Gala Unicef; 21.45 Največ, kar se da — ameriški film. ČETRTEK, 25. DECEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Božične; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 10.00 Praznični utrinki; 10.30 Bugamelli: »Sveta noč* 11.00 Ansambel Plejades; 11.15 Calvino: «Zvezda je obstala*; 12.00 Ljudske pesmi; 12.20 Orgle; 12.30 Glasba po željah; 14.45 Orkestri; 15.30 Drabosnjak: »Ta sveti dan . . .»; 16.55 Prijetne melodije; 17.30 Gospodovo rojstvo v glasbi; 18.30 Veliki zabavni orkestri; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Glasbeno vezilo; 20.00 Šport; 20.30 V lučkah se svetijo tihi domovi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Pesem za pesmijo; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Melodije in ritmi; 9.35 Za vas pojo; i0.00 Prisluhnimo jim skupaj; 10.30 Orkester Camarata; 10.45 Znani popevkarji; 11.15 Nove plošče: 11.30 Današnji pevci; 11.45, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 13.50 Popotovanja; 15.30 Lovec — ob 25-Ietndci ustvarjalnega dela; 16.00 Turistične beležke: (16.40 Disneyland; Radiiski oder; 17.30 Ritmi za mladino; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ital. narodne; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 8.30 Jutranje pesmi: 9.00 Zvočni trak; 10.00 Ura glasbe; 11.00 Maša z apostolskim blagoslovom: 12.20 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Nove popevke; 15.10 Natečaj za nove pesmi: 16.00 Gil Vicente: «La sibilla Cassandra*: 16.35 Solisti lahke glasbe: 17.05 Program za mladino: 19.08 Spored za naimlaiše; 19.30 Luna park: 20.15 Popevke: II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 10.00 Grazia Deledda: Božično darilo; 10.35 Vesela glasba; 11.35 Božični klasiki; 12.15 Vesel program; 13.00 Vaš prijatelj Gino Cervi; 13.35 Plošče; 14.05 Juke box; 15.18 Giordanova glasba; 16.00 Renato Rascel v božičnih voščilih; 17.30 Orkestri; 18.00 Glasbeni aperitiv: 19.00 Pevec med množico; 20.00 Glasbeno tekmovanje: 21.10 Armand La noux: »La piu lunga notte del-l’anno»; 22.10 Natečaj za nove pesmi; 23.00 Gino Negri: Consi-gli d’amore. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Mendelssohn, Kvartet, opus 3; 11.50 Klavirske skladbe; 12.10 We-ber, Koncertino, opus 26; 12.55 Schubert, Wolf in Schumann: 14.00 Mezzosopranistki J. Gervil le in M. Home; 14.25 Bachov Bo žični oratorij za solo, zbor in or kester: 17.00 Haydn in Boccheri-ni; 17.40 Jazz; 18.30 Shakespeare: Kralj Lear FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podoba in glasba; 9.10 Orglar M. Schneider; 10.10 D’Alberti, preludij; 11.55 Glasbeni spored; 12.45 Haendlov oratorij «Saul». SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Življenje J. J. Rousseaua; 9.35 Lahka glasba ju-gosl. avtorjev: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Pri mojstru Vivaldi ju; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke: 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 «Tz mladih grl*; 14.25 Plesni orkester RTV; 14.40 «Enajsta šola*; 15.40 Komorni zbor RTV: 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 četrtkovo glasbeno poDoldne; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Morda vam bo všeč; 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom: 19.15 ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Domače pesmi in napevi: 21.00 R. de Obaldia: Kozmonavt - poljedelec; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Avstriiska in nemška nova Xvi5T* TRST, Ulica Carducci itav. 15 Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Želi vsem vesel božič! GOSTILNA GODNIČ - BATTI TRST — Strada del Friuli 339 Tel. 28-659 Vsem cenj. gostom srečne in vesele praznike PREKO SVOJIH TRGOVIN IN MARKETOV NA BLOKU PRI ŠKOFIJAH, NA SKOFUAH IN V KOPRU Gostilna »POD TABROM* Lastnik LUDVIK GUŠTIN COL 8 (Repentabor), tel. 227120 vošči vsem cenj. gostom vesele božične praznike CVETLIČARNA IVANKA TRST, Ul. dellTstria 19 Telefon 95-052 vošči vsem cenj. odjemalcem vesele božične praznike PETROLCHIMICA ADRIATICA ŽELI VSEM VESEL BOŽIČ TRST — Telefon 817-395 TEKOČA GORIVA URARNA IN ZLATARNA V. BRATINA TRŽIČ (Monfalcone) Corso del Popolo 32 — Tel. 72-474 vošči cenjenim odjemalcem vesel božič GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & C. d. z o. z. TRST — Ulica Maiollca 1/1 — Tel. 90-821 KMEČKA BANKA r. z. zo. z. G o r I c a — Ul. Morelli 14 — Tal. 22-04 vošči vsem vesel božič ! I f TRGOVINA AVTOMOBILSKIH NADOMESTNIH DELOV LORENZI TRST — ULICA S. LAZZARO 17 Telefon 24-225 VAM NUDI DELE IN NADOMESTNE DELE ZA VSE AVTOMOBILE: SVEČKE. TRIKOTNIKE, SVETILKE, AMORTIZERJE, PREPROGE, PREVLEKE, KROGLIČNE LEŽAJE, FILTRE ZA OUE IN ZRAK VSE PO ZNIŽANIH CENAH VOŠČI VSEM VESEL BOŽIČ Mednarodna špedicija ALOJZ KODERMAC GORICA — Časa Rossa - Tel. 31-42 . 34-77 • 36 78 Telex: 44119 • Kodermac Vošči cenjenim poslovnim partnerjem vesel božič SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN KUKANJA NABREŽINA 106/B — Tel. 20-172 Vošči vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in uspešno novo leto Trgovina «MIKA» In drogerija GIURICICH NABREŽINA Vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike TRGOVINA ŠPORTNE OPREME STARC- Prosek 551 vošči vsem cenj. odjemalcem vesel božič in uspehov polno novo leto HOTEL • RESTAVRACIJA R I O L I N O Prosek (Postaja), tel. 225-101 rošči vsem cenj. gostom vesele božične praznike ter uspehov polno novo leto Vsem slovenskim poslovnim ljudem, gospodarskim organizacijam in zlasti svojemu članstvu želi SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA DEŽELO FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO vesele praznike in mnogo uspehov v letu 1970 GORIŠKA NABAVNO ■ PRODAJNA ZADRUGA Gorica — Ul. Don Bosco 104 — Tel. 26-08 Podružnice: štandrež — Sovodnje — Gabrje vošči vsem cenjenim odjemalcem vesel božič HOTEL SLOKI LJUBLJANA TITOVA UL. 10 — Tel. 24601 — Telex 31254 YU Slon uir Sodobni komfort. Mednarodna kuhinja in narodna restavracija. Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavarna. Bistrč z delikateso, ekspresom, snack - barom in slaščičarno. Klubski prostori in banketna dvorana. Aperitivni bar. IM Sari ■ESE EOB j — i z?* TRST Ul. Rismondo 9 Srce mi pravi ENALOTTO TEL. 761-884/761-819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA: Naravna mineralna voda RADENSKA in ROGAŠKA USTEKLENIČENA ISTRSKA, BRIŠKA IN DALMATINSKA VINA — KRAŠKI PRŠUT Pivo; PUNTINGAM in REININGHAUS VSEM VESEL BOŽIČ! (Gr.z) AVSTRIJA ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA ZA VSE OKUSE V VELIKI IZBIRI FIMAR TRIESTE-TRST — Corso Italla 1 — Tel. 29-043 (Piazza della Borsa) Obiščite nas! Kje bomo silvestrovali? ipOTEL SLON - LJUBLJANA jjj prireja veliko silvestrovanje. Igrali: jo trije priznani orkestri. Pripo- 1 isr. muce H0ia - roeratož ji! telex YU-SLON. i PRIJETNO SILVESTROVANJE Igral bo orkester »The Leaders*. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz. f V RESTAVRACUI cMARINELLA* i prireja veselo silvestrovanje z mednarodnim artističnim programom v hotelu PALAČE in NOVEM JADRANU v Portorožu Informacije in rezervacije telefon 73-145. Vabljeni. HOTEL pripravlja tradicionalno silvestrovanje v obratih HOTEL GALEB In RESTAVRACIJI RIBA. Za rezervacije direktno v obratih ali po telefonu št. 21-605 - 21-182. UVOZ - IZVOZ • PRED8TAVNISTVA FRANC BERGINC TRST — Ulica Gatteri 5/III , Telefon 96-941 vošči vsem vesele božične praznike 1 ^HOTELU TRIGLAV IIIThOTELU GOSTILNA REPENTABOR priporoča bogat silvestrski menu. Proste zabava. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz PARK HOTEL V NOVI GORICI prireja tradicionalno silvestrovanje z bogatim silvestrskim menuiem in zabavo. Cene 12 000 starih din. V nočnem baru s programom starih din 15.000 (6 tisoč) konzumacija Igrajo trije zabavni orkestri Naprošamo za pravočasen odkup prostorov. Informacije tel. 21-442 — recepcija hotela. svoj bogat silvestrski H0TEL . LJUBLJANA prevoca o PR|REJA VELIKO SILVESTROVANJE. Igrajo tri godbe in pojejo trije pevci. Topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI Trst Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 »er UFFI-CIO VIAGGI UTAT, TRSI UL IM-BRIANI 5, telefon 767-831. priporoča menu. Prosimo za ,_______________ rezervacijo miz. Telef. 228-116. G.T.P. SIMONOV ZALIV - IZOLA pripravlja lepo silvestrovanje v vseh prostorih hotela HALIAETUM In v centralni restavraciji Rezervacije sprejema v hotelu telefon 71-288. Ul NA PROŠNJO SOVJETSKE NOGOMETNE ZVEZE Reprezentanca SZ na treningu v Rovinju? ROVINJ. 23. — Sovjetska dir- . mladtoskt nogometni t/umir za Savna reprezentanca bo verjetno | pustni pokal, ki bo zelo zanimiv. trenirala v času od 20. jamarja do 12. februarja prihodnjega leta v Rovinju. V tem smdalu je trudi sovjetska nogometna zveza zaprosila jugoslovansko za dovoljenje. Sovjetski nogometaši, kandidati za sestavo enajsterice, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Mehiki, bodo trenirali na rovinjskem pravokotniku, za katerega menijo, da je eden najboljših vzdolž jadranske obale. Seopigno suspendiran do 18. maja 1970 MILAN, 23. — Disciplinska kotni sija nogometne zveze je danes zadala Cagliariju močan udarec, ko je prepovedala trenerju Sco-pignu opravOjamje njegovih fukcij do 16. maja 1270. Do tega datuma namreč ne bo smel trener Ca-gliarija stopiti na igrišče med u-radmtaii tekmami. Motivacija diskvalifikacije se glasi: «Kaaen se izreče zaradi sramotitve stranskega sodnika in žaljivk, ki Jih je izrekel na igrišču ter nato ponovil v slačilnici, zaradi skrajno nesramnega obnašanja do istega sodnika in sramotitve v govoru z glavnim sodnikom. Bil je že kaznovan za Isti prekršek v teku letošnjega leta.« Scopigno je izjavil, da ga ta kasen zelo preseneča, kajti on je le zelo «karektno» ta «vljudno» •pregovoril s stranskim sodnikom Pritožil se mu je zaradi psovk ta pljuvanja palermskega občinstva. Oagllari je proti tej odločitvi najavil priziv, ki ga bosta sestavila dva odvetnika. Med drugimi bo letos nastopila tudi mladinska enajsterica argentinskega moštva Boca Junior lz Buenos Airesa. To bo prvič, da bo na tem tekmovanju nastopila tudi ena neevropska ekipa. Turnir bo potekal od 30. januarja do a. februarja 1970. Na turnirju bo sodelovalo osem italijanskih ekip ta osem tujih. I-talijo bodo zastopale: Inter, Milan, Juventus, Fiorenttaa, Torino, VI-cenza, Atalanta ta Roma. Ferenc-vnroš Iz Budimpešte, Dukla lz Prage. Partizan Beograd, Bayem MUn-chen, CSKA Sofija, Benfica, Boca Junior ter ena romunska enajsterica bodo dopolnile seznam nastopajočih. ODBOJKA MLADINSKA LICA . košarka MOŠKA D UCA Kras, Bar (fantje), OMA in Breg (dekleta) Neizkušenost glavni vzrok zmagovalci nedeljskega prvenstvenega kola nedeljskega poraza Bora Zarja si je s porazom dokončno zapravila možnost uvrstitve na prvo mesto Tudi v drugem kolu mladinskega odbojkarskega prvenstva skupine B, ki nastopa v telovadnici zavoda ENAOLI, je prišla jasno do izraza velika premoč šesterke Krasa In Bora, ki sta dobesedno »pometli« z ekipama Gaje in Poleta. Na žalost pa tokrat nismo zasledili tiste borbenosti ta požrtvovalnosti, ki smo ju občudovali v prejšnjih tekmah. Tako sta postali obe srečanji le gola formalnost ta to Je bilo videti predvsem v prikazani Igri, ki je precej «šepala». Nedeljski srečanji sta potrdili, da lahko šesterke te skupine postavimo v dva različna kakovostna razreda. Kras In Bor razpolagata z zelo Tudi Boca Junior ua turnirju v Viareggiu VIAREGOIO, 23. — Tudi letos bo na sporedu v toskanskem mestu dobrima mladinskima vrstama ta ie neposredni spopad bo lahko odločil o prvem mestu; Gaja in Polet pa bosta morala še precej «ga-rati«, preden bosta lahko dorasla nasprotnika prej omenjenima šestericama. KKAS — GAJA 2:0 (15:2, 15:6) KRAS: Ljubo in Lucijan Milič, Guštin, Skirk, Nanut, Grilanc in Budin, GAJA: Racman, I., O. ih P. Grgič, Grlson in Milkovič. GLAVNI SODNIK: Palombdn; stranski: Tranqulllini; zapisnikar: Salvi n. šesterica Gaje, ki je v prejšnjih nastopih pokazala viden napredek ta krepko mero dobre volje, je tokrat popolnoma odpovedala. Pa-driški predstavniki so namreč zaigrali brez najmanjše volje do zmage ta so se brezbrižno premikali po Igrišču, če je Gaja zbrala v obeh setih nekaj točk, se mora zahvaliti Krasovim igralcem, ; k: so se počasi nalezli zaspanosti, in tekma se je nezanimivo vlekla i proti koncu. BOR — POLET 2:0 (15:5, 15:3) I BOR: Franko. Starc, Peterlin, lišaj, Persinger ta Može. ; POLET: B. ta E. Guštin, Kapelj, Ferluga, Košuta in Zadnik. GLAVNI SODNIK: Palambin; Stranski sodnik: Tranquiilllni; zapisnikar: Salvi n. Tudi druga tekma nedeljskega sporeda je razočarala, saj Polet sploh ni nudil niikakega odpora ta borovci so po milil volji razpolagali s slabotnim nasprotnikom. Tekma je služila Boru, da je o-pravil lahek trening v pričakovanju odločilnega spopada z zgoni-škim Krasom B. S. Tudi druga tekma je potekala v znamenju bolnih igralk zaradi gripe. Gaja se je predstavila tudi z najmlajšo Igralko, ki ima komaj 10 let. Breg pa je prišel s točno šestimi igralkami. Improvizirani _ . . T_ „ c_____. . šesterici nista mogli pokazati vsega kar znata. Tekma je slonela le na DON BOSCO ROVIGO — BOR 65:55 (28:25) Postavi: BOR: Sergij Tavčar, Adntjan Zakadiš! 2, Silvan Ambrožič 11, Boris Fabjan 4, Branko Lakovič 9, Peker Starc 18, Aleksander Sirk 4, bolj Izkušenim igralcem Iz Roviga. , Poleg tega so naraščajnice Pole48 V Borovih vrstah je ponovno za- ! nastopile s samo petini igralkarit dovoijiU Peter Starc, ki je gotovo ker so ostale zbolele. V takih najrazveseljivejša nota tega ne- I Mščinah res niso mogle kljubok8^ servisih ta pošiljanju žoge preko mreže s prsti. Pri tem pa so bile uspešnejše Brežartke, ki so v prvem setu gladko zmagale, v drugem pa so odnesle zmago le za las Izid: BREG — GAJA 2:0 (15:6, 16:4) BREG: M. ta D. Sancin, Zobec, Grmek, Manin ta Slavec M. GAJA: Kalc, Jelušič, Bah, L. I. In V. Grgič, Kocjančič. SODNIKA: Bontai in Padovani. f. v. Sinoči se je na stadionu «1. maj« v Trstu zaključilo žensko mladinsko odbojkarsko prvenstvo A skupine. šesterki Bora je uspelo premagati ekipo Sokola ta tako zasesti prvo mesto. Izida sinočnjih srečanj sta bila taka. PRIMOREC — POLET 2:1 (15:1, 9:15, 15:9) BOR — SOKOL 2:0 (15:13, 15:7) V tej skupini morajo odigrali še nekaj zaostalih srečanj, katerih izidi pa niso več odločilnega pomena. G. F. drej Rudes 7. DON BOSCO ROVIGO: Fere-gugiliia 22, Capuzzo 9, Pandini 20, Colombo 2, Chiozzi 4, Zanimajta 5, Cecohetto 3, Merlo, Bendoricchio, Rosso. SODNIKA: Comelli ta Sclauze-ro (Gorica). Borovi košarkarji so v nedeljo doživeli še en poraz, tokrat proti peterki Don Bosco iz Roviga. Neizkušenost in slab dan zunanjih strelcev sta bila usodna za naše predstavnike, ki so poleg tega zapravili tudi nekaj dragocenih žog v najkočljivejših trenutkih tekme. Moštvo torej drago plačuje neizkušenost v tem prvenstvu. Sicer pa je to usoda vseh novincev. Važno je, da se Igralci ne razočarajo ir, še pospešijo pripravo. Nedeljska tekma Je bila tako tehnično kot agonistdčno pomanjkljiva. Gostje so s počasno, toda premišljeno igro «stregli» svojega Dtrelca Freguglio, ki je nizal točke iz vseh položajev. «Plavi» niso znali- dati igri zaželenega ritma ta so tako morali prepustiti zmago ugodnega začetka borovcev v D ligi. Tudi Sirk in Ambrožič sta zadovoljivo opravila svojo nalogo. Popolnoma pa so zmanjkali zunanji nasprotnicam, ki so si v končne*8 delu igre zagotovile zmago. V z8*1" njih minutah je namreč našim k° šarkaricam zmanjkalo sape in P1^' strelci, ki so predvsem proti oo- i vsem je odpovedala doslej najbolj" n; razočarali. Prav v zadnjih minutah igre so »plavi« v obrambi nekoliko bolj napadalno sprejeli nasprotnike, nabrali so še nekaj točk. To pa ni zadostovalo. Gostje so zasluženo o-svojtlli zmago. b. 1. SPDT sporoča, da se bo kondicijska telovadba za smučarje začela 8. januarja za odrasle, in 9. januarja za naraščajnike. Za odrasle bo telovadba vsak četrtek od 20. do 21.30 na stadionu «1. maj», za naraščajnike pa vsak petek v dveh skupinah, v dvorani PD I. Cankar, Ul. Montecchi 6. Prva skupina bo vadila od 15.30 do 16.30, druga pa od 16.30 do 17.30. SPDT tudi sporoča, da se bo smučarski tečaj v Trbižu nadaljeval v nedeljo, 11. januarja 1970. Bor — Polet: mladinci Bora v svoji skupini nimajo resnejših na- sprot nikov ■iiniiiiiinniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiinuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii Naraščajniški nogometni turnir ŠD Breg v Dolini V nedeljo je na stadionu «1. maj« padla odločitev glede končne raz vrstitve na lestvici ženske B skupine. V prvi tekmi sporeda sta se za prvo mesto pomerili šesterki I Zarje in OMA. Slednja Je zaslu- j AGI — BOR 3:0 (15:7, 15:4, 16:14) ženo zmagala, čeprav se je morala j AGI: Barbierl, Leopardi, Ribi, krepko potruditi, da je ugnala mo- Boemo, Scaramuzzi, Andretti ta čan odpor nepopolnih Bazov-k. Grl - j Pellegirtai Mara. pa je namreč zadala odločilen u - | BOR: Bezeljak, Pečar, Rauber, arec Zarjini ekipi, ki ni že sko- | Rogelija., Barej, Svagelj, Hrovatin, raj dva tedna trenirala in tudi v , Pernarčič Silva. V PRIJATELJSKI TEKMI ŽENSKIH ŠESTERK Borovke v nedeljo podlegle ekipi AGI Prvenstvo naraščajnikov Montuzza-Polet 32:23 MONTUZZA - POLET 32:23 (17:11) MONTUZZA: Vidom, Bassi, Ur-sich, Cravera, Dellich, Claut. POLET: Adrljan Sosič 7, Miloš ša igralka Poleta, Smotlakova. Najboljša v vrstah Poleta je la Mira Kraus, ki je zagrizeno j0-vila odbite žoge In je bila naju®1' kovttejša strelka svojega moštva. V MOŠKI B LIGI Zelo lahka zmaga tržaškega Lloyda ULOVU ADRIATICU — PEGAB0 VIGEVANO 78:62 (39:23) LLOYD ADRIATICO: Fortun«*1 14, Poli 8, Bcci 18, Dl Gioia Codiglia,! MUlo 11, Schergat 4, Polorviatto '■ ’ | Narder 2, Lonero 2, Zovatto 2. PEGABO: Maurl 11, Plotegh® Ferri *■ Jugovič 8,. Jani Sosič, Edi Daneu 6.; Blof34- G"occl^ ®’ p^mbo Robi Ganter, Edi Kraus 2, Dark01 CappeHlettl 15, Longhl 8, Colom Rauber. SODNIK: Fegac (Trst). Naraščajniki Poleta bi v nedeljo lahko odnesli Montuzzi obe točki. V prvem polčasu so večkrat spravili v težavo domačine z učinkovitimi prodori Adrijana Sosiča. Ko pa so se igralci Montuzze postavili v cono, in je moral Jani Sosič za- igrišče, je za Opence postala igra težja in so zmago zasluženo osvojili domačini. Tudi v nedeljo so na. I raščaijniki Poleta dokazali, da lahko postanejo dobri košarkarji. Tre- ba pa bo «tapiliti« osebno tehniko. | L hltrlln kombina®" Cripa tudi Borovim dekletom ni prizanesla Odbor SSI namerava organizirati tečaj za nogometne trenerje in seminar za odbojkarske trenerje. Tečaj in seminar bosta predvidoma v začetku prihodnjega leta. V prihodnjih dneh bo sklican sestanek, da bi se z interesenti pogovorili o umiku predavanj. Odbor SSI priporoča zlasti društvom, Id imajo nogometni odsek, da bi poslala na tečaj primemo število svojih članov, ki imajo veselje do trenerskega dela in bi se bili nato pripravljeni kot trenerji tudi udejstvovati. Tako na tečaju, kot na seminarju bodo predavali priznani strokovnjaki. Športno društvo Breg iz dolinske občine je v okviru priprav na spo-I mlaOansko tekmovanje organiziralo \ nogometni turnir za začetniKe. U-j deiežujejo se ga lahko le igralci, i ki so rojeni leta 1954 ali kasneje, | torej taki, ki še niso dopolnili pet-i najstega leta starosti. | Turnir se bo odvijal na zasilnem | igrišču v dolinskih Valah, in sicer \ se bo začel danes, nadaljeval pa v soboto, 27. t.m. Turnir se bo za-| čel obakrat ob 14. uri. I Organizatorji so povabili na tek movanje mladinska vaška moštva, in sicer iz Doline (za to vas bodo igrali 4udi mladi nogometaši iz h. rogelj, Prebenega in Mačkovelj), Bo-ljunca, Boršta (za katerega bodo nastopili tudi nekateri igralci iz Za-brežca, Ricmanj in Loga) ter od Domja. Te ekipe bodo sicer nekoliko «skrčene» v primeri z regularnimi: vsako bo sestavljalo namreč le po sedem igralcev, poleg teh pa bo lahko vsaka imela tudi po tri rezervne nogometaše. Tudi tekme bodo krajše od običajnih. Vsaka bo trajala po dvajset minut, vmes nedeljo ni prišla z vsemi Igralkami na Igrišče. Vrzeli so moral« tako napolniti mlade ta še neizkušene odbojkarioe, ki pa so zadovoljile. V prvem setu Je Zarja gladko povedla In njena prednost se je stalno večala. Presenečene nasprotnice, ki so nastopile s popolno e-k'po, so začele napadati šele pr-stanju 10:1. Bilo pa je prepozno in set je osvojila Zarja. SODNIK: Zorzenon. V nedeljo je ženska odbojkarska ekipa Bora odigrala v Gorici prijateljsko tekmo v tamkajšnjim AGI. Uradno se je tekma končala s 3:0 za Goričanke, čeprav so dekleta odigrala štiri sete. Tudi dodate)! niz je pripadel domačinkam. Borovke v tem srečanju niso 1-grale tako dobro kot v prvem, pred približno enim mesecem, prav tako , Bazovke se tudi "v drugem nizu 'v Gori«- Nedeljska tekma je res- enajstmetrovke, in sicer vsa-! niso podale, kljub temu da je OMA j niidno zrcalo trenutne pripravlje-— *--* •• -zaigrala tako kot zna. Stanje je i n«*U tržaške šesterke. Griipa, ki se w,,_ <-----— i_ -—... !je zadnje čase razširila, žal ni pri- zanesla niti odbojkaricam Bora. Poleg tega pa je tudi naše »kronično« pomanjkanje telovadnic zahtevalo svoje žrtve in tako «pla-ve» 'trenirajo samo enikrat tedensko. Na tem treningu pa je treba pa bo 10 minul odmora. V primeru neodločenega izida ne bodo i-grali podaljškov, ampak bodo streljali ka ekipa po šest. če bi tudi v tem primeru ne prišlo do odločitve, blJo i2enačeno ^ Zarja Je v ki so se bavili s prilepi j evan jem glav, Je bila napraviti P dobo tako, da je gledala v cesarjevo podobo. ' (Nadaljevanje siedl) imimiiUTrn TRBT - UL M»MTF.n«m 6 n TELEFON 93-808 ta 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir - vnaprej, ilT 9 7nn lir' noilatna 5 900 Ut oeloletna 9 600 lir letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tedfiu ta nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 dim (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založni« HjM.jioti.xira Trst 11 5374 - Ža SFRJ- ADIT DZS Ljubljana Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - MaU o g* tržaškega tiska i beeeda — Oglasi za tržaško 'ta goriško’ pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbliclta Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO -» ladaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. ___