Pol milijona podpore stradajočim delavcem! ,,Le v mesto, le v mesto" tišči in sili zadnjih 10 let mnogo Ijudi na ktnetih. Tam, pravijo, se lehko in dobro žiri in hitro do bogastva pride. Na tisoče delavuih vok pogreša kiuet, med tem pa mesta Maribor, Gradec uaraščajo, posebno Duuaj, ki šteje z okotico vred bliza 1 milijon prebivalcev. Krivo je temu brez ugovoia zavladauje libeialnih naukor pri zasebnem še bolj pa pri javuem gospodarstvu. Ljudje 80 začeli po denarjih kar noreti. Fabrike, palače, železnice, banke, podvzetja ua deluici ali akcije so v liberalni - ustavoverni dobi gosto rastle, kakor gobe po dežu. Slepi ljadjeso se trgali za akcije, toda knialu potem ko so jibovi denarji bržčas večjidel v železnib kasah judovskih bogatašev zginili, — blizu 2000 milijonov kapitala je tako iz občnega prometa preminolo — so se začeli denarji pogrešati, akcije so padale, fabrike zastajale, banke rušile, delavci brez dela pa so začeli stradati; sila je zlasti okoli Dunaja grozna in zato je državni zbor sklenil tamošnjim srenjam l/s milijona brez obresti posoditi za popravljanje stez ia iuostov, da dobijo delavci V8aj nekaj zaslužka. Tako daleč že smo tedaj v liberalni dobi, da moramo nedolžni davkeplačilci žalostue nasledke liberalnega gospodarjenja z krvavo pridelanimi dačniini krajcarji popravljati. Ko bi le hotlo kaj pomagati! Ali upanja imamo malo, kar je naš vrli poslanec, blagi g. Herman prepričevalno dokazal v svojem govoru v državneiu zboru 23. febr. t. 1. Berite^ga pazno! Glasi se tako-le! ,,Če država, kar sedaj središče na Danaju boče biti, razpvavlja siromaštvo, ki ga je pa aama zadolžila, je to gotovo bolj praktično in morda tudi bolj nravno, kakor če bi hotela nezvestim redovnikom pomagati k ženitvi ia mogoče storiti zakone med kristijani in nekristijani ter razrahljati zakonsko vez. Država, ki plačuje velike obresti, bode nekterim srenjam na Spodnjem Avstrijskem dovolila brezobrestna posojila. Jaz bi nič zoper to ne imel, če bi le davkoplačevalci, ki morajo zanje prevzeti brem« obresti, sami ne trpeii pomanjkanja in bi siromaštro ne bilo prijelo tudi drugih dežel. | je le nasledek centralističnega vladnega sistema, Kdo v6, koliko hudega po deželah napravlja od ! ki je v primeri 8 tem, kar opravlja, veliko predrag države prenaglo in brezpogojno dopuščena odrtija? ! ia nas vse dere (bewuchert). Države in narodi In je odrtija kaj druga, kakor nasledek, kakor i cvetd ali piopadajo, kakor se že vladajo, ali doprikazen moraličnega in gmotnega siromaštva na ' bro ali slabo. To bi morali tisti pač pomisliti, ki rodov? Te splošne revščine je dele žna [ imajo osodo uaiodov v rokah; zavedati bi se morali tudi domovina moja, za ktero tudi zahtevam I »voje imenitne naloge in velike odgovornosti. polajšanja, pa ne v podobi denarnih posojil državnih, ki so kooiaj kapljica vode na razbeljeno železo, ampak da jej bode mogoče pomagati si sama sebi. Ta revščina tare posebno kmečki stan, z 1 a s t i kmete slovenske. Oderuhom n a korist se pridelki za veliko let naprej zastavljajo, gozdi končavajo in kmetije razdro blj ujej o. Da se zahtevajo celo neverjetne obresti, potrdil je nedavuo neki dopis iz spodnjega Stajerja, kterega iinain pred seboj in po kterem so niorale nesrečue žrtve svoj dalji obstanek odkupiti s 120 do 150 odstotki. Pripoveduje se cel<3, da je že jako ugodno, če so posojilci zadovoljni z 120 do 150 odstotki, in da se pogosto zahteva300do 500 in še več odstotkor ali procentov. Kmet 8e je sicer odkupil desetine in tlake, pa uekteri denarni mcšetarji postali so zauj še veliko huji desetiuarji. Med tem, ko srenja, okraj, dežela in dižava čedalje več tirjajo od kaieta, ga ui človeka, da bi se zanj potegnil, in brezverska ljudska šola je morda edina dobrota, kteio inu je ustavovema država podelila. Kot slab plačevalec obresti pozuan, kmet le težko dobi denarjev na posodo. Deželne branilnice (aparkase) tudi niso posebna dobrota zanj in posojilnice (Vorschusskassun), kder se nahajajo, tirjajo navaduo tudi prevelike proceute. Kmet je skozi in skozi zadolžen in visi skoraj le še na nitki. Drug za diugim pride skorai ob hišo m posestvo, kar priča brezkončna vrsta eksekutivnih dražb v uradnem listu in na soduijskih tabiab. Ljudstvo živi vse omamljeao ter čuti le težo bremen; pijaačevanju in pravdanju pa se le prelehko vda človek, ki se pri vsej pnduosti in varčnosti ne more vzdržati. ,,,;. V nekem iaajhnem kraju mojega volilnega oKraja (v Ptuju), kjer je bil 1. 1850 le eu odvetnik, jih je sedaj 7, ki imajo vsi dovolj dela in 3 notarji. Cem ubožnejše postaja ljudstvo, teai več imajo odvetniki, opiaviti. Bog me varuj, da bi botel z tem pravduikom kaj oponašati; saj oni niso krivi teh razmer. Notaiijati kmečko ljudstvo silno teže. Dežele bi jib, vsaj ua kmetib, gotovo ne bile vpeljale, čc bi ei bile o tej reči sanie dajale postave, kakor bi bile tudi pri dopuščenju oditije previdnejše bile. Ea del notarijevib opravkov bi se labko izročil sodnijain, en del pa odvetnikom. Temu nasproti pa g. pravui miniBter nutaiijeoi na koiist skuša 8odnijam polajšati breme, se v6 da na ljudske stioške. Pa tudi to siromaštvo ljudstva, ktero nravua spridenost, javua uevarnost, iu veduo podpibovani narodui in verski prepir še ponmožujejo, ni kaj saruostalnega, ampak Deželam so vzeli pravice in so jih prenesli na Dunaj, kder 8 svojimi veduostimi in svojim sočutjem deželuih razmer ne poznajo, kder od zadej bodijo, namosto da bi vodili in pot ka zali, in kjer volja neke »vojati velja za pustavo. Nasledek centralističnega sistetna je, da imamo po deželah preveč in večidel ne primernih postav, dvojno vlado, preveč in preraznoterih gosposk, preveč doktorjev in pisarij, pri vsem tem pa še zdrave uprave ne, ampak neko upravno zmes, ktero ljudstvo in gosposke satne reč ne ume. Od tod izvirajo prehudi stroski in bremena občinska, okrajna, deželaa in državua, pri kterib pa še nobenega pravnega varstva, nobeaega miru, nobene nvavnosti ni, da bi moral človek skoraj že vprašati, čemu da pač v državni zvezi živimo ? Če kmečki stan strada, strada tudi obrtnijstvo, stradajo mesta, dežele in država, in splosno airomaštvo je nasledek, morda tudi ka/.eu za to, da se je ta važni in najstevilnejši del prebivalstva politično pripravil ob vse pravice ter se mu odvzela prilika otresti pogubivni sistem, zlasti ker je po liberalnib časnikib spiideni meščan tako prebrisan, t. j. zaslepljen postal, da vedno voli za sistem, ki je vse zagospodaril in ki njega ravno tako vničuje, kakor kmeta. (Konec sledi.)