Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Ladova knihtiskarna, Wien V.,Margai’etenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Machàt, Wien V., Margaretenplatz 7.
Mst
politlfeo^ c|©spoetarsivo In prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K 100’— polletno :	K 50'—
četrtletno : K 25'—
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Din. polletno :	8	„
četrtletno : 4	*
Leto S.
IXiWì#,j, 14. septembra 1921.
Št. 26.
„Koroški Slovenec" — naš list.
Vsak, kdor pozna v današnjih dneh veliko važnost tiska, bo- razumel, čemu se dandanes toliko piše in tiska. Vendar mnogim ta veliki . pomen tiska še ni prav jasen, kajti prav mne 'gokrat se sliši, posebno med kmetskim ljudstvom, da ta, ki veliko bere, je neumen, toda takoj je treba pristaviti, kdor pa nič ne bere je pa še neumnejši. Kajti danes niso več časi, kot so bili pred 50imi ali 100 leti, ko še večina ljudi ni znala brati. Ce hoče danes kmet dobro gospodariti, je treba, da pozna dobro svoje delo, da razume, kako to ali ono reč začeti, da mu bo vsak trud, vsako delo, prinašalo temveč koristi. Gotovo, da je k temu potrebna v p-vi vrsti lastna izkušnja. Vendar pa je potrebno, da danes tudi kmet ve, kako se kje drugje živi, kako drugod gospodarijo..
- Vzemimo samo en primer. Ni nam treba pogledati daleč nazaj, samo v dobo tik rred vojno. Kdo iz med priprostih kmetskih ljudi je vedel raztolmačiti tedaj besedo valuta. To besedo si čui samo po bankah in pri tistih ljudeh, ki tako brskajo po denarju, kot kmet po žitu. In danes že skoro vsak otrok ve za to : o sedo. In kdor časopise bere, ta ve, če sliši, naša valuta pada, da jo naš denar pri drugih državah zopet manj vreden.
Dandanes tudi kmet dobi res precej denarja v roke. Seveda se ga še lažje iznebi. S'oda vedeti pa mora tudi, koliko prave vrednosti ima ta papir, ki ga dobi v roke. In ravno to bo izvedel po časopisih.
Iz tega je razvidno, da nam je že iz gospodarskih ozirov potreba, da si naročamo liste. Toda danes je svet preprečen z raznovrstnim časopisjem. • Vsakdo lahko vidi, koliko časopisov se po svetu tiska, kateri pa eden drugega besno nanadajo. Tudi naš list je bil že večkrat prav besno napaden. V teh napadih pa se posebno odlikuje tisti volk v volčji obleki »Koroška Domovina". Ni nam na tem, da, bi mogoče take napade vračali, samo nekaj hočemo pojasniti: Omenjeni list se je pred našim Ijud-
PODLISTEK
i_____
Smrt Ludvika XV.
Kralj je zbolel. Telesni zdravnik je napravil resen obraz in je zahteval še dva druga zdravnika, da bi se ž njima posvetoval. Preduo se je stemnilo, so dognali, da je kralj zbolel na črnih kozah.
Brezprimerna panika (zmedenost) se je polastila vsega dvora. Služabnikov, ki so jih nujno potrebovali, ni bilo. Zbežali so. Dva dni' so poskušali zdravniki svojo umetnost na strašni bolezni. Tretji dan so spoznali, da so brez moči proti nji. Telesni zdravnik je povedal kralju, kakor je bila njegova dolžnost, da je v smrtni nevarnosti in da je čas, da misli na življenje onstran groba.
Strah pred smrtjo je zbudil že dolgo dremajoči strah božji. Kralju so od strahu šklepetali zobje in dal je ukaz, da mora grofica Du-barry takoj zapustiti kraljevi dvor.
„Bog mi bo pomagal, da ozdravim, saj vidi-, kako globoko obžalujem svoje grehe," je rekel kralj zdravniku. Ta ni odgovoril. Tedaj je vprašal kralj: „Ali hočete reči, da ni več po-
stvom hotel hliniti, kot naslednik »Korošca", ki je .izhajal pred plebiscitom v Velikovcu, ter »Mira", ki je bil skozi mnogo let priljubljen po naših slovenskih domovih. Kako bi mi bili veseli, če bi to bila tudi resnica. Toda takoj je' vsak uvidel, da ta list nikakor ni to, za kar se je hotel izdati. Nujna je bila potreba, da sr:-' si koroški Slovenci ustanovili nov list »Koroški Slovenec". To je sedaj naše glasilo, katerega se oklenimo, okrog katerega se zbirajmo in kateremu dopisujmo. Ta list naj'bo naš sel, kateri bo prinašal pozdrave iz Podjune tje gnilo Šmohorja, kateri ho zagovarjal odločno naše pravice, kar je tudi že storil. Ta je naš kli-car, kateri bo dramil speče, vspodbujal dremajoče, ter dajal poguma onim, ki so raztreseni po našem slovenskem Koroškem in imajo zares mnogo prestati vsled zahrbtnosti in nasilja tistih, ki sramotijo z izdajstvom svojo mater, svoj dom in svoj rod in hočejo, da hi tudi mi postali tujci na naši zemlji, ter si pustili na naše čelo utisniti znak izdajstva. Toda kvišku, bi-atje! Ne klonimo glav! V našem glasilu bomo zajemali moč, katera nas ho držala po koncu. Saj za zmiraj pravica še nikdar ni bila potlačena. In če se nar^ danes odrekajo pravice, bo že prišel čas, ko i^o pravica odločevala^.
Bližamo se jeseni. Večeri bodo zmiraj daljši in gotovo vam bo, dragi bratje in sestre, včasih dolg čas. Radi tega si naročajte ta vaš list, saj gotovo boste zmiraj z zanimanjem citali novice, ki se godijo širom sveta. Ce se vam godi kje krivica, mu sporočite, da izve širni svet o naših mukah, ter ve potem soditi tiste, ki nas tlačijo.
Vse dopisovalce pa prosimo, da prav mnogo pišejo, toda pišejo naj za priprosto ljudstvo, ne za študirane glave. Kajti list je naš, našega kmetskega in delavnega, ljudstva, pa ne za par voditeljev nasprotnih strank. Torej na delo, vsi, fantje, dekleta, možje in žene. Potrudite se, da ne bo nobene naše hiše brez našega glasila. Zbirajte naročnino in podpirajte pri vsaki priložnosti našo stvar. Saj gre za vašo in vaših otrok bodočnost!
moči zame?" »Dokler je življenje, tako dolgo je upanje, veličanstvo," je rekel zdravnik izogibaj e se, kajti vedel je, da je vse izgubljeno.
Kraljevo telo je bilo vsled razuzdanega življenja tako oslabljeno, da ni imelo nikake odporne sile več.
V Parizu so sprejeli novico, da je kralj Ludvik XV. zbolel, z ravnodušnostjo, ki je mejila skoro na veselje. Ljudje so hiteli pred dvor. Hladno in brez sočutja so sprejeli vest, da je kraljevo stanje od ure do ure slabše.
Ludvik XV. je trpel sibrtni strah in naj-strahovitejše bolečine. Le neradi in šele ko so vse ukrenili, da se bolezni ne nalezejo, so stopili z-dravniki v kraljevo bolniško soho. Vse prodirajoči duh se je širil od bolnikovega telesa. Do prednjih sob se je širil ta kužni duh in redki dvorjani, ki so še ostali kralju zvesti, so zbežali bledi od strahu. Nekeja služabnika, ki je samo malo odprl vrata, da hi še enkrat videl svojega kralja, je pri tem pogledu obšla taka groza, da se je od strahu in presenečenja zgrudil in umrl.
Le s težavo so služabnike pripravili do tega, da so vstopili v sobo kralia, katerega ni nihče ljubil.
Nepoboljšljivi.
Star pregovor pravi, da ima navada železno srajco. To velja zlasti za nekatere naše sodeželane, predvsem renegate, ki ne morejo živeti brez denuncijantstva in se otresti staroavstrijskega policijskega režima. Vedno prihajajo še v stari tir in hočejo videti povsod in v vsem kar počenjajo koroški Slovenci »vele-izdajnike", »iredentiste" in slične pošasti. Zadnje čase prinašajo tudi različni koroški listi, na čelu jim »Freie Stimmen", „senzacijonalna“ razkritja o iredenti na Koroškem. Ako pa bi hoteli našim čitateljem pojasniti, v čem obstoj«, slovenska »iredenta" na Koroškem po mnenju teh ljudi, hi morali reči: »Iredenta" je, če se koroški Slovenci drznemo izdajati brez privo« Ijenja »Heimatdiensta" svoj slovenski list in delati konkurenco njegovemu listu »Koroška domovina". »Iredenta" je nadalje, ako smo i« meli pogum, da smo po plebiscitu Slovenci poživeli svojo slovensko stranko in nismo pokazali toliko hvaležnosti, da hi se pridružili kaki stranki, ki je »heimattreu". »Iredenta" je, ako Slovenci prirejamo slovenska zborovanja in gledališke predstave in vse to brez dovoljenja in proti volji »Heimatdiensta". »Iredentist" in »izdajalec" pa utegne postati kmalu vsakdo, ki se bo drznil še slovensko govoriti.
Tako so kričali in denuncirali nas po balkanski vojni leta 1913 in med svetovno vojno,' tako delajo tudi še danes. Kakor je videti, teh| ljudi svetovna vojna še ni izučila. Sovraštvo do slovenskega rodu, ki jim je bilo vcepljeno, i jim je ostalo. Je pač tako, kakor pravi sloviti francoski raziskovalec dr. le Bon v neki svoji, knjigi, »da idej vrženih med svet ni mogoče veČ uničiti, četudi so jih spoznali modroslovci za napačne in škodljive". »Kakor reke," pravi dalje, »ki je prestopila bregove, ne ustavi več noben jez, tako nadaljuje ideja svojo uničujočo pot in nič več ne more ustaviti njenega toka".
Da so ideje, ki so rodile med koroškimi Slovenci renegatstvo in zastrupile drugače čvrst in žilav rod, za človeško družbo res na-
Ludvik XV. je izrečno zapovedal, da njegov vnuk, prestolonaslednik kakor tudi dofe-nova (prestolonaslednikova) žena Marija Antonija, ne smeta priti v njegovo bolniško sobo.
Samo njegove hčere Adelajda, Zofija in Viktorija so stale ob postelji umirajočega. Slednjič je prišla še četrta hčera Luiza, ki je bila opatinja v nekem samostanu, in se ni umaknila niti za trenotek z njegove strani.
Na neko okno ponosnega versajskega gradu so postavili gorečo luč v znamenje, da kralj še živi.
Na tisočo ljudi je gledalo ta majhni plamenček z neizrečeno željo v srcu, da bi ga že skoro ne videli več.
10. maja 1774 mod četrto in peto uro je ugasnila luč na oknu.
Mojster za ceremonije je stopil v dvorane, kjer so čakali dvorjani. Trikrat je udaril s palčico oh tla/ Potem je zaklical: »Kralj je mrtev, naj živi kralj!"
Ta šega ob smrti vsakega kralja Franeije naj bi pomenila, da v Franciji kralj nikdar ne umre.
paene in škodljive, zato imamo dovolj dokazov na razpolago. In vsak dan nam prinaša novih. Ne moremo jih naštevati, ker jiii opazuje lahko vsakdo, kdor gleda z odprtimi očmi, kaj se godi med nami. Žal nam je le mladine, ki do-rašča v neverjetni podivjanosti, pijančevanju m nemoralnosti tor sc pogreza v hrezdno, iz katerega je rešitev težko mogoča. Kaj mar strankam in njenim voditeljem za odgovornost, ki jo imajo do svoje mladine. Glavna skrb jim je pridobivati glasove za prahodnje volitve.
Sicer moramo priznati, da najdemo tudi med nasprotniki še dovolj zmernih in kolikor-toliko treznih ljudi, ki še niso zgubili vsakega čuta za poštenost in ljubezen do svojega rodu, ali da vsaj ne kažejo proti nam tistega divjega sovraštva, katerega je zmožen samo renegat. Le tem navajamo besede slavneg'a Demostena iz nekega govora proti dednemu sovražniku Grške, Filipu IL, v katerem pravi, da se tujih privržencev in izdajalcev poslužujejo samo v sili in kadar so opravili svojo službo, se jih* skuša čimpreja iznebiti! Kajti nihče ne misli na to, da hi moji1 .-ostati taki ljudje pravi prijatelji. Demosu n ;e imel prav! Ko bodo renegati opravili sv oje » rabeljske posle, se jim bo tud reklo: ,,Mohr, du hast delne Sehuldigkeit getan, nun kannst du gehen!"
Vsenemški revolver.
Dne 26. avgusta se je zgodil v Nemčiji timor, ki nam kaže, da tisti zli vsenemški duh, ki je hotel zasužnjiti vso Evropo, ki je imel samo Nemca za človeka in druge narode smatral kot svoje sužnje, da tisti nesrečni vsenemški zblazneli imperijalizem, ki je privedel do svetovne vojne, v kteri je bil sicer navidezno-premagan, še davno ni strt, ampak da vedno bolj iu bolj zopet dviga svojo zločinsko glavo in zopet ogroža evropski mir.
Znani nemški politik Erzberger, pripadnik katoliškega eontrmna, je bil ta dan v Griesbach na Badenskem umorjen, zadet od 12 strelov-. Umor je bil uprizorjen od vsenemške stranke, o tem soglaša vsa nemška javnost.
Erzberger je bila markantna politična postava, mož velike energije, gibčnega duha in daleko slednega političnega obzorja, ki je s svojim delovanjem posegal bistveno tudi v mednarodno politiko zadnjih let. Če bi se volilni nemški krogi ravnali .po njem, bi danes srednja Evropa imela drugo, lepše lice.
Z bistrim duhom je Erzberger spoznal že leta 1916, da je vojska za tedanjo Avstrijo in Nemčijo izgubljena. Ko pa je enkrat prišel do tega spoznanja, je zastavil vse svoje velike duševne sile za dosego miru. Že 1. 1915 je bil na Dunaju in skušal v p! i vati na avstrijske državnike, da bi zadovoljili italijanske in rumunske zahteve in tako preprečili pristop Italije in Rbmunije k antanti. A tedanji ogrski minister-ski predsednik Tisza in avstrijski zunanji minister Burian, olia naduta Mažara, sta ga gledala pisano in ga kmalu spravila z Dunaja. Ko je pa leta 1917 tudi cesar Karol začel uvi-
Kdor je mogel, je bežal iz gradu, kraljevi prostori so se izpraznili bliskovito hitro. Samo mojster ceremonij je ostal in še par dvornih uradnikov, ker je njihova dolžnost zahtevala, da poskrbe za zemeljske ostanke vladarjeve.
Nihče se ni hotel trupla dotakniti. Slednjič so dva konjederčeva hlapca pripravili do tega, ko so jim dali velike svote denarja. Truplo življenja željnega vladarja so hitro zavili-v rjuhe in vrgli v trikratno rakev iz dobovega lesa.
Kljub temu je puhtel tak .kužni smrad iz rakve, da so duhovniki, ki so opravljali pogrebne molitve, potrebovali vse moči svoje vere, da so vstrajali.
Niso si upali, da bi pokopali kralja pri dnevu. Tako so peljali mrtvega kralja ob polnoči na lahkem lovskem vozu v kraljevo grobnico Saint-Denis in ga položili k njegovim prednikom.
Nekateri zapozneli ponočnjaki, ki so se vračali od popivanja domov, so kljub preprostosti sprevoda spoznali, da kralja peljejo k zadnjemu počitku. Pozdravili so mrtvega vladarja s sramotilnimi verzi. Eden je kričal: „Kq
deti, da treba skleniti mir in je v tem smislu posredoval princ Sikst parmski, je zasvetilo tudi v nekterih še treznih krogih na Nemškem. Bavarski kronprinc Rupert je pisal cesarju Viljemu pismo, v kterem ga roti, naj sklene mir. Tedaj se je oglasil tudi veliki, častitljivi diplomat papež Benedikt XV. in v pretresljivih besedah slikal položaj in rotil nemške in avstrijske vodilne kroge, da obstoji zadnja možnost, rešiti Evropo pred pretečo neizogibno katastrofo. Vse te okolnosti, ki so silile k miru je porabil Erzberger in v nemškem državnem zboru stavil znano rezolueijo za mir, ki je pri treznih strankah dobila večino.
In tu se začne sedaj divja gonja, proti temu možu od strani politično zblaznelih Vse-nemcev. Viljem sam ga je psoval z prav prostaškimi izrazi. Vodja generalnega štaba Lu-dendorff, Vsenemec, ki. ni vodil Nemčije samo vojaško, ampak tudi, žalibog, politično, je potom tedanjih državnikov Kiihlmann—-Miehae-lis preprečil papeževo posredovanje za mir ii\ tako je tudi mirovna rezolueija Erzbergerjeva sprejeta od treznih nemških strank, katoličanov in sccijalnih demokratov padla v vodo. Vsenemci so vojno zavlekli in potegnili tudi slabotnega cesarja Karla v katastrofo.
Smrtno so preganjali in sovražnili Erzber-gerja že tedaj. Ko je pa prišel septembra in oktrobra 1918 strahoviti nemški polom, ga je poslala nemška vlada čez vojno črto kot svojega zastopnika pri pogajanjih za premirje. Kar so prej zblazneli Vsenemci s svojim vojnim hujskanjem zakrivili in vrgli Evropo v sedanjo nesrečno, to je moral od njih opljuvani, preganjani, do smrti osovraženi Erzberger poskušati popraviti! Kakor je to pač vedno: za pečjo, na varnem kričati in potem pustiti delati druge, to so znali nemški in avstrijski Vsenemci tedaj in danes! Lahko rečemo, da bi antanta tedaj tudi Berolin zasedla, če bi njega ne bilo. Občudovati moramo zares železne živce tega moža, ki jih je kazal v tistih časih.
To svojo železno energijo je kazal tudi potem, ko je vstopil kot finančni minister v vlado in ko so valovi boljševizma preplavljali Nemčijo. Ko je pa Vsermmcem ne samo politično stopil na prste, ampak tudi finančno, ker je hotel vsenemške vojne dobičkarje pošteno ohdačiti in jim iztrgati miljarde, ki so si jih pri vojnem hujskanju doma prigoljufali, so Vsenemci zblazneli do skrajnosti. Pod vodstvom Helfericka so začeli tisti umazani politični boj, ki smo ga od te stranke tako vajeni tudi mi koroški Slovenci, z neverjetnim blatenjem in obrekovanjem poltičnega nasrpotnika in — z ^revolverjem. To so vsenemška politična sredstva. Že 26. januarja 1920 ga je poskušal umoriti vsenemški dijak in bivši oficir, Otto von Hirsehfeld. Erzberger je bil nevarno ranjen, a okreval je. A sedaj so ga krogle zblaznelih Vsenemcev, ki so ga zadnji čas dobesedno zasledovali in preganjali od kraja do kraja, z namenom ga umoriti, predobro pogodile. Zblazneli Nemci pobijajo lastne brate, ki se predrznejo namesto sovraštva učiti ljubezen tudi do drugih narodov!
je bil Ludvik XV. rojen, je plačal s papirnatim denarjem. Ko je dorašČal, nam je prinesel vojno, ko se je postaral, nam je prinesel lakoto, ko je umrl, pa kugo.14
To je bil nagrobni govor mrtvemu kralju, ki so ga nekoč imenovali: „Mnogo ljubljeni41.
*
Ko je kralj izdihnil, se je zbrala kraljeva družina v kapeli na dvoru. Medtem ko so otroci in vnuki tam molili za blagor njegove uboge duše, je nastala nevihta. Vihar je pogasil sveče v kapeli. Že tukaj so se rinili princi po krvi in dvorjani k prestolonasledniku in prostolo-naslednici in so ju pozdravljali kot kralja in kraljico.
Toda nikakega ponosnega nasmeha, nika-kega milostnega pogleda niso bili deležni.
Še na kolenih, vsa boječa in malodušna sta klicala oba: „0 Bog! Midva sva premlada, da bi vladala".
Bila je to preroška beseda, na katero se je pozneje marsikdo .spomnil,	-
Ta strel pomenja nekaj več kakor umor posameznega človeka. Odkril nam je prepad, * k ter ega hočejo podivjani Vsenemci, ktere posebno naši koroški slovenski odpadniki — nem-čurji tako častijo, še enkrat kakor 1. 1914 strmoglaviti vso Evropo. Nam koroškim Slovencem so te vsenemške politične metode z obrekovanjem in revolverji — spomnite se na slučaj" Limpl in druge — predobro znane. Veseli nas, da so tudi pošteni Nemci prišli do spoznanja, da tako vendar ne gre več dalje, l^er so to vsenemško metodo izkusili sedaj — ne samo kakor do sedaj na slovanski — ampak tudi na lastni koži. Vse stranke — izvzemši seveda Vsenemce — zahtevajo odločno od vlade, na napravi temu vsenemškemu divjanju konec, če ne, ga napravijo sami.
Po mnenju vodilnih nemških krogov bo imel ta politični umor slabe posledice za vso Nemčijo, ker ga bi antanta smatrala lahko kot znamenje, da hohencolersko — vsenemški duh še davno ni strt in da treba Nemce gospodarsko še bolj pritisniti. Kaj bo antanta storila, je nam vse eno, mi vemo samo, da je naperjen, proti Evropi še vedno vsenemški revolver, ki bo tudi počil, če ga močnejši ne izvijejo Vsenemcem iz rok! Prvi strel je zadel Erzberger ja !
Germanizacija v cerkvi.
Po cerkvenih postavah prepovedana.
Pridiga in krščanski nauk. župniki imajo po cérkveni postavi (tridentinski zbor dolžno s t, da v nedeljah in praznikih pridigujejò, da dajo tako vernikom priložnost, da se podučijo in potrdijo v krščanskih resnicah in krščanskem življenju. In če se verniki opominjajo (glej katekizem: 2. cerkv. zapoved), naj gredo k pridigi, je tem večja dolžnost župnikova, da pridiga je. To dolžnost pa izpolni duhovnik le, če pri dignje tako, da ga ljudje razumejo. Torej je dolžan pridigovati v ljudskem jeziku. Zato je popolnoma proti duhu cerkvene postave, če nemški duhovniki zdaj pridigujejò v slovenskih krajih nemško. Kajti mnogi dobri verniki jih ne razumejo. Po cerkveni póstavi so dolžni, da pridigujejò tako, da jih ljudje razumejo, torej slovensko. Ce pa tega ne morejo, so nesposobni, da. bi bili nastavljeni na slov. farah in je torej njih dolžnost da jih zapustijo. To so dolžni pred Bogom, pred ljudstvom in svojo vestjo.
Neki nem, duhovnik sicer piše v „K. T.“ od 9,/VI. 1921: „Naj se pomisli, da na mnogih krajih Nemci leto in dan niso slišali nemške pridige". Naj nam pove, kje so tisti mnogi kraji? V kateri nemški fari se je slovensko pri-digovalo? Kje Nemci niso slišali nemške pridige? če pa se je kje kak Nemec priselil med Slovence, se radi njega vendar ni mogla u-peljati nemška pridiga. Saj se tudi radi slov. priseljencev v nemških krajih ne upeljuje slov. pridiga. Pomislit§ le, koliko Slovencev je naseljenih med Nemci na Koroškem ali v industrijskih krajih Zg. Štajerske, ki tudi nikdar
(Ob času-velike francoske revolucije so oba usmrtili.)
+
čassesuče. Marija Antonija, žena Ludvika XVI. in hčerka avstrijske cesarice Ma. rije Terezije, se ni natančno držala predpisov etikete, kakor je bila v navadi na francoskem dvoru. Nekoč ji je grofica Noailles to očitala in rekla, da se je prejšnja kraljica, žena Ludvika XV., Marija Lešinska iz Poljskega, natančno držala vseh predpisov etikete. Marija Antonija, tedaj še žena prestolonaslednikova, je ponosno odgovorila: „Ne mislite, da francoska prestolonaslednica, ki je rojena nadvojvo-dinja avstrijska in cesarska hči, polaga toliko važnosti na ta malenkostna vprašanja etikete, kakor je to storila mala poljska prineesinja, ki jo je usoda povzdignila na francoski prestol." Tedaj je bila prineesinja iz Poljske „mala poljska prineesinja", a kaj bi danes rekla ponosna hči Marije Terezije, če bi videla nekdaj tako mogočno Avstrijo?
ne slišijo slov. pridige. In kar je še liu.iše, oni se tudi spovedati ne morejo slovensko. In zgodilo se je, da če so lioteli opraviti spoved, so se morali peljati domov na slovensko v svoj domači kraj. Kje pa je kak Nemec in naj živi sredi med Slovenci, ki bi se ne mogel nem. spovedati? Ali pa vzemimo Slovence v Gradcu. Več tisoč jih je, pa graški škof ni dovolil, da bi jim slov. duhovnik v mali cerkvici slov. pri-digoval. Kje so torej tisti „mnogi kraji“2 Ali jja naj se zgolj za Slovence, ki zametujejo jezik svoje matere, upeljuje nemška pridiga? Ali naj se samo zato, da se podpira odpadništvo, pridiguje nemško? In če kje zdaj ljudje slov. rodu zahtevajo nem. pridigo, jim tega ne narekuje potreba, ampak zgolj narodni fanatizem in sovraštvo ter nemoralno odpadništvo.
Kar velja za pridigo, velja tudi za krščanski nauk. Cerkveno pravo (član 1332) nalaga župnikom dolžnost, da imajo krščanski nauk. Duhovnik, ki ne obvlada ljudskega jezika, te dolžnosti ne more izpolniti; on je nesposeben za župnika na slov. fari.
Spovedovanje. To je eno najvažnejših duhovnikovih opravil. Duhovnik, M ne more spovedovati, je nezmožen za pastirovanje. Nemški duhovnik, ki pastiruje med Slovenci, pa ne obvlada slov. jezika, ne more spovedovati in je zato popolnoma nesposoben za župnika na slov. župniji. Kes da v slučaju nujnosti, torej ob smrtni nevarnosti ali ob času velikonočne dolžnosti, more spovedanec dobiti odvezo tudi, če ga spovednik ne razume. Toda pozneje s« mora še enkrat spovedati spovedniku, ki ga razume. A ljudje morajo vendar vedno imeti priliko, da gredo k spovedi, kadarkoli hočejo, ne le ob času nujnosti. Torej mora nastavljeni duhovnik biti zmožen ljudskega jezika.
Spovednik je dolžan, da presodi grehe po velikosti, vrsti in številu. Ce pa ne razume jezika, ali ga le deloma razume, kako more to presoditi? Torej je njegovo spovedovanje, četudi veljavno vendar nepostavno, nedovoljeno. Bi ne smel spovedovati. Kako pa more biti potem nastavljen kot župnik? In kdor bi šel nalašč k njemu k spovedi, zato, ker ve, da ga ne bo razumel, bi bila njegova spoved neveljavna. Kako škodo torej trpijo ljudje na duši, ki nimajo duhovnika, kateri bi znal njih jezik! In vesten duhovnik, ali se more dati nastaviti na župniji, kjer je radi neznanja ali nezadostnega znanja ljudskega jezika nezmožen opravljati najvažnejša duhovniška opravila?
Molitev in petje. Cerkev stoji na stališču, da* se mora ves verski pouk, v cerkvi, v šoli in kjerkoli, nadalje cerkveno petje in molitve (razen liturgičnih, ki so po predpisu latinske) vršiti v jeziku ljudstva. To stališče je edino pravično. In cerkev stoji na tem stališču ne le, ko se gre za civilizirane, marveč tudi ko se 'gre za neomikane narode. Cerkev ne dovoljuje, da bi misijonar poganom in novospreobrnjénim vsiljeval svoj jezik. Ravno pred kratkim (6. jan. 1920) je cerkvena oblast v Rimu (S. C. de Prop. fide) izdala strog ukaz misijonarjem, da se ves pouk, cerkveno petje in molitve (razen liturgičnih, ki so latinske), smejo vršiti edinole v domačem jeziku spreobrnjencev oz. katehu-mnov tistih, ki se pripravljajo na sv. krst. Svoj jezik jih sme misijonar le učiti, ne pa ga jim vsiljevati.
> Zdaj pa primerjajte s tem predpisom, ki ščiti in hrani jezik divjih, neomikanih ljudstev, s postopanjem nekaterih nemških duhovnikov, ki upeljujejo v slov. krajih v cerkev nemško petje in nemško molitev! Kakšna brezobzirnost je, če duhovnik, zato ker je za njegova ušesa nem. jezik prijetnejši, za celo cerkev upeljuje nem. petje in nem. molitev! Naravni nravni zakon in cerkvena oblast obsojata tako postopanje!
Germanizacija v cerkvi je popolnoma nasprotna cerkvenim predpisom in določbam.
TEDENSKI PREGLED (A)
Avstrija.
V noči od 9. na 10. sept. so Avstrijci zapustili zapadno Ogrsko. Uradništvo za upravo, katero so tekom zadnjega tedna poslali v zapadno Ogrsko, je prišlo zopet nazaj na Dunaj. (Vojaštvo pa, in oi-ožništvo, ki je bilo y zapadni
Ogrski, ostane na meji avstrijsko-ogrsM. Kajti čuje se, da imajo Madžari namen, porakati proti Dunajskem Novem Mestu. Ker je slednje oddaljeno le pol ure hoda od ogrske meje, je tamošnje prebivalstvo zelo razburjeno. Zato je poslala dunajska vlada tja precejšnjo število vojaštva, da zastražijo mejo. Avstrija se bo medtem vzdržala vsake akcije, ker je naloga antante, da napravi red in preda zapadno Ogrsko Avstriji.
Bataljon italjanskih vojakov, ki je prišel na potu v Gonijo Slezi j o'včeraj do Dunajskega Novega Mesta, se je na povelje antante tam ustavil, da, ako bo treba, zasede zapadno 0-grsko.
„Lidove Noriny“ javljajo iz Prage, da. so Madžari nameravali vojaško akcijo proti Češkoslovaški, Jugoslaviji in Rumunski. Če bi se Ogri res upali v svoji nesramnosti kaj takega, bi jim dala Mala antanta pač primerno lekcijo.
Zapadna Ogrska. Medtem ko pošilja antanta resno noto vladi v Budimpešto, se madžarske tolpe nemoteno klatijo po obmejnih vaseh in razburjajo prebivalce, ki zapuščajo v strahu domove. Iz vsega se vidi, da je madžarska vlada z oboroženimi tolpami pod istim klobukom.
Iz avstro-ogrske meje se poroča, da so madžarske tolpe napadle v noči od 7. na 8. sept. vas Zagersdorf in tanjošnjo avstrijsko orožniško posadko. Madžari so prišli na avtomobilih, oboroženi z ročnimi granatami in strojnimi puškami. Obkolili so točno o polnoči hišo, v kateri je bila nastanjena posadka; vodjo orožnikov so vstrelili, enega orožnika težko in tri druge lahko ranili. 26 orožnikov so vjeli, jih gnali iz vasi, jili tam popolnoma oropali in slekli in jih potem spustili, ko se je približala avstrijska pomoč. V okolici Bernsteina in Pil-gersdorfa so dobile tolpe ojačenja. Tudi v okolici Hartberga se zbirajo madžarske oborožene tolpe. V zapadni Ogrski zapirajo ljudi, ki so se izréMi za priklopitev k Avstriji.
Novi napadi na avstro-ogrski meji. Tolpe, katere je spremljala kavalerija, so napadle 8. t. in. orožniško posadko v Agendorfu in so pregnale orožnike. Začeli so streljati iz strojnic. 6 orožnikov je ranjenih. Napad na Agendorf kaže jasno, da operira ogrsko regularno vojaštvo v zvezi z oboroženimi tolpami. Avstrijska deželna vlada, ki je bila v Matterndorfu, se je umaknila v Dunajsko Novo Mesto. Avstrijsko vojaštvo stoji na stari meji avsto-ogrski in čaka dovoljenja od antante, da sme vkorakati v zapadno Ogrsko. Domneva se, da so ti spopadi le predigra večjim dogodkom.
Jugoslavija.
v Maribor. Zdravniško društvo v Mariboru je priredilo od 7.—13. avg. t. 1. prvi zdravstveni teden. Skupno je bilo 28 poljudno poučnih predavanj in sicer 5 o spolnih boleznih (dr. Hugon Robič), 5.o tuberkulozi (dr. Iv. Matko), o alkoholizmu (dr. Fr. Marinič), o učinkovanju alkohola na živčevje (dr. Jurečko), o alkoholizmu iz etičnega stališča (prof. theol. dr. Fr. Kovačič), o ljudski prehrani (inž. dr. Mohorčič) in o zaščiti dojenčka v poletnem času (dr. M. Ambrožič). Zanimanje za predavanja je bilo izredno veliko in so bile dvorane vedno nabito polne, da celo moralo je oditi na stotine ljudi radi pomanjkanja prostora.
Herman Wendel pride v Maribor. Kakor se javlja, pride odlični nemškj publicist in prijatelj jugoslovanskega naroda Herman Wendel v Maribor na obisk.
Čehoslovaška.
Praga. Ministrstvo za narodno zdravstvo in češkoslovaški Rdeči križ sta sklicala kongres češkoslovaških zdravnikov, ki bo izdelal načrt za čim prejšnjo in čim izdatnejšo pomoč Rusiji.
Praga. Najstarejše komunistično glasilo „Pravda“ v Pragi je moralo radi finančnih težkoč prenehati izhajati.
Iz češkoslovaške narodne cerkve. Kongres češk. slov. narodne cerkve je izvolil dr. Ferskega za škofa Prage in Pavlika za škofa y
graUf	-v* N*- 'W	^ V"	N *hÌw
Dijaki Vranglovc armade. Poroča se, da je beograjska vlada dovolila 1000 ruskim dijakom, bivšim vojakom in oficirjem Vranglove armade, da smejo potovati preko Jugoslavije v Češkoslovaško, kjer se bodo vpisali v tamošnjih visokih šolah.
Italija.
Iz Rima se poroča, da so zapustili' d’Annunzijevi lesdjonarji 6. t. m. luko Baroš.
V Trstu so napadli nodivjani fašisti v hotelu „Evropa“ > slovenske goste in ranili dr. Edvarda Slavika in dr. Mikuletiča. Razbili so pohištvo. Slovensko ljudstvo kakor tudi pošteni Italjani so ogorčeni nad tem divjanjem fašistov.
Angleška.
Odgovor Sinfajnovcev. Irci so odgovorili, angleški vladi, da ne pripoznajo Unije z Angleško. Irska zahteva pravico samoodločbe. Irci so sc z veliko večino odločili za neodvisno republiko. Angleži si pa prisvajajo pravico, vladati nad Irci, jim dajati postave in jih metati v ječe. Irci so odločni, se postaviti Angležem z oboroženo silo v bran, ako jih bodo Angleži še naprej zatirali.
Iz Irske javljajo, da je 50 irskih vjetnikov začelo s štrajkom z gladenjem.
Angleško-irska pogajanja. „Daili News“ javljajo, da je De Valera predlagal Lloyd Ge-orge-u, da se razgovori v Londonu nadaljujejo potom parlamentarnih delegatov.
Angleška vlada odgovorila Ircem, da hoče nadaljevati pogajanja z Irci. „Daily Tele-graph“ piše, da ho pri teh pogajanjih svet spoznal, da je srčna želja Angležev, nobotati se z Irci. Angleška stavi edini pogoj, da naj Irska odstopi od svoje zahteve po samostojni republiki. Irska naj bo bratski narod v zvezi držav Velike Britanije.
'vr. _'	v'!
Albanija.
Vstaja v Albaniji se širi. Vstaja iz severne Albanije se naglo širi tudi v srednjo Albanijo. Ustaši so pretrgali brzojavno zvezo med Dračem, Tirano in Skadrom. Vladne čete odrekajo pokorščino ter se nočejo boriti zoper upornike.
V	nevarnosti je Tirana sama.
Princ Wied zopet na vidiku? V albanski politiki je sedaj na dnevnem redu vprašanje albanskega prestola. Kandidata za prestol sta knez Wied in sin pokojnega Abdula Hamida. Wiedu je bila že odposlana deputacija treh, članov. Wied se nahaja sedaj na Tirolskem.
V	Albaniji pa obstoji tudi močna struja za personalno unijo z Jugoslavijo ali Grčijo.
Rusija.
Iz Petrograda javljajo, da vlada radi poostrenega rdečega terorja v Petrogradu, Kijevu in Odessi panika. Boljševiki so odkrili zaroto proti sovjetski vladi. Okrog 60 zarotnikov, med njimi princa Tomanova in prof. Tangan-ceva so boljševiki usmrtili.
Preko Berlina se poroča, da so boljševiki zaprli grofco Aleksandro Tolstojevo, hčerko Leva Tolstega, članico staroruskega pomožnega komiteja za stradajoče okraje.
. . ,...	r «r<~ry»
--------- d-.V : ; !
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Grebinj. Namesto, da bi miroval in bodil po potili dobrega in nestrankarskega duhovnika, se kaže župnik Leitner vedno bolj nestrpnega proti Slovencem. Odpovedal je častni sedež neki stari ženski, češ za Vas je za durmi dobro. Obenem ji očita, da je dobila sedež političnim potom, ker je Slovenka. Ali mislite, gosp. župnik, da so drugi duhovni gojili v c .r-kvi politiko in da so v gostilni barantali s crkvenimi sedeži, kakor Vi? Očitate v „Karn-:tner-Tagblattu“ od 19./VIIL, da kali ona mir
ir. red v trgu. Poglejte, toliko let že živi omenjana v trgu, pa tega še ni nikdo iztaknil. Vi ste prvi, ki nam deli častne sedeže v cerkvi! Seveda, stare, od dela izmučene ljudi mečete iz cerkve, namesto njih pa sedijo v istih stolih mlade ^gospodične. Rekli ste na prižnici, da ako hočejo zatreti vero, vdarijo po duhovnikih. \ i ste tisti, ki je vdaril po veri in jlo pravici in poštenosti, katero mi zahtevamo. Vi ste prevzeli faro, za katero niste sposobni, ker ne znate našega jezika. Sv. stolica zahteva od misijonarjev, da znajo jezik, katerega govori dotično ljudstvo. Le Vi in Vaš škof ste mnenja, da za nas Slovence ne veljajo te pravice. V „Karn-tner Tagblattu“ pišete, da tudi v Grebinju ne manjka ljudi, ki škilijo z očmi v SHS. Ali je to lepo, da tičite ljudi orbekovati? Mi smo in ostanemo Slovenci in vedite, da nam je ob-v Avstriji zajamčen. Živeli bodemo s poštenimi Nemci tudi naprej v miru in edinosti. Takih ljudi pa, ki spreminjajo svoje ime in mnenje, ne moremo spoštovati.
Zgornja Yesca. Ce se človek vozi po železnici, vidi po vseh postajah nabite velike plakate, na katerih se ljudstvo opozarja na veliko škodo, katero tipi mo vsled prevelikega uživanja alkohola. Toda nam se zdi, da oblasti ni prav nič za to, da bi se tudi mi Slovenci vspod-bujali k treznosti. Kajti več bomo pili, tem lažje nas bodo pregnali iz naših domov, in tujci — Nemci — bodo gospodarji naše zemlje. Daši oblast prav dobro ve, da je najprej treba skrčiti število gostiln, če se hoče pospeševati trez-nostno delo, vendar pri nas daje glavarstvo nove koncesije, da se otvarjajo čisto nòve gostilne. Ne bi imeli mi proti temu/ prav nič, ako bi gostilna kje bila potrebna. Toda če pomislimo, da šteje naša občina samo nekaj čez 400 prebivalcev, ter imamo v občini 3 gostilne, katere zadostujejo tukajšnim potrebam, je popolnoma nepotrebna še četrta in posebno na vasi, ki šteje 12 hiš in je že od prej ena gostilna. Tako imamo sedaj v Zgornji Vesci dve gostilni pri Petrovcu, kjer je gostilna že 300 let in pri Kumru, kjer se je dne 28./VIII. t. 1. otvorila nova. Da nam to, če imamo več gostiln, nič ne ■ bo koristilo, pač pa škodovalo, je vsakemu jasno,ker pojde še več premoženja iz občine. Lahko bi si človek mislil, da z nami koroškimi Slovenci hočejo tudi tako napraviti, kot Ameri-kanci z Indijanci, katero tudi mislijo iztrebiti «tem, da jih v alkoholu utapljajo, da jim pustijo, da kar največ opojnih pijač pijo. Zatorej pozor! Bodimo trezni, če hočemo, da se kaj takega tudi nam ne zgodi.
Hodiše. Čudno je pa res, da naš župan, kateri je rojen Slovenec, a je seve bolj blizu tistih, ki so sami imenujejo „deutschgesirmt“, ne spozna, da je treba razglase, kateri se pred cerkvijo razglasijo, ljudem tako povedati, da jih tudi razumejo. Tako pa klepeta naš tajnik nekaj pred cerkvijo, seveda nemško, da ga niti polovica ljudi ne razume. Povemo pa kar jasno, da je tajnik plačan od vseh, ki plačujemo občinske doklade, zato smemo tudi mi to zahtevati. Snloh pa naj naši odborniki, katerih smo izvolili 6, tudi v tem oziru kaj ukrenejo.
Št. Rupert pri Velikovcu. Dobili smo novega župnika g. A. Križaj-a. Knjižica „Ob 11. uri“ je njegovo delo in znaei njegovo delovanje.
V' naši fari razsaja že dalj časa griža, podleglo jih je že precej tej bolezni, otrok in odraslih; pretekli mesec nad 30, kar je za našo farò o-gromno število. Tudi našo Narodno šolo je zadela velika izguba. Dne 5./IX. t. 1. je umrla tudi za grižo č. šolska sestra učiteljica Kornelija, stara šele 44 let; doma v Kaudiji blizu Novega Mesta v Sloveniji je prišla takoj po do-/vršenih študijih ]. 1900 za učiteljico na našo šolo, kjer jc delovala neumorno z majhnim presledkom do lanskega leta v blagor naši slovenski mladini. Vse svoje moči jo posvetila šoli. Koliko njenih bivših učencev in učenk bo žalovalo za svojo dobro učteljieo, ki jim je pollala toliko lepih naukov in nasvetov za življenje. Bog ji naj bo plačnik. Bodi ji zemljica lahka!
Občni zbor Slov. kršč.-soc. Zveze za Koroško se vrši dne 21. sept. 1921 v Šmihelu.
VABILO na občni zbor posojilnice v Kazazah, ki s« vrši v nedeljo dne 18. t. m. ob 15. uri na navadnem kraju.	Načelstvo.
©GOSPODARSKI VESTNIK®
Gospodarstvo na Koroškem.
Cene živine in mesa. Vsled rastoče suše jo cena živine hudo padla; posestniki silijo živino iz hleva in so zadovoljujejo z vsako ceno, ki jim jo mesar ponudi. Kaj naj rečemo, če se živina prodaja živa teža po 40, kila žita pa stane tudi toliko, kila bele moke 80 K in še več. V teh razmerah je pametno za kmeta samega, zavživati več mesa in manj kruha in moke. * Navadno se menda potrebuje za produkcijo ene kile mesa pri govedu 10 kg žita, pri prašiču 5 kg; iz tega je razvidno, kako je nesmiselno, zdaj Pitati govejo živino z žitom. Kdo je padla cepa živine, ni skoraj nič padla cena mesa iu delavci napadajo mesarje. Menda ne po pravici: če hoče delavec zaslužiti na dan pri 8 urnem delu 400 do 500 kron, potem se mora seve meso podražiti, četudi kmet dobi le 40 K, kakor se mora premog podražiti, se morajo drva podražiti in tudi usnje itd. Temu smo po večini mi sami krivi, ko premalo delamo in se preveč zabavamo.
Vsled suše je nastalo pomanjkanje krme; pravzaprav ne vsled suše, marveč vsled nerednih razmer v trgovini, ko nimamo kaj vrednega denarja. Res ni otave, ali sena je bilo nre-cej veliko in tudi slame je bilo dosti. Lakota nastane le, ko ni slamine, ko pa'je le še slame in sena za silo, pomanjkanje no more biti pre hudo, če se nekoliko izenači in posestniki, ki imajo krme dosti, prodajo drugim, ki jo nujno protrebnjejo. V tem pa je v prvi vrsti utemeljena težkoča, ko nihče blaga ne da iz rok za naš ničvredni denar! Dajte nam vrednega denarja, pa si bomo pomagali s kupčijo, kakor v drugih letih. Kriva je tu država z brezmiselnim gospodarstvom, ko se dan na dan tiskajo na novo miljeni ničvrednega denarja.
Sadna drevesca. Kdor hoče za jesen ali spomlad 1922 sadnih drevesc, se mora zglasiti skrajno do 10. okt. v Celovcu pri deželnem kulturnem svetu. Detiene polh» s katerimi se naročuje, se dobi pri kmetijskih podružnicah (Gnv ver eia). Spomladi «e na nova naročila ne bo več moglo ozirati. Povsod zelo manjka delavcev, in se morajo zato naročiti drevesca že v jeseni. Naročuje naj se po podružnici, v poli naj se pove, ali se želi drevesca Za jesen ali za pomlad, ali pride morebiti naroeevalee osebno po nje v Gosposveto (Toltschach—Doličo) ■ ker ni izbere med vrstami, Se mora kulturnemu ■svetu prepustiti, da pošlje, kar ima, oz. doli iz druffih dežel. Češpelj, črešenj, sliv, marelic in breskev kmetijska družba več nima, naj se jih ne naročuje. Cena drevesc še ni znana, sodi se, da bo drevesce stalo 250—300 K, cenejše ne bo. prej dražje. Kulturni svet, oz. nadzornik, gpd. Skubec si zelo prizadeva, urediti v deželi več drevesnic, tako da bomo imeli v par letih sami, kar potrebujemo in no bo treba kupovati drevesc t>d drugih, i
Kurz za postrežbo sadnega arevja. Od 24.
do 31. vinotoka se vrši v Celovcu pri dežel't .‘m kulturnem svetu kurz za fante, ki naj se vspe-sobijo, ljudem pravilno pomoči v postrežbi sadnega drevja. Naj se za ta kurz zglasijo fantje, ki imajo v sadjereji žo nekoliko izkušenj, vrtnarji in kmečki sinovi. Pouk ne stane nič, ie za stanovanje in hrano morajo sami poskrbet V naših krajih bi bilo priporočati, da se dotični-kom stroški povrnejo ori posojilnic in se tako omogoči tudi sinovom manjših posestnikov do izobrazbe, ki bo vsej soseski v prid. Kdor se hoče kurza udeležiti, naj se zglasi pismeno ali ustmeno pri sadjerejskemu nadzorništvu (Obst-bauinspektorat), Museumga&se, Celovec.
Konjereja na Koroškem. V seji dež. kmet. sveta dne 21./VII. se je poročalo, da je na Koroškem 72 lieenciranih žrebcev; 48 žrebcev, ki so zasebna last, dobiva skupno podporo 118.000 kron. Državnih žrebcev je v deželi 97, vseh žrebcev je 169, vseh kobil 10.000. V deželi „e redi, kakor znano, dvoje plemen, težko nori? in domače (Grabštajnsko ali GestiiteschliuO Zastopniki kmetijskih podružnic so želeli, la se domače pleme opusti in zar. apre j redi težki noriški konj v občinah:	Važenberg, Obre,
Djekše, Grebinj, Velikovec, St. Peter, Ru ’ t, '
Blato, Pliberk in Libuče. Težki konj je seve T’ee vreden, kakor lahki, ali tak konj tudi veliko več poje, in med temi občinami so suhi kraji: Ruda, St. Peter, Blato. Ljudje naj bojo siimi pozorni!
M
NAJNOVEJŠE VESTI
S
8. sept. je avstrijska vojaška oblast objavila listo padlih in ranjenih v zapadni Ogrski.
Povodenj v Ameriki. V San Antonio (Texas) je nastala po velikanskem nalivu silna povodenj; v mestu San Antonio samem je utonilo okrog 590 ljudi.
Po vesteh „Petit ParisicnM iz Londona zapusti te dni znameniti raziskovalec južnega pola, Shakleton te dni London in se poda s svojo ekspedicijo na južni pol. Potovanje ho trajalo 2—3 leta.
Španski prestol se maje. Iz Španske se poroča, da so izbruhnili v večjih mestih veliki nemiri. Nesrečna politika v Maroku in nesrečen potek vojne v Maroku sta povzročila med ljudstvom veliko nezadovoljnost. Kralj je popolnoma pod vnlivom vojaške struje. Ljudstvo se je sedaj uprlo tem režimu, ki je spravil državo v velike neprilike in v nesrečno vojno.
Dunaj, 13./I. 1921. Na avstro-ogrski meji še vedno ni miru. Pri Kapfeusteinu in Wolfar-ju so se zopet pojavile madžarske tolpe, ki razsajajo in vznemirjajo ljudstvo. Iz zanesljivega vira se poroča, da so nameravali Ogri s 30.000 možmi zasesti nekatere delo prejšnje Avstro-Ogrske. Mala antanta ima pripravljeno vojaštvo, da za vsak slučaj nastopi proti Madžarom, ako bo treba.
V nedeljo 11. sept. dopoldne je predsednik avstrijske republike dr. Hainisch otvoril na slovesen način Dunajski mednarodni sòjm cb navzočnosti inozemskih diplomatov, zastopnikov vlade, trgovine, obrti, industrije, umetnosti itd.; vstopnina na sojin znaša 250 K. V nedeljo zvečer jc dospel poseben vlak iz Jugoslavije na Dunaj, ki je pripeljal 260 gostov iz Zagreba.
Na Dunaju sc bo v kratkem zopet podražil kruh in sicer bo stal hleb 25—80 kron. -- Dunajski čevljarski pomočniki štrajkajo, istotako organizirane s'vilje, nastavljene! pri vinskih tvrdkah in nastavljenih spedic'jskih firm — vsi zahtevajo povišanje plač. Denar jc vedno manj vreden, draginja vedno večja. Pred kratkim so štrajkali krojaški pomočniki in vozniki transportnih društev, ki so zahtevali povišanje plače za 100%, kar se jim je tudi ugodilo. Štrajk godbenikov še traja dalje. Istotako so stali tik pred štrajkom pevci in igralci; tudi njihovim zahtevam se je ugodilo. Najmanjša plača igralca ali pevca v zboru znaša 15.000 K. Tako Dunaj sploh ne pride iz štrajka. Draginja raste, vrednost krone pada!
Listnica uredništva.
Grebinj. Ker je dopis brez podpisa, ga ne moremo priobčiti.
HARMONIJEM dobre Trste naprodaj v Skoči-dolu No. 2, p. Podravlje, Koroško.
gaU-JCD JaaDaaoooDdtraaannnnnnnnnrinnnrig
fiiii Ceni
B
n
Q
a
D
□
, 8
0 g
DUNAJ 1!., MitlrtigZS-lS
priporoča svoj zavod c za izdelovanje
angleških in dunajskih
piani, pianili
(klavirjev).
Vnsži ejepoH I
haaaaDDaonnn^aDnDDcmananaaorjnaacm
R
Izdajatelj: Sirotek Bohumil. - Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip. - Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wien, V., MargarčtTnplatz 7.