B534- 601002! OSREDNJA KNJIŽNICA PRIIt.ukSKI dnevnik PoStnina plačana v gotovini «... ,, Abb. postale I gruppo Cena llI' Leto XXXV. Št. 140 (10.359) TRST, četrtek, 21. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA UMESTITVENI SEJI OBEH VEJ ITALIJANSKEGA PARLAMENTA Nilde Jotti (KPI) predsednica poslanske zbornice Amintore Fanfani (KO) ponovno predsednik senata * člani jugoslovanske delegacije Prve naloge novega parlamenta Prvo zasedanje novoizvoljenega parlamenta je vedno svečan dogodek, prežet z zagotovili, da se bo rimsko politično vodstvo lotilo reševanja perečih družbenih vprašanj in z upanjem, da se bo to tudi v resnici zgodilo. Tako je bilo tudi letos. Umirile so se predvolilne polemike in stranke so se brez posebnih težav dogovorile za rešitev nekaterih ključnih vprašanj, med njimi vprašanja predsednikov obeh zbornic. Sedaj je na vrsti sestava vlade. O tem, kdo bo v vladi zastopan, je bilo v zadnjem času veliko govora in danes lahko le ugotavljamo, da še ni pravega sporazuma, ki bi zagotavljal kakršnikoli vladi dolgotrajno delo na solidni parlamentarni večini. Razgovori se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, na r.ovo vlado pa bo treba vendarle še počakati. Prvo zasedanje parlamenta pa že samo po sebi odpira novo zakonodajno dobo, v kateri bi morali Sprejeti nekatere zelo pomembne sklepe, od šolske reforme do reforme krajevnih uprav, od preureditve Policijskih sil do novih zakonikov, ki bi dokončno odpravili obstoječo fašistično cakonodajj, ki predstavlja pravo sramoto za Italijo. To Pričakuje demokratična družba od novoizvoljenega parlamenta, čeprav ni mogoče prikriti precejšnjega nezaupanja, ki ga je slabo vladanje zadnjih desetletij ukoreninilo v del volivcev in ki tokrat izhaja tudi iz ošibitve demokratičnega zastopstva v parlamentu. Novi parlament to moral kmalu sačeti z delom. Tu pa leži teža Prav na vsakem poslancu. Treba bo vložiti znova zakonske osnutke in komisije bodo morale o njih Ponovno razpravljati. Vse delo, ki ga je opravil prejšnji parlament, jo dejansko izgubljeno kajti novi Parlament mora znova začeti ves Zakonodajni postopek: še en dokaz, kako zgrešen je bil predčasni razpust parlamenta. Prvi politični boj se bo začel Pri imenovanju predsednikov komisij. že tedaj bo mogoče podati Prve ocene in zarisati prve perspektive novega parlamenta, kajti predsedniki komisij igrajo pomembno vlogo pri usmerjanju delo celotnega parlamenta. Se prej pa bo potrebno, kot že fečeno, vložiti zakonske osnutke. Tako lahko pričakujemo, da Dodo kmalu ponovno vloženi tudi zakonski osnutki za globalno zaščite Slovencev v Italiji, vsaj tisti, ki so bili že predloženi v prejetjem parlamentu. Že pred volitvami smo jasno podali, da mora sedanji parlament izpeljati do konca zakonodajno pot globalnega zaščitnega zakona. Slo-venei čakamo predolgo na izpolnje-Vanje ustave, pa tudi na izpolnje-venje mednarodnih določil o za-ščiti narodnostnih manjšin. Sedanji Parlament bo moral preiti od be-Sed, kakršne smo v preteklosti z Zadovoljstvom jemali na znanje k dejanjem. Resno to moral vzeti J' Pretres osnutke zakona za globalno zaščito manjšine, tiste, ki Ki bodo predstavile stranke in se-V(-'da tudi osnutek, ki naj bi ga Predložila vlada. Vodilo te razpra-Ve pa morajo biti načela, ki jih risebuje italijanska ustava. Možno je, da bo parlament na-riel prj razpravljanju o tem zakolu na manjši al’ večji odpor zna-Pib desničarskih sil, toda to ga ne ^vezuje njegove demokratične dolgosti, da odobri zaščito pravic na-*e narodnostne skupnosti, kot je v Prejšnji zakonodajni dobi odobril Ratifikacijski zakon osimskega sponama, ki v 8. členu jasno govori 0 taki zaščiti. Odobritev zakona za globalno za-r~'to slovenske manjšine v Italiji P* torej ne bilo nič revolucionar-,e8a, ampak le potrditev že spre-tetih obvez vlade in parlamenta. Oba sta bila izvoljena že pri prvem glasovanju, kar priča o čutu odgovornosti in ohranitvi solidarnosti med demokratičnimi strankami - Zbornica in senat se ponovno sestaneta v torek RIM — Italijanski parlament, ki so ga volivci obnovili 3. in 4. t.m. je včeraj že pri prvem glasovanju izvolil predsednika obeh svojih zbornic. Za predsednico poslanske zbornice je bila, prvič v italijanski zgodovini, izvoljena ženska, komunistična poslanka Nilde Jotti, ki je od 615 prisotnih prejela 433 glasov. Amintore Fanfani pa je bil (že četrtič) potrjen za predsednika senata, saj je od 313 prisotnih glasovalo zanj 264 senatorjev. Hitra izvolitev priča sicer o čutu odgovornosti demokratičnih političnih sil in o njihovi volji, da ohranijo kolikor mogo- če vzajemne solidarnosti, ki je potrebna spričo zelo hudih družbenih in gospodarskih razmer v Italiji. Zato so se potrudile omogočiti hitro izvolitev predsednikov, ki je pogoj za nujen začetek parlamentarnega dela in reševanje mnogih resnih problemov, ki so pred njim. Žal ni bil ta čut odgovornosti povsod enak. Medtem ko je bil demokristjan Fanfani izvoljen v senatu z veliko večino, ob redkih razpršenih glasovih (21) in belih glasovnicah (28), se je v poslanski zbornici spet pokazala neodgovorna razbija-ška vloga desnice KD (vključno s tržaškim poslancem Tombesijem) pri oddanih 109 belih glasovnicah. Pri tem so ji pomagali tudi Pannelovi radikalci, ki so agitirali za svojega kandidata Sciascio, ki je prejel 33 glasov. Umestitvena seja se je začela prej v poslanski zbornici, pod predsedstvom Scalfara (KD), ki je po enournem sprevodu poslancev pred volilno žaro in preštetju glasov šel obvestit Jottijevo (ki je čakala na proglasitev izidov, po ustaljenem o-bičaju, v drugih prostorih) o izvolitvi. Njeno umestitev na predsedniškem mestu so pozdravile prave ovacije z vseh klopi (razen fašističnih in radikalnih), nakar je Nilde Jotti imela nastopni govor. V njem se je predvsem spomnila svojih velikih predhodnikov, Ingraa in ŽIVLJENJSKA POT NILDC JOTTI OD KATOLIŠKE UNIVERZE DO POBUDNICE NOVIH ODNOSOV V DRUŽINI vomost vsedržavne ženske sekcijo v stranki, a leto pozneje je bila izvoljena v njeno vodstvo. L. 1963 je postala podpredsednik komunistične parlamentarne skupine, tri leta pozneje pa podpredsednica poslanske zbornice. Celih deset let je bila poslanka v evropskem parlamentu. „ Dejavnost Nilde Jotti je bila posebno učinkovita na področju ženskih problemov, družinskega prava 'in pozneje pri vprašanju zakonske ločitve. Pomemben je bil njen doprinos glede vprašanja konkordata z Vatikanom, za katerega je menila, da močno omejuje italijan sko suverenost. Zasebno življenje novega predsednika se je tudi prepletalo s političnim Glede svojih odnosov s Togliattijem je menila, da so jo v političnem življenju »ovirali*. Sedaj v življenju ni sama, saj občasno živi s pohčerjenko Mariso Malagoli Togliatti. CGIL, CISL in UIL zadovoljne s stavko RIM — Federacija CGIL - CISL -UIL je ocenila učinek predvčerajšnje splošne stavke v Italiji v prid obnove javnih in zasebnih delovnih pogodb. Federacija ugotavlja, da je stavka žela velik uspeh. «Ne obstaja nobena možnost — je rečeno v sporočilu — okrnitve platform, otipljiv pa je poziv nasprotni stranki, naj ubere drugačno pot ter naj se odreče svoji kljubovalni, protislovni in zavlačujoči politiki. Samo tako bo mogoče priti hitro do pozitivnih rešitev. Amintore Fanfani Pertinija ter izrazila osebno ganjenost ob dejstvu, da je prva ženska v Italiji, ki ji je poverjena tako velika odgovornost. Spomnila je skupščino na dramatične probleme italijanske družbe, zlasti na terorizem, zaradi katerega so morali sprejeti varnostne ukrepe tudi v parlamentu. «Toda gorje nam, če bi se zaprli v trdnjavo, je dejala Jottijeva. ker sta parlamentarni skupščini najvišji izraz ljudske suverenosti in morata biti odprti vsemu narodu.* Po pozdravu vsem državnim organom je še poudarila, da parlament ne sme dovoliti, da bi ga čas prehiteval. «Postati mora pobudnik in spodbujevalec za primerjanje in srečanje političnih stališč. Voditi mora državo, kar pomeni izvajati republiško ustavo, ki mora navdihovati življenje družbe.* Povezujoč neposredno izvolitev evropskega parlamenta z zadnjimi dogovori o omejevanju oborožitve (Salt 2), je izrazila v zaključkih upanje, da pomenita kakovostni skok za miroljubno koeksistenco in za mir. Senat je začel umestitveno sejo uro kasneje, izvoljeni predsednik Fanfani je pa čakal na izid glasovanja kar doma. Predsedoval je 88-letni socialistični voditelj Nenni, ki je kolege opozoril na resnost političnega trenutka in izrekel pozdrav Ferrucciu Parriju in Sandru Pertiniju, protagonistoma odporništva*, na katerem sloni republika. Fanfani je zaradi prometnega zastoja prehodil dober del poti do senata, da je imel nastopni govor. Sklicujoč se na pretekle negativne izkušnje, ko je parlament moral kar trikrat prekiniti svoje delo zaradi predčasnega razpusta, si je Fanfani zaželel čimprejšnje sestave trdne vlade, ki naj to kos resnim razmeram v državi in se je zavzel za bolj koordinirano sodelovanje med senatom in poslansko zbornico. Obe skupščini se ponovno sestaneta v torek, 26. t.m., za izvolitev predsedstev, ki pomagata predsednikoma pri vodenju parlamentarnih del. (Iv) 1 ni (porast v lanskem maju v primerjavi z majem 1977: 1,8). V severni Italiji je porast znašal 3,3 cdst., v južni Italiji 5,5 in na Siciliji 6,1. Na Sardiniji se je popraševanje znižalo za 2,2 odst. V prvih štirih mesecih lanskega leta je popraševanje po električni energiji znašalo 70 milijard in 360 milijonov kWh (letos pa 74 milijard in 570 milijonov, porast za I okoli 6 odst.). Kosmata proizvodnja električne , energije je v mesecu maju letos znašala 14 milijard in 590 milijonov kWh. Levji delež pri tem so imele termoelektrarne (klasične in j jedrske). Vodne elektrarne so pri-' spevale s 4 milijardami in 120 milijoni k\Vh. Nilde Jotti RIM — Nilde Jotti. članica in vodilna osebnost KPI, je od včeraj predsednik, prva ženska v italijanski zgodovini, poslanske zbornice. Jottijeva se je rodila L 1920 v Reggiu Emilia v družini železničarskega delavca, ki ga je fašizem tri leta pozneje sp a vil o'-> r.r ih, ker je bil socialistični sindikalist. Predsednica italijanske poslanske zbornice je študirala pri nunah in potem obiskovala katoliško univerzo. Kot solnica se je vključila v odporniško gibanje ter delovala predvsem v vrstah ženskega gibanja. V okviru UDI je nastopala najprej v Reggiu in potem tudi na vsedržavni ravni. Bila je izvoljena v ustavodajno skupščino in leta 1948 v poslansko zbornico, kjer je ostala do danes. V centralni komite KPI je stopila 1. 1956. L. 1961 je prevzela odgo- •la■■lslta■l•■■M■lll■B•*l■al■•■l•*l•l>*■■»■**la||aJI*f*BI>alavaaslVllt>aala>ala,lll>a>>a>tva*fal>a>>>>*Raln>aBBBaa>s>l"Maala>>afeaBaaaa>a*>l*Bav>*t'sllataaaBcaaa*alta>ilB<*a>laB*ala**l>aaaa||V*B*aBM9VBIaaalatt*n>la*ls■aa*<*M*■**Ralataft**■■,laaR*|utla•>•l■t•■•••■•l••• Dva vagona «melonov» v Rimu V maju porast potrošnje električne energije RIM — V mesecu maju je popraševanje po električni energiji v Italiji znašalo okoli 15 milijard in 220 milijonov kilovatnih ur, kar je za 3,8% več Kot v istem mesecu la- RIM — V zadnjih petnajstih letih se je gledališka dejavnost v Italiji zelo razvila. Tako vsaj izhaja iz statističnih podatkov, ki jih je zbrala AGIS. OB »DNEVU JUGOSLAVIJE* NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Na trgovinski zbornici srečanje 'L včerajšnjega srečanja na tržaški trgovinski zbornici uiiiiMiiiiHiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiamnimmiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiHMimiiiiiHMiiiiiiiiiiiniiiiHniitiiiiMiiiniiMUiMrtiiiiiiiMiikMMiniiimiiMiiii« PREDVOLILNI OPTIMIZEM JE KAJ KMALU SPLAHNEL Italija pred težkim problemom kako zmanjšati porabo energije V vladnih krogih se širijo govorice, da je podražitev bencina nujna za reševanje energetske krize RIM — Pesimistične napovedi italijanskih energetskih izvedencev, ki so opozarjali na pretirani optimizem nekaterih politikov, se počasi uresničujejo. Italijanski energetski položaj se ni bistveno spremenil, še vedno primanjkuje dizlovega olja, država skoraj nima več rezerv tekočega goriva, ki bi jih morala pred zimo obnoviti. Bistveno pa se je spremenilo vadno zadržanje. Najprej se je streznil minister za industrijo Nicolazzi, včeraj pa je dal reviji «Mondo» zaskrbljujoči intervju Andreottijev gospodarski svetovalec prof. Luigi Cap-pugi. Po njegovem mnenju se bo moral bencin podražiti, da lahko zmanjšamo povpraševanje. Italija je bila do sedaj navajena kupovati e-nergijo po nižji ceni. Čas je, da se strezni, da odpravi razsipavanje in prične varčevati z energijo. Cappugi je tudi izrazil dvom v umestnost ra-cioniranja z bencinom in dizlovim oljem, boljši ukrep so po njegovem podražitve. Sklep o podražitvi bencina pa lahko sprejme le taka vlada, «ki ima trdno večino v parlamentu*, je zaključil Andreottijev gospodarski svetovalec. Andreotti je na take izjave takoj odgovoril, češ da prof. Cappugi zagovarja le svoje osebno mnenje. Vsekakor pa je zanimanje, da ni vlada zanikala morebitne podražitve, kot ca ne bi hotela izključiti te možnosti. Morda pa hoče Andreotti prepustiti nepriljubljeno pobudo svojemu nasledniku. Že prihodnji teden bi morala pristojna ministrstva oceniti kNicolazzijev paket* o energet- (Od našega poročevalca) Stari pregovor pravi, da vse poti peljejo v Rim. Rim je v svoji dolgi zgodovini videl marsikaj. Videl je cesarje, barbare, papeže, kralje, du čeja in novo republiko. Tud• dandanašnji je Rim prizorišče majhnih in velikih dogodkov. Prav zaradi tega vodi sem toliko poti. No, po eni izmed teh je včeraj prišla v večno mesto skupinica moških in žensk iz daljne province, iz Trsta. Skupinico je sestavljalo približno 50 melonar-jev, to je zagrizenih pristašev Liste za Trst. Šli s0 v Rim, da bi pospremili svojo novoizvoljeno poslanko Gruber - Bencovo, ki je včeraj prvič stopila pod znamenjem mestnega grba v palačo Montecitorio, kjer je bilo prvo zasedanje novoizvoljene poslanske zbornice. Melonarsko romanje v Rim bi moralo biti sicer bolj bučno, organizacijske težave pa so onemogočile vožnjo z avtobusi tako, da je skupinico navijačev peljal v Rim le vlak, ki so ga narisali na predvolilnem plakatu LpT. Vsi udeleženci epohoda na Rim* so se lahko strpali v dva vagona. Zgodba se je pričela torej na tržaški železniški postaji. Ko sem prispel na peron, namenjen v Rim in videl skupinico moških in žensk, se je zdelo, da gre za nogometne navijače, kar seveda ni bilo mogoče, saj je Triestina že Izguoila tekmo za prestop v B ligo. Skupinico so sestavljali .večinoma starejši ljudje, v rokah so držali zastavice in torbice z narisanim znakom liste. Tudi na majčkah so imeli isti znak. Veseli so bili, ker je Bettizza moral odstopiti in je bil Ce-covini izvoljen v evropski parlament, ženska se čudi: «Kako to. da so se liberalci tako odločili?* Možakar komentira: «Drugače bi liberalci izgubili v Trstu vse glasove. Pritiski so bili veliki*. Dama s poudarjeno našminkanim obrazom drži v roki jabolko: (Še parfum si bom naredila iz melonov*. Drugi odgovorijo: (Veliko, veliko melonov v Rim*. Ko vlak odpelje pozdravi potnike skupinica pristašev Liste, ki v Rim ne morejo. Atmosfera je nekje med piknikom v vaški gostilni in odhodom športnega kluba. Govorim z ljudmi: «Industrijska prosta cona mi gre strašno na živce*, mi pravi možakar. Ženska pristavi: «Tržačanom so vse pobrali, po vojni so celo ladjedelniš-’ • žerjave odpeljali v Benetke. Na Krasu proste cone ne bo nikoli. Dobro, da imamo take ljudi v Rimu in Strasbourgu.» Politična debata ne prerase vzklikanj gesel in navdušenja. Vsedržavne stranke se potnikom zdijo sovražna luna. Drugače je vse kot če listaš (La voce libera». Naveličam se pogovorov in grem spat. S sabo sem vzel Hamleta. Berem Marcel: «Nekaj gnilega je v deželi Danski». H orat io: ((Bog to uravnava». Kakšen Bog neki, mislim. Moji sopotniki se vseeno zdijo ljudje, ki slepo verjamejo v zgrešene idole in vanje hočejo na vsak način verovati. Prihod na rimsko železniško postajo ne vzbudi pretirano veliko pozornosti. Tu so ljudje vsega vajeni. Nekdo pa le vpraša: (Kdo ste?*, (Tržačani*, odgovori ženska in da radovednežu zastavico. Melonarji nato komentirajo pisanje italijanskih časopisov o Cecovinijevi izvolitvi v Strasbourg. Nad dvomi se sicer namrknejo, navdušujejo pa jih tisti naslovi, ki pravijo: (Trst je zmagah. Ob izhodu postaje mi možakar pove: «Bogve če tu menjajo dinarje». Zasmeje se. Pri sebi pa mislim, da če jih v Trstu ne bi menjali, se možakar ne bi tako smejal. Višek predstave je seveda pred palačo Montecitorio, kjer ob 16.30 melonarji pričakujejo vstop Gruber-Bencove. Trg je sicer že poln mladine, ki z napisi : i petjem zahteva, naj italijanska vlada sprejme ■ vietnamske begunce. Gre za katoliško mladino, po petju se mi zdi, da so člani organizacije «Comunione libe-razione». Tržaška skupinica melo-narjev se nekje izgubi med množico, čeprav rine močno v ospredje. (Bo prišla Bencova*?, sprašujejo. «In če pride Jelka?*. «Žvižgali bomo*, dodajo vsi. Policija odriva skupinico. Možje kričijo: «Smo italianissimi, vendar nočemo, da bi tisti tam noter — pokažejo na palačo — izdajali Trst*. Končno pride Bencova. Melonarje zgrabi navdušenje. Vsi vihtijo zastavice. Demonstranti za vietnamske begunce medtem pojejo. Na trgu je precej zmešnjave. Iz kavarne pride poslanec Andreotti. Nekaj melonarjev zavihti zastavice in teče proti predsedniku vlade. «Smo itaVanlsslmi, izdaja se Trst*. Še kaka bolj slana besedica pade na Andreottijev račun, on pa sc smehlja. Njegov nasmešek je nekoliko ironi- čen, čeprav izdaja, da se tudi nekoliko zabava. Becova je šla v palačo, Andreotti tudi. Melonarji so sedaj zadovoljni, dež pa jih prežene v bližnjo kavarno. Ob vhodu melonar razlaga Rimljanu, kaj je pravzaprav Lista za Trst. «Trst so izdali, ti osimski sporazumi prinašajo toliko gorja; v Italiji je toliko brezposelnih, ne vem, zakaj želijo postaviti industrijske obrate prav na Kras, drugam naj jih dajo*. Rimljan maje z glavo. Melonar nadaljuje: «Veste vi, kaj pomeni živeti ob meji?* Prosta cona je prava zarota, tisi naj bi nam ukazovali; prepozno smo pričeli z našim gibanjem; Trst bodo balkanizirali; mi želimo mir, ne prenesemo pa, da nam bi drugi stopali po glavi; veste, kaj je zakon Gerbec, veste, kaj pomeni dvojezičnost? Naše gibanje je nastalo, da bi vse to sami odločali in uravnavali». Rimljan je govorca gledal nekoliko začudeno. Ne vem, kaj je lahko izluščil iz njegovih zapletenih razlag. Osebno sem se ob romanju z melonarji še trdneje prepričal, da so zmedo in nevednost zamenjali za trdno resnico, V njihovih besedah lahko razberemo nekaj nostalgije, nekaj nacionalizma, nekaj šovinizma, odpor do vlade, kj izdaja Trst, željo Po privilegijih, športno navdušenje za svoje predstavnike, skratka kaotično zmešnjavo, ki se združuje v trdno kepo prepričanja pod e~*uemom vaškega zvonika. Melonarji se mi zdaj zdijo prava paša za tiste, ki znajo z demagogijo pričarati trajne rešitve in resnice, ACE MERMOLJA skem varčevanju, ki jim ga je včeraj izročil. Andreotti pa bo pred koncem meseca odpotoval v Tokio, kjer se to udeležil vrha razvitih držav Zahoda o energetskih problemih. Evropska gospodarska skupnost se kljub težavam še nekako prebija skozi energetsko krizo, države Beneluksa rešujejo svoje probleme z varčevanjem, Zvezna republika Nemčija si je zagotovila nove dobave libijske nafte. Francija je sprejela nepreveč prepričljive varčevalne ukrepe in skuša pospešiti gradnjo jedrskih elektrarn in v večji meri uporabiti premog. Izgle-di za bodočnost pa so zaskrbljujoči. Na prihodnjem zasedanju ministrov za nafto držav OPEČ, naj bi po zamisli Saudove Arabije poenotili ceno nafte od 17 do 20 dolarjev za sodček, taka cena pa bi pomenila precejšnjo podražitev, ki pa bi bila manjša od cen na prostem tržišču. Mednarodna agencija za energijo napoveduje celo znižanje iranske proizvodnje nafte. Zahodni svet upa sedaj v možnost,. da bi Saudova Arabija povečala svojo proizvodnjo kljub morebitni podražitvi. Razvite države se predvsem bojijo naftne «suše», saj ’i podražitve lahko v mednarodni trgovinski izmenjavi omilile. Francoski predsednik Giscard d'Estaing je v televizijskem intervjuju med vrsticami celo priznal, da bi Zahod lahko sprožil tudi vojno, če bi u-sahnile naftne dobave. Ne nahajamo se še v takem položaju, a kriza predstavlja nedvomno dragocen alarmni zvonec, ki so ga dosedaj razvite države premalo upoštevale. Vsem je jasno, da je nastopilo obdobje «suhih krav*, a vsi upajo, da bodo sedanjo krizo premostili, ne da bi spremenili koncept potrošniške družbe. S takim problemom se najhuje sooča ameriška družba, kjer je bila energija najbolj cenena dobrina, s katero so nesmotrno razsipavali. Štiri zvezne države so že napovedale lacioniranje bencina. Nasilje pred bencinskimi črpalkami je postalo že vsakodnevna stvarnost. V državi, kjer skoraj ne poznajo javnih prevoznih sredstev je bencin nenadomestljiv. Kot rečeno je Evropa na boljšem, saj ni dosegla še take stopnje razvoja, ali bolje rečeno, potrate kot ZDA. S tega vidika lahko lažje sprejme ustrezne varčevalne ukrepe. Za sedaj skuša EGS poenotiti strategijo do držav OPEČ, to smer sta ubrali predvsem Francija in ZRN, ki se mimo ostalih članic mrzlično dogovarjata. V takem položaju to morala Italija čimprej poiskati primerne ukrepe, ki bodo zmanjšali energetsko porabo, ne da bi prizadeli gospodarstvo. Ta enačba to vsekakor najtežja postavka v prihodnjih mesecih, (voc) V Tokiu se je seslal sindikalni vrh «sedmcrice» TOKIO — V poznih sinočnjih u-rah (po legalnem času) se je začel v Tokiu sindikalni vrh. ki se ga udeležujejo sindikalne organiza cije ZDA, Anglije, Francije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Ka nade in predsednika mednarodne zveze svobodnih sindikatov in OECD - TUAC. V italijanski delegaciji sta voditelja CISL in UIL Carniti ter Ben-venuto s svojini' sodelavci, medtem ko CGIL ni bila povabljena. Največja italijanska sindikalna organizacije je v tej zvezi protestirala ter obtožila za to diskriminacijsko potezo ameriško sindikalno zvezo AFL - CIO, češ da vnaša v sindikalno mednarodno gibanje blokovske momente. CGIL pa se je zahvalila japonski organizaciji «Sohvo», ki je zavzela drugačno stališče ter jo povabila na dvostransko sreča nje v Tokio. Na tokijskem sindikalnem vrhu bodo obravnavali celotno sindikalno strategijo v industrijsko razvitih državah ter predložili svoje zahteve vrhu «sedmerice* razvitih držav (28. in 29. junija). V okviru »jugoslovanskega dne-1 va* na velesejmu je bilo včeraj dopoldne na trgovinski zbornici informativno srečanje med jugoslovanskim gospodarskim odposlanstvom, ki ga je vodil podpredsednik Gospodarske zbornice SR Hr-vatske Rudi Kurelič, in predsednikom zbornice dr. Marcellom Ma-dianom ter njegovimi ožjimi sodelavci. V jugoslovanskem odposlanstvu so bili minister svetovalec na ambasadi v Rimu Božo Crnjak, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Rud Šepič, predsednik odbora za sejme pri zbornici Boris Lasič, predsednik odbora za koordinacijo obmejne trgovine Stane Rozman, predsednik medobčinske zbornice Koper Ivo Jelačin, predsednik odbora za odnose s tujino ^jpri tej zbornici Danilo Petrinja, tajnica odbora za šejlme pri GŽ Slovenije Ada Bitenc, tajnik sklada za gospodarsko propagando pri zbornici Ivan Broz, predsedniK GZ z Reke Zvonko Poščič, tajnica odbora za maloobmejni promet pri GZ Hrvatske Ljudmila Pfaff, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje SRH Ljubo Majerič, predsednik odbora za gospodarske odnose s tujino SRS Jernej Jan, podsekretar republiškega .sekretariata za mednarodno sodelovanje SRS Tone Poljšak, podsekretar republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje SRS ‘Aleksander čerče, predstavnik zvezne gospodarske zbornice v Trstu Lojze Lesjak, konzul Lucijan Benolič in drugi gospodarstveniki. Gospodarske kroge z našega območja pa so SALISBURY - Predsednik rode- P°'eK predsednika Modiana zastopali pomočnik glavnega tajnika zbornice Sergie Maure},. odbornik Giorgio Tamaro,, predsednik tržaške delegacije mešane zbornice i* Milana Raimondo Latcovjch, podpredsednik Stanislav Bole in' drugi. Jugoslovanske goste je toplo pozdravil predsednik Modiano, ki je izrazil željo, da bi se sodelovanje med zbornicami iz naše dežele, in zbornicami iz Ljubljane, z Reke, iz Kopra in iz Nove Gorice v prihodnje okrepik) in prihajalo do izraza na rednih skupnih sestankih. Osimski dogovori in skorajšnji sporazum med Jugoslavijo in EG& bodo namreč odprli številna nova področja za skupno delovanje, pol?* tega pa je tesnejše delovanje med zborničnimi organizacijami sosednih dežel potrebno tudi zgradi sprotnih problemov, ki se porajajo tudi v njihovem siceršnjem delovanju. Podobno željo je izrazil tudi načelnik jugoslovanskega odposlanstva Kurelič, ki se je v svojem posegu dalj časa zadržal ob vprašanju pogajanj za sklenitev pove pogodbe med Jugoslavijo in EGS. V tej zvezi je naglasil, da potek pogajanj ni lahek in da Jugoslavija pričakuje, da bo Italija v tej fazi podprla njena stremljenja. Glede izvajanja osimskih sporazumov je R. Kurelič poudaril, da tudi trgovinske zbornice obakraj meje lahko konkretno prispevajo k vzajemnim rešitvam številnih odprtih vprašanj. Razprava je nato zajela vprašanja blagovne menjave po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško. O tem vprašanju in še o nekaterih drugih problemih bo ponovno razpravljala prihodnjo jesen pristojna italijansko-jugoslovanska komisija. Komisiji naj bi dežele, slovenske in hrvatske zbornice pravočasno dostavile svoja po možnosti e-notna gledišča v zvezi s posameznimi problemi skupnega interesa, zaradi česar bo traba v poletnih mesecih organizirati vrsto skupnih sestankov. Skupna stališča naj bi o-menjene zbornice izdelale tudi v zvezi z uresničevanjem industrijske cone na meji, kakor tudi glede problema nadaljnjega razvoja gospodarskega sodelovanja na podlagi obmejnih dogovorov tudi po podpisu skorajšnjega novega sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, (ef) zijske marionetne vlade škof Abel Muzorewa je prejšnji teden tajno obiskal Jiižno Afriko, kjer se je pogovarjal s predsednikom vlade in z' zunanjim ministrom. Teme pogovorov niso znane, domneva se le, da je temnopolti škof prosil južnoafriška rasiste za pomoč v boju proti osvobodilni fronti Zimbabweja. Predsednik Tito sprejel Desaja BRIONI - Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je včeraj dopoldne v hotelu «Istra» na Brionih sprejel indijskega premiera Morardžija Desaia ■ in se z njim zadržal v daljšem zelo prisrčnem in iskrenem pogovoru, ki je bil namenjen dejavnosti in pripravam neuvrščenih na 6. srečanju na vrhu v Havani. Med dveurnim pogovorom predsednika Tita in premiera Desaia, ki so se jima pozneje pridružili tudi njuni sodelavci, so izrazili visoko stopnjo podobnosti v stališčih do skoraj vseh najpomembnejših mednarodnih problemov. Ugotovili so, da je treba nujno okrepiti enotnost neuvrščenih držav, ki mora temeljiti na izvirnih načelih gibanja in politike neuvrščenosti. Izmenjali so tudi mnenja o splošnih gibanjih, kriznih žariščih in potrebi po ohranitvi miru v svetu. V zvezi s tem so posebej opozorili, da je treba popuščanje napetosti razširiti na vsa območja sveta in na vse države. Predsednik Tito je govoril tudi o svojih nedavnih srečanjih z drugimi državniki. Pogovorov so se z indijske strani udeležili tudi zunanji minister Vadzapi, glavni sekretar predsedstva vlade Sankar, veleposlanik v Jugoslaviji Kriš-nan in drugi, z jugoslovanske strani pa zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, šef kabineta predsednika republike Be-rislav Badurina, veleposlanik v Indiji Andžeko Blaževič in drugi, (dd) OB VČERAJŠNJEM «DNEVU JUGOSLAVIJE« NA VELESEJMU Potrebne so nove skupne pobude za uravnovešenje trgovinske izmenjave med sosednima republikama Skrb ob lanskem primanjkljaju (300 milijonov dolarjev) na jugoslovanski strani - Tiskovna konferenca načelnika gospodarskega odposlanstva R. Kureliča - V ospredju vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov in novim dogovorom o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS vanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo še pospešila trgovinske tokove z Jugoslavijo, kar se bo pozitivno odrazilo tudi v gospodarstvu Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine. Glavno poročilo o gibanju gospodarskih odnosov med obema državama ter med obmejnimi območji je nato podal načelnik jugoslovanskega odposlanstva Rudi Kurelič. Naglasil je, da se ti odnosi na splošno ugodno razvijajo, da pa je medsebojna blagovna izmenjava še vedno neuravnovešena. To velja tako za splošno trgovino med obema državama — v kateri je v lanskem letu nastal na jugoslovanski strani primanjkljaj v višini 300 milijonov dolarjev — kakor tudi v blagovni izmenjavi po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. V preteklih letih so ta debalans deloma krili italijanski turisti v Jugoslaviji, toda v zadnjem času se njihovo število manjša. K vsemu temu je treba dodati okrog 1 milijardo lir deviznega odliva na dan za nakupe jugoslovanskih turistov na tej strani meje. Po vsem tem bo morala Jugoslavija v prihodnje nujno povečati svoj Včerajšnji «dan Jugoslavije* na 31. mednarodnem tržaškem velesej-muu je pomenil novo priložnost za širšo obravnavo gospodarskih tem, ki so skupnega interesa za Italijo in Jugoslavijo in še zlasti za našo deželo na eni ter Slovenijo in Hr-vatsko na drugi strani, in za potrditev dobrososedskih odnosov in tvornega sožitja med narodi, ki živijo ob najbolj odprti meji v Evropi. Jugoslovanski «dan» se je začel s srečanjem gospodarskega odposlanstva, ki je ob tej priliki dopotovalo iz sosednje republike v naše mesto in ki ga je vodil podpredsednik Gospodarske zbornice Hrvatske Rudi Kurelič, s predsednikom trgovinske zbornice dr. Mo-dianom in njegovimi ožjimi sodelavci (o poteku srečanja poročamo na prvi strani). Po razgovorih na zbornici so člani jugoslovanskega odposlanstva odšli na sejem, kjer je bila tradicionalna tiskovna konferenca. Sledil je skupen ogled jugoslovanskega paviljona v Palači narodov. «Dan» se je zaključil s sprejemom na konzulatu na Furlanski cesti, ki so ga na čast gostom priredili generalni konzul v Trstu Cigoj ter predsednika Gospodarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Hrvatske. Tiskovna konferenca se je začela s pozdravnim nagovorom generalnega konzula Cigoja, ki je poudaril razmah vsestranskega sodelovanja med sosednima državama v zadnjih desetletjih. To sodelovanje je v duhu helsinške listine privedel leta 1975 do podpisa osimskih sporazumov, s katerimi so bila odpravljena še zadnja odprta vprašanja med državama ter postavljena osnova za nov zalet gospodarskega sodelovanja. Pri tem je prišla še posebno do izraza povezovalna in pospeševalna vloga obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Sledil je pozdrav predsednika sejemske ustanove dr. Toreselle. Naglasil je stalno prisotnost Jugoslavije na vseh tržaških sejmih. To dokazuje — je dejal — da se odnosi med obema državama razvijajo v pozitivnem vzdušju, kako se u-spešno razvijajo tudi priprave na konkretno izvajanje osimskih sporazumov. Glede tega so bile na italijanski strani v zadnjem letu postavljene potrebne zakonske in finančne osnove. K nadaljnjemu razvoju v tej smeri lahko konkretno prispeva tudi tržaški velesejem — je še naglasil predsednik Toresella — in sicer tako v sklopu splošne blagovne menjave med obema državama, kakor tudi v okviru poslovanja po obmejnih sporazumih. K vsemu temu je treba dodati pričakovanje — je zaključil govornik — da bo nova pogodba o sodelo- PISMO PREDSEDNIKU REPUBLIKE PERTINIJU Sen. Jelka Gerbec posredovala za poimenovanje proseške šole Šolo naj bi, kot je znano, poimenovali po domačinu I. Regentu izvoz na italijansko tržišče (podobne probleme pa ima tudi z drugimi članicami evropske skupnosti, zlasti z Zahodno Nemčijo) in prav tako nujna je vzpostavitev novih, višjih oblik gospodarskega sodelovanja ne le na meddržavni ravni, ampak tudi na obmejnih območjih, potrebne so nove skupne pobude industrijsko - tehničnega značaja, skupna vlaganja kapitalov in skupni nastopi na tretjih tržiščih. V odgovorih na vprašanja prisotnih časnikarjev so člani jugoslovanskega odposlanstva nato posredovali še razna pojasnila v zvezi s postavljenimi problemi. Glede sodelovanja med severnojadranskimi lukami, ki ga predvidevajo osimski sporazumi, so poudarili, da je že bila postavljena osnova za skupno delo, kar zadeva vzdrževanje tehničnih naprav, boj proti onesnaževanju morja in strokovno pripravo delovne sile. Z vprašanjem bodoče skupne industrijske cone na meji se na jugoslovanski strani intenzivno ukvarjajo razni organi, katerih naloga pa ni lahka glede na to, da gre za pobudo, ki nima pre- čiti v luči bodisi notranje ureditve, kakor tudi pravil Evropske gospodarske skupnosti. Mejni prehod pri Fernetičih bodo v kratkem preuredili tudi na jugoslovanski strani: ustrezni načrti so že nared in tudi finančno kritje je že zagotovljeno. Približno čez leto dni bo čez prehod vodilo kar 16 voznih pasov. Glede novih cestnih zvez na relacijah Postojna - Sežana in Postojna - Nova Gorica je bilo poudarjeno, da se temu vprašanju v Sloveniji posveča prav tolikšna pozornost kakor problemu ljubljanske obvoznice, ki postaja iz dneva v dan bolj potrebna za redno odvijanje prometa čez slovensko o-zemlje. Danes na sejmu mednarodni dan kave Na tržaškem velesejmu bo danes na sporedu začetek 15. mednarodnega posveta o trgovini s kavo. Srečanje, ki se letos prvič odvija pod pokroviteljstvom londonske In cedensa v svetu in ki jo je treba . temational Coffee Organisation, se torej predhodno vsestransko prou- | bo nadaljevalo in zaključilo jutri. ■iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiu Sprejem na generalnem konzulatu SFRJ Na pristojnem deželnem odborništvu Razprava o hitrih cestnih povezavah Na deželnem odborništvu za načrtovanje in proračun se je včeraj sestal odbor, ki mu je bila poverjena skrb, da prouči načrt o uresničitvi hitrih cestnih zvez na Tržaškem ter o njem izreče svoje mnenje. Navzoči so bili predstavniki [»krajinske uprave, dolinske, miljske in zgoniške občine, ustanove za industiijsko cono in družbe Autovie Servizi, ki je pripravila načrt. Podpredsednik deželnega odbora ter odbornik za načrtovanje Colo-ni, ki je predsedoval sestanku, je naglasil, da je tisti del načrta, ki zadeva cestni odsek Sesljan - Pa-driče in ki ga je glavno ravnateljstvo družbe ANAS že odobrilo, a bo za njegovo izpeljavo poskrbela družba Autovie Servizi, trenutno predmet poglobljenih razprav za njegovo izboljšanje. Govor je bil predvsem o avtocestnem odseku Lakotišče - Rabujez. ki ga je predstavil inž. Novarin (Autovie Servizi), oziroma o nekaterih nujnih spremembah k ustreznemu načrtu. Te zadevajo primernejšo zamisel zapletenega prometnega vozlišča pri Lakotišču, kjer bo tudi odcep hitre ceste Pomol VH-Padriče; nadalje bližino mej nega prehoda pri Rabujezu, ki bi v obdobjih največjega prometa u-tegnil spremeniti ves cestn, odsek Lakotišče - Rabujez, ki se približno v polovični dolžini vije skozi predor, v pravo ozko grlo; pa še izbiro cestne trase, ki bo nujno pogojevala tudi izbiro predorskega odseka — trasa bi lahko bila dvojna ter enosmerna ali enojna in dvosmerna. Sledila .je debata, v katero so posegli prof. Costa v imenu miljske občine, član odbora ter izvedenec prof. Amodeo (pred izbiro cestne trase naj bi preverili količinske na povedi o prometu), zastopnik EZIT Millo, dolinski župan Edvin Švab, ki je izrazil odobritev njegove u-prave načrta o vozlišču pri Lakotišču ter pokrajinski odbornik Lucijan Volk, ki je dejal, da bo pokrajinska uprava izrekla mnenje o celovitem načrtu šele po poglobljeni tehniški analizi. Ob koncu sestanka, na katerem so predstavniki raznih javnih uprav obžalovali odsotnost zastopstva tržaške občine pri tako pomembnem vprašanju, je Coloni podčrtal nujnost, da družba ANAS odobri izvršilni načrt še letos in da morajo zato sporočiti svoje mnenje čim prej tudi krajevne in državne u-prave, ki so neposredno zainteresirane za njegovo uresničitev. Deželna uprava je naročila družbi Autovie Servizi, naj na prihodnjem sestanku posvetovalnega odbora, ki bo čez mesec dni, predstavi obnovljeni načrt odseka ulLakptišče -Rabujez. suzimoa nJ Ponterosso - Rusi most v soboto spet v kioskih Zaradi napake v tržaški distribucijski mreži ne bo dva dni v kioskih druge številke revije Ponterosso - Rusi most. že v soboto jo bodo lahko bralci spet kupili. OB 205. OBLETNICI USTANOVITVE ODDELKA Zaščita ekonomskih interesov države osrednja naloga finančnih stražnikov Visoki jubilej bodo danes proslavili na pomolu Ban-diera - Uspešna dejavnost oddelka v zadnjem letu ~jn~ lili >■„ , -. X ' " " IB i-Ililiil % : ' v IH! ■ .1 ‘ t;?- 1 • * ■ * Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Nujni posegi za pospešitev industrije v Furlaniji Nakazilo 80 milijard lir za prihodnje desetletje Danes se v deželnem svetu nadaljuje razprava o zakonskem predlogu, ki ga je prejšnji mesec izdelala četrta deželna komisija za industrijo, trgovino in obrtništvo. Gre za nekatere spremembe deželnega zakona št. 49, ki se nanaša na nujne posege proizvodnega sektorja v krajih, ki jih je prizadel potres. Glavni poročevalec Spagnol (KD) je v svojem posegu poudaril važnost takega finansiranja, saj sta tako industrija kot trgovina v zadnjem času zašli v težave, kar pomeni brezposelnost za mnoge državljane. Zakonski predlog so’ člani komisije odobrili z veliko večino, danes Maro in Miloša Kralja iz Slivnega je osrečil prvoro-jenček ALEN Srečnima staršema iskreno čestita Cvetličarsko - vrtnarska zadruga s Proseka. Vaške organizacije s Proseka -Kontovela in rajonski svet so se nedavno obrnili na parlamentarce demokratičnih strank, da bi posredovali pri ministru za šolstvo za u-godno rešitev prošnje učiteljskega zbora proseške osnovne šole glede poimenovanja šole po Ivanu Regentu. Senatorka Jelka Gerbec je v preteklih dneh obvestila prosvetno društvo Prosek Kontovel, da je že posredovala pri ministru Spadolini-ju, katerega je vprašala, kako se odvija postopek glede reševanja prošnje o poimenovanju proseške šole, obenem je senatorka Gerbče-va poslala predsednik republike Pertiniju sledeče pismo: Cenjeni gospod predsednik, na Proseku pri Trstu želijo poimenovati državno osnovno šole s slovenskim učnim jezikom po zaslužnem slovenskem možu, domačinu Ivanu Regentu, pripadniku stare socialistične stranke in nato enem od ustanoviteljev Komunistične partije Italije. Ivan Regent je bil po odhodu v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni med uglednimi voditelji Zveze komunistov Jugoslavije. Bil je tudi ugledni kulturni delavec in je zapustil novim rodovom bogat knjižni prispevek, zlasti politične vsebin\ kot izhaja iz priloženega zapiska o njegovih delih. Šolske oblasti, občinska uprava in vladni komisariat niso pokazali naklonjenosti sprejemu prošnje. Po drugi strani pa politične sile in krajevno prebivalstvo odločno zahtevajo, da se šola poimenuje po Ivanu Regentu. Zelo hvaležna vam bom, če se boste za- vzeli za rešitev omenjene prošnje v duhu splošne zahteve prebivalstva. Šiškovič in Sošol * nagrajenca ZSMS V prostorih skupščine SR Slovenije so slovesno podelili priznanja republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije najboljšim osnovnim organizacijam, mladim družbeno političnim delavcem, mentorjem mladih in mladim umetniškim ustvarjalcem in poustvarjalcem. Med okrog 90 nagrajenci sta bila tudi dr. Karel šiškovič iz Trsta s priznanjem »Zlati znak - mentor ZSMS*, in David Sošol. prav tako iz Trsta, s priznanjem «Zlati znak -mladi družbenopolitični delavec*. Našima zamejskima nagrajencema iskreno čestitamo. • Jutri ho na sedežu sekcije KPI Pinko Tomažič ob 20. uri javni shod o volilnih izidih. Ob jugoslovanskem dnevu na tržaškem velesejmu je generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Štefan Cigoj priredil v parku generalnega konzulata tradicionalni sprejem, katerega so se udeležili številni predstavniki tržaškega in deželnega italijanskega in slovenskega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja ter številni gostje iz Jugoslavije, Med drugimi uglednimi predstavniki smo opazili predsednika deželnega sveta Maria Collija, deželnega odbornika za industrijo Daria Rinal-dija, tržaškega župana Cecovinija, vladnega komisarja prefekta Marro-suja, predsednika trgovinske zbornice Modiana, odbornike tržaške pokrajine, župane nekaterih občin tržaške, goriške in videmske pokrajine, predstavnike nekaterih političnih strank in predstavnike slovenskega manjšinskega političnega življenja, med katerimi predsednika SK GZ Borisa Raceta. Polnoštevilno so bili prisotni slovenski tržaški, gori-ški in videmski gospodarstveniki, med katerimi tudi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina. Sprejema so se udeležili tudi visoki častniki vojske ter predstavniki tiska. Med gosti iz Jugoslavije smo o-pazili predsednika republiškega odbora SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino dr. Jana, predsednika komisije za mednarodna vprašanja skupščine SR Slovenije Bojana Lubeja, predsednika komisije za narodnostna in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije Jožeta Hartmana in druge. MATURANTI Če želite informacije o študiju na fakultetah in visokih šolah v Sloveniji, obrnite se na Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/HI., v Gorici v Ul. Malta 2, vsak dan, razen sobote, od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Pri nas lah ko tudi naredite vse v zvezi s štipendijami. Oglasite se čim-prej, ker prvi rok zapade 8 julija. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 20. JUNIJA 1979 Povrtnina Min. Maks. Prevl. Min Maks Prevl Česen 1400 2500 1600 Jabolka Cvetača 518 575 518 delišes 1 633 900 748 Zelje Jabolka (glavnato) 250 400 300 jonatban 345 403 345 Cikorija 250 500 350 Hruške Radič rdeč 1560 2160 1800 abate F. 1 863 979 979 Radič zelen 2000 3000 2500 Hrnškp Gobe (kult.) 1000 1300 1200 m u.j n c kaiser 1 920 920 920 solata endivija 360 720 600 Hruške Krompir bea 200 260 230 passacras. 460 518 460 Zelena Pomaranče paprika 403 690 575 taroki I 920 1380 1150 Paradižniki 403 633 518 Pomaranče Zelena 500 700 600 __ špinača 200 500 350 Limone 1 575 690 633 Sadje — — — Banane 104. 1045 1045 Grenivke 550 715 605 iiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimrcuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMtiHiiiMiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiimil Z OBČNEGA ZBORA DZ NA TRŽAŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI Delavske zadruge še vedno urejuje fašistični statut Predsednik Parma zahteval takojšnjo reformo - Lanskoletno delovanje uspešno - Zadružnemu delu gre vetja pozornost Delovanje tržaških Delavskih zadrug (Cooperative operaie) se prav uspešno odvija, lahko pa bi se še mnogo povoljneje, ko ne bi imeli na ravni deželnih oblasti opravka z neverjetnimi birokratskimi zaplet-ljaji, ki zavirajo preosnovo zadružnega fašističnega statuta iz leta 1935. To grenko ugotovitev ,ie iznesel predsednik Delavskih zadrug Parma na občnem zboru članov, ki je bil te dm v prostorih trgovinske zbornice ob navzočnosti predstavnikov oblasti in zastopnikov zadružnih organizacij iz vse Furlanije Julijske krajine. Govornik je izrazil negodovanje upraviteljev DZ zaradi nepojmljive počasnosti, s katero se je deželna uprava lotila uresničevanja smernic, ki jih je jasno nakazal sam deželni svet z resolucijo, katero so maja 1978 o-dobrile vse demokratične politične sile. Upravni svet zadrug odločno zahteva, da se resolucija nemudo ma uresniči: v nasprotnem primeru pa, ko bi namreč birokratski stroj še naprej onemogočal izpeljavo re forme v smislu državnega zakona št. 382, naj deželni odbor sestavi nov zakonski odlok. Parma je nato razčlenil lansko dejavnost zadrug, katere obračun je povsem zadovoljiv. Celokupni obseg prodaje je dosegel 23 milijard lir, to je 4,5 milijarde ali nad 26 od sto več kot predlanskim. Delavske zadruge razpolagajo z 32 prodajnimi enotami, od tega je 22 obratov supercoop, 5 tradicionalnih, vendar specializiranih trgovin, dva supermarketa in trije discounti — gre za nov, nedavno vpeljan način prodaje, pri katerem se skuša čim bolje uskladiti razmerje med .ena mi in kakovostjo blaga v korist potrošnikov. V kratkem bodo odprli še' en sezonski supermarket, pa tudi nov obrat discount na ob močju socialnega centra v Žavljah. Delavske zadruge, je nadaljeval njihov predsednik, skušajo svoje storitve prikrojiti potrebam in zahtevam prebivalstva, kar v danih družbenogospodarskih kriznih raz merah zares ni lahko. Prav zato pa potrebujejo DZ več pozornosti iz zakonodajalčevih krogov. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal dr. Spazzapan, nato pa razprava o predsednikovem poročilu in o obračunu, ki je zadovoljiv, saj je bilo mogoče amortizirati lep del nakopičenega primanjkljaja, kot je izrecno poudaril svetovalec Crevatin. Svetovalec Giacchetti pa je pozval tržaško občinsko upravo, ki jo je na občnem zboru zastopala podžupanja Gruber Benco, naj Delavskim zadrugam čimprej da na razpolago zemljišče, ki ga je že pred časom odstopilo za potrebe pokrite zelenjadne tržnice na Nabrežju Ottaviana Augu-sta. Govornik je še pripomnil, da bi morale oblasti posvečati večjo pozornost delovanju deželnega združenja potrošnih zadrug, ki bo imelo svoj drugi kongres prihodnjo soboto, 23. junija, v Tržiču, (dg - sg) PRIPRAVE ŽE DALJ ČASA V POLNEM TEKI) Od sobote do ponedeljka letošnja šagra v Praprotu Se spominjate kraškega kosca s šager v Praprotu iz prejšnjih let: resnega možakarja, ki po kraški senožeti z zanosom in občudovanja vredno vztrajnostjo vihti od vseh pozabljeno orodje in v petju kovinskega rezila ter ritmu mišic kroti svojo koso? Za šagre v Praprotu je ples koscev postal njihova vsebina, slikoviti obred pozabljenih spretnosti. Tudi letos bo tako in, kot obljubljajo prireditelji, nastop koscev bo še bolj množičen. Vaška skupnost Praprota se že več kot mesec dni vneto pripravlja, da bi na svoji trati za vasjo pričakala številne goste pripravljena kot se le da. Jaso sredi kraškega pritlikavega gozda, kamor so se že lani preselili, te dni skrbno urejajo. Športno - rekreacijsko društvo — s tem imenom nastopa letos vaška skupnost iz Praprota — je poskrbelo za prijetno presenečenje: na svojih sejah so člani skupnosti sklenili, da bodo izkupiček s prireditve v celoti namenili obnovi spomenika padlim v vasi. V soboto bo priredit- vi dajal pečat predvsem znani in tradicionalno dobro zasedeni otroški ex tempore, katerega število udeležencev se bo z lanskih 87 prav gotovo povzpelo na okroglo številko 100. Ni odveč pripomniti, da se pra-protski otroci v tem pogledu moč no uveljavljajo tudi na drugih podobnih prireditvah. V večernih urah istega dne bo veselo vzdušje doseglo svoj višek: za to bodo poskrbeli kresovi ob sv. Ivanu. In tudi to je letošnja prijetna novost! V nedeljo bomo tako po zabavnih otroških igrah navijali za svoje kosce, zmagovalcu med njimi so organizatorji namenili bogato nagrado. Sploh pa, kar se nagrad tiče, bodo Prapročani tokrat sila radodarni, naj gre za sobotne kvartopirce (ob 15. uri), otroke z ex tempore, ali pa v nedeljo za udeležence otroških iger (ob 16. uri) in udeležence v košnji (ob 18. uri) ter za udeležence raznih zabavnih iger v ponedeljek. Vse seveda ob prijetnih zvokih orkestrov TAIMS in L. FURLAN. I. Pertot pa bi ga morala še skupščina. Gre za okrog 80 milijard lir, ki jih bo dežela v naslednjem desetletju porazdelila prizadetim. V včerajšnjo razpravo so posegli svetovalci Cavallo (PD), Zorzenon (KPI), Pellis (LpT) in Casula (MSI-DN). Deželni svetovalci so po začetnih vprašanjih in interpelacijah soglasno odobrili tudi zakonski ukrep za dodatno finansiranje 300 milijonov lir letno gradnje šolskih poslopij. Sestanek posebne komisije za Osimo ..Ml. l.uli.l ul ir: i,wi nU. Včeraj se je sestalo predsedstvo posebne deželne komisije za uresničevanje osimskih sporazumov. Komisijo sestavljajo deželni svetovalci Rossetti, Vigini, Vespasiano in Pittoni, ki je tudi predsednik odbora. Člani so predvsem izrazili nujnost, da se komisija čimprej ponovno sestane ter predloži deželnemu svetu vse novosti, ki se nanašajo na uresničitev osimskih sporazumov. Pestra dejavnost deželnih komisij Včeraj se je sestala deželna komisija, ki proučuje vprašanja zdravstva in higiene: soglasno je odobrila dva zakonska osnutka, s katerima se refinansirata že obstoječa zakona, ki predvidevata posege za zdravstvene in bolnišniške storitve. Sestala se je tudi komisija za izobraževanje in začela razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva nakazila za razvoj kulturnih dejavnosti v deželi. Konec meseca razstava in pokušnja vin v Križu Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine bo 30. junija in 1. julija priredil v Križu pokušnjo in razstavo domačih vin, ki stopa letos v dvanajsto leto življenja. Na razstavi, ki bo letos bolj občinskega značaja, bodo poleg kriških kmetovalcev sodelovali tudi vinogradniki od Piščancev, iz Barkovelj, s Kontovela in Proseka; posebna strokovna komisija, ki se je sestala pred dnevi pa je že zbrala 21 vzorcev vina in sicer 16 vzorcev belega in 5 vzorcev črnega vina. Prireditelji, so tudi letos kot vsako leto povabili k sodelovanju nekatere vaške organizacije, ki bodo poskrbele za kioske z ribami, piščanci in pršutom. Osrednja točka kulturnega programa bo v nedeljo, L julija, ko bo v popoldanskih urah koncert občinske godbe na pihala «Verdi* iz Trsta, oba večera pa bo za ples igral ansambel «Domači fantje* iz Divače. V drugi polovici 17. stoletja se je v raznih državah italijanskega polotoka porodila potreba po posebnih vojaških oddelkih, ki bi ščitili finančne interese posameznih držav in se borili proti tihotapstvu. Ta pojav se je namreč v tistih letih začel moči’0 širiti, kar je seveda hudo prizadelo državne blagajne posameznih držav. Tako je bil leta 1774 ustanovljen Doseben oddelek finančnih stražnikov, ki j* v tem dolgem obdobju zaigral važno vlogo v družbeno gospodarskem življenju države: najprej kot protagonist odločilnih bojev italijanskega preporoda, ki so se zaključili z družbero-politično združitvijo Italije in nato kot strokovno usposobljen oddelek, katerega pomen [»staja v sedanjem življenju čedalje večji. Od ustanovitve oddelka finančnih stražnikov je tako poteklo 205 let-visoki jubilej bodo finančni stražniki proslavili danes, 21. junija, t veliko slovesnostjo, med katero bodo položili venec pred spomenikom padlim na griču Sv. Justa, osrednja proslava pa bo na Pomolu bratov Bandiera, katere se bodo udeležili predstavniki mestnih oblasti- Vsekakor pa .je vredno, da se oh tem visokem jubileju spomnimo še nekaterih drugih značilnosti in de; lovanja finančnih stražnikov. Pri bežnem pregledu njihove dejavnosti je treba vsekakor omeniti dve osnovni etapi: to sta davčni reformi iz leta 1958 ter iz leta 1972, pri izvajanju katerih je vloga specializiranih oddelkov finančne straže neprecenljive vrednosti. S tem so bile oddelku dodeljene nove naloge, kar je seveda terjalo preureditev oddelka, da bi bil kos številnim in zelo različnim potrebam-Oddelek je tako dobil na razpolag0 nove in sodobne tehnične priP0' močke; v boju proti razpečevalcem mamil so finančni stražniki začeJ uporabljati izurjene pse; v Rim° so ustanovili posebno šolo, v k a te; ri so se finančni stražniki sooča0 z davčnimi problemi, ki ostajal0 eden glavnih temeljev njihoveg* delovanja. , , Finančna straža pa vlaga najvri; pozornosti in največ truda v sektorje: carino (naj omenimo, d* je vzdolž italijansko-jugoslovanske meje 44 mejnih prehodov — 7 prV in 37 druge kategorije, prišteti P je treba še 10 carinskih skladišči' neposredne dajatve in IVA ter b°| proti razpečevanju mamil (sk°z Trst gre ‘velik del mamil, s km® rim razpečevalci »oskrbujejo* sr®0 njo Evropo). Da bo slika o njjjj®! vem delovanju popolnejša pa bom navedli še nekaj številk: v razc!H ju med januarjem 1978 in mai<*m 1979 so finančni stražniki zaP.7[ nili skoraj 43 kg mamil, zaP'fnt' so skoraj 500 milijonov lir va’utjl' ugotovili za 15 milijard dav utaj ter za 55 milijard neprijavlJ „ nih dohodkov; poleg tega so zara,|j prekrškov zoper monopol prijaj, sodnim oblastem 40 oseb, števi pa bi lahko nanizali še in še. z svoje delo so najbolj zaslužni P . jeli posebna priznanja: 49 čaS“° in 46 navadnih pohval, eno b'^ nasto kolajno za civilne zasluge druga priznanja. Na sliki: mamilo je lahko a*4' tudi v kontejnerju. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi VITT0RI0 UMEK Pogreb bo danes, 21. junija 1979, ob 17.30 iz hiše žalosti, Boljunec št. 266. Žalujoči: žena, sin, hčeri, nevesta, zet, vnuki ter drugo sorodstvo Boljunec, 21. junija 1979 l/V": V Kino Miramarski park - «Luči in zvoki« ob 21.30 «11 sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini), ob 22.45 «San u Miramaru« (v srbo hrvaščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50. Ariston 18.30—20.15—22.00 «La spa-ratoria». Jack Nickolson. Barvni film. Ob 21.30 bo na prostem «Prova dorchestra«. Režija F. Fellini. Ritz 16.00 «Le pornocrates«. Clau-dine Beccarie. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 18.00 «Le porno mogli — sex reportage«. Prepovedan mladini . pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Bilitis». Režija Hamilton. Prepovedan mladini pod 14. letom. Evcelsior 17.30 «Cinque dita di vio-lenza«. Barvni film. Prepovedan tjiladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «Champagne per due ’ dopo il funerale«, Agathe Christie. Barvni film. Mignon 15.00 «Altrimenti ci arrab-biamo». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Porno delirio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristailo 16.30 «Patrick». Rod Mul-linar, Susan Penhaligon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00—21.30 «Robin Hood lareiere di Sherwood». Barvni . film. Aurora 17.00 «La gang delTarancia meccanica«. Prepovedan mladini r pod 18. letom. Capitol 16.30-22.00 dl segreto di A-gatha Christie«. D. Hoffman. Vittorio Veneto 17.00 «Porci con le ali». Barvni film. • Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Milje Danes zaprto. Izleti Združenje Union priredi v nedeljo, 24 t.m. izlet na Jezersko in na otok Krk. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 — tel. 64459, vsak dam od 10.30 do 12 ure in od 17. do 19.30. V četrtek od 17. ure do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. PD Rovte - Kolonkovec prireja, 1. juh ja t.l., izlet v Pian di Cansiglio -Sacile. Odhod s križišča Brigata Ca-sale, Campanelle, Monte Sernio ob 7. uri. Vpisovanje vsak dan od 12. do 13. ure po telefonu št. 811614 Kariš. ZADRUGA «NAŠ KRAS« vabi svoje člane in prijatelje na piknik, ki bo v nedeljo, 24. junija, v čudovitem Peklu z začetkom ob 11. uri. Za pijačo poskrbi zadruga, hrana iz nahrbtnika, na voljo raženj. V Pekel pridete preko Štanjela, Branika do Stesk, kjer zavijete na desno po asfaltni cesti. ODBOR Razna obvestila Balinarska sekcija PD Kraški dom z Repentabra priredi v nedeljo, 24. t.m., v Repnu balinarsko srečanje za 1. pokal «Kraški dom«. Pričetek ob 9. uri. Tekmovanja se bodo udeležili klubi iz matične domovine in s Tržaškega. V ponedeljek, 25. junija 1979, bo ob 18.30 v čitalnici Primož Trubar Narodne in študijske knjižnice v Trstu 12. redni občni zbor društva NŠK. Na dnevnem redu bo predsednikovo poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava o poročilih, poročilo nadzornega odbora, odobritev poročil in razreš-nica ter razno. BANCA Dl CRED1TO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. • i TRST - ULICA F. FIL2I lO - gg 61-a'.,..leksBlc£v Eulta, kjer že več kakor poldrugi mesec zaman čakajo**)« sestanek s predstavniki deželne* finančne družbe Friulia. Najprej naj bi se srečali ob koncu maja v Trstu, vendar od tega ni bilo nič. Potem so bile vmes vo'itve in je bil izgovor za odlog kot na dlani. Volitve so zdaj že za nami, do sestanka pa še zmeraj ni prišlo. Zakaj? Najbrž še ni dovolj elementov, na podlagi katerih bi bilo mogeče začeti konkreten dialog glede poskusa reševanja krize, ali pa ni politične volje, da bi podgorskemu podjetju pomagali iz težav. Čakanja je dovo!j, pravijo sindikati, ki so medtem že nekajkrat posredovali, da bi prišlo do srečanja, vendar so njihovi posegi za zdaj ostali brez odgovora. In vendar je v tem času znotraj grupacije Bustese prišlo do določenih in tudi s strani sindikatov nepričakovanih sprememb, ki pa so iskanje izhoda iz krize zavlekle za nadaljnjih nekaj mesecev. Vse do nedavnega je kazalo, da mora mi lansko sodišče od'očati glede prisilne uprave v podjetjih Bustese in glede popolne osamosvojitve podgorske tovarne. Zdaj so se stvari bistveno spremenile. Sodišče je odločilo uvreibo prisilne uprave za celotno skupino, glede osamosvojitve tovarne v Podgori pa bo odločal komisar. Kdaj in kako? Najbrž se mu gle-de tega ne mudi, saj se do zdaj še ni sestal niti s sindikalnimi predstavniki, čeprav so slednji že storili vse potrebno, da bi do srečanja prišlo v najkrajšem času. V zvezi z vestmi, da bodo že v prihodnjih dneh pognali stroje v posebnem obratu «candeggio», potem ko je družba SNAM le poskrbela za napeljavo plina, izražajo sindikati precejšnjo zaskrbljenost in pomislek. Vse potrebno bi bili lahko storili že prej in bi proizvodnja lahko stekla že prvi dan po napeljavi plina. Tako pa bo treba še nekaj dni čakati na ureditev in pripravo strojev. Sindikati so zaskrbljeni tudi zaradi ritma dela v tovarni (kjer se število delavcev v zadnjih mesecih ni spremenilo), saj so delavci že sedaj preobremenjeni in bi se dodatne obremenitve nedvomno o-dražale na kakovosti izdelkov. Veliko nejasnosti je tudi glede oddelka «fiocco», o katerem so sicer pred meseci menili, da ga bo mogoče ponovno odpreti, zdaj pa o tem sploh ne govorijo več. Skušajo ce'o delavce tega specializiranega oddelka premestiti drugam. Položaj torej ostaja še dalje zaskrbljujoč in v prihodnjih mesecih (pri tem moramo upoštevati, da smo tik pred počitniškim obdobjem), najbrž ne bo prišlo do odločilnih sprememb. Sindikati pa ne nameravajo čakati in ne izključujejo zato možnosti ponovne velike manifestacije tekstilcev pred deželnim sedežem v Trstu ekspresnim vlakom v Rim, kjer se bodo jutri udeležili vsedržavne manifestacije kovinarjev. S seboj nosijo tudi transparente, s katerimi bodo predstavnike vlade opozorili na pereča nerešenega vprašanja ladjedelništva in na nujnost sestave stvarnega načrta preureditve tega področja. Skupaj z delavci ladjedelnice bodo v Rim odpotovale tudi delegacije del^v^MM*»vseh, vaških bodo potne: stya|te«£(Mfc8na krifcde-. lavci sami s samoprispevkom, nekaj sredstev pa so prispevali obrtniki in trgovci goriške pokrajine. OB KONCU MESECA NA VRHU Tradicionalni piknik in netekniovaliii pohod Na Vrhu pripravljajo za konec meseca poletno prireditev. Gre za tradicionalni «pi'»nik« na Largi, ki bo v dneh 29. in 30. junija ter 1. julija. Osrednjo točko tridnevnega praznovanja predstavlja, letos že 2. pohod po Krasu, v neposredni vrhovski okolici. Na sporedu bo v nedeljo, 1. julija, dopoldne. Ni tekmovalnega značaja, udeležence pa čaka okrog 12 kilometrov dolga proga. Kolikor ne bo v tem in prihodnjem tednu sprememb, se bo poli od pričel ob 9. uri na Largi, progo pa bodo morali premeriti v treh urah. Vpisnina znaša tisoč lir na osebo, vpisovali pa bodo na prireditvenem prostoru neposredno pred startom. Kakor napovedujejo prireditelji, bodo vsem udeležencem poklonili spominsko plaketo, najbolj številni skupini pa bodo prisodil: trofejo prosvetnega društva Danica. Praznik prirejata domača sekcija VZPI-ANPI in prosvetno društvo. Slovesnost ob upokojitvi -ko?mIrfev a&k -s ***- njima«- n -- V-frž'5kt ladjedelnici kajpak skrbijo tudi za tradicijo. Te dni je odšla v zasluženi pokoj, po štiridesetih letih dela, skupina delavcev. Ob tej priložnosti je uprava podjetja poskrbela za slovesno večerjo v kraju San Dariele v Furlaniji. Upoko-ancern, med katerimi je tudi nekaj Slovencev, so podelili častna priznanja za dolgoletno zvestobo na delovnem mestu. Slovesnosti so se poleg vodilnih o-sebnosti tržiškega obrata Italcantie-ri, udeležili tudi predstavniki nekaterih večjih kovinarskih podjetij z Goriškega ter delegaciji ladjedelnic iz Sestri Levante in Castellamare di Stabia. asfaltiranju ceste ter ureditvi pločnika. V Štandrežu pa so opozorili še na prometne težave. Kamionisti namreč kljub prepovedi še vedno vozijo po štandreških ulicah, pa čeprav ima že lep čas udobno obvoznico. Odkar so zaradi del pri gradnji novega mosta delno zaprli stari lobniški most, se je preko štandreža usmeril ves promet med Gorico in kraji na desnem bregu Soče. Domačini sodijo, da bo potrebno z energično akcijo preprečiti sedanje navzduv.no stanje, ki ne prinaša samo ropot in prahu, ampak predstavlja tudi hudo nevarnost za prometne nesreče. Razstava keramike v Gradišču V mestni knjižnici v Gradišču je že nekaj dni odprta razstava keramičnih predmetov, ki so jih izdelali absolventi, povečini dekleta, dveletne deželne šole za usmerjeno izobraževanje. Kot nam je povedal profesor na tej šoli Vinicio Tomadin, so razstavljeni predmeti izdelani ročno. Med najbolj zanimivimi so krožniki, ki so jih izdelali na podlagi črepinj, najdenih lani med arheološkim izkopavanjem v zgodovinskem središču. Dijakinje so poleg krožnikov razstavile tudi risbe, izdelane na podlagi najdenih črepinj. Poleg krožnikov najrazličnejših velikosti so razobesili maske, skodelice, vaze, anfore in dekorativne panoje izdelane v obliki zidnih ploščic. V dveletnem šolanju so se dijakinje do tolikšne mere usposobile v poklicu keramičarke, da so sposobne izdelovati predmete, ki bodo šli zlahka v promet. To pa je že tudi jamstvo, da takšen poklic prinaša zaslužek. V času današnje krize in še zlasti mladinske brezposelnosti pa predstavlja takšen poklic za nekatere tudi rešitev eksistenčnega vprašanja. • V vojašnici v Ulici Boito v Tržiču bodo danes slovesno počastili 205. obletnico ustanovitve finančne straže. Slovesnost bo ob 10. uri. • Na šolskem skrbništvu je na vpogled ministrska odločba z dne 2. junija 1979, ki ureja namestitve, premestitve in imenovanja učiteljev in profesorjev, v začasnem delovnem razmerju na višjih srednjih šolah. OB JUTRIŠNJEM ZBOROVANJU Nad 300 kovinarjev odpolujc v Rim Približno tristo delavcev ladjedel niče bo danes zvečer odpotovalo z S SINOČNJE SEJE NA POKRAJINI Na dnevnem redu v glavnem vrsta administrativnih ukrepov Deljena mnenja glede poviška odškodnine zdrav, niškemu osebju v psihiatrični bolnišnici Po daljšem premoru, zaradi volitev namreč, se je sinoči sestal goriški pokrajinski svet. Se,a je bila sicer prvotno sklicana za torek, 19. t.m., vendar so zaradi splošne stavke preložili za en dan. Po skoraj dvomesečnem zatišju bi človek pričakoval, da se je med tem nabralo kar precej zapletenih vprašanj, o katerih so mnenja predstavnikov političnih strank dokaj različna. Resnici na ljubo, ie treba povedati, da vsega tega n; bilo, kajti seja je potekala zelo umirjeno, diskusije pa skoraj da ni bilo. Po prebranju in odobritvi zapisnika prejšnih sej, posebej pa tistega cd 5. aprila, ko je prišlo do ostrega besednega spopada med svetovalcem Agatijem in svetovalko Ferletičevo, je zasedanje potekalo presenetljivo hitro. Pokrajin ski odbor je seznami svetovalce z vrsto sprejetih sicer manj pomembnih sklepov ter predložii v ratifikacijo kar 21 različnih sklepov. Do krajše diskusije je prišlo le pri po trditvi sklepa o vložitvi priziva zo per razsodbe goriškega okrožnega sodišča o zadevi Miklus ter glede določitve višine odškodnine za noč no delo zdravniškega osebja v psihiatrični bolnišnici. Pri tem velja zabeležiti, da so predstavniki levice glasovali proti sklepu, medtem ko sta se socialdemokratski in mi sovski svetovalec vzdržala V na daljevanje seje je pokrajinski svet obravnaval in odobril še vrsto dru gih sicer manj pomembnih vprašanj. NA POBUDO RDEČEGA KRIŽA Na otroškem oddelku zdaj bolje opremljeni Na pobudo ženske sekcije Rdečega križa, je otroški oddelek goriške splošne bolnišnice prišel do dveh novih elektronskih naprav. Rdeči križ je namreč, ob mednarodnem letu otroka, podaril pediatričnemu oddelku bolnišnice posebno elektronsko tlačilko in avtomatsko tehtnico za novorojenčke, v skupni vrednosti okrog 2 milijona lir. Ob izročitvi omenjenih instrumentov, v ponedeljek popoldne, je bila v bolnišnici krajša slovesnost. Razstava ob mednarodnem dnevu sončne energije Tržiška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) se bo na svojstven način pridružila različnim manifestacijam ob mednarodnem dnevu sončne energije. Na Trgu U-nita v Tržiču bo v soboto od 9. do 20. ure razstava različnih vrst sončnih zbiralnikov, ob 20. uri pa bodo v dvorani Palaveneto prikazali nekaj dokumentarnih filmov in drugega materiala o možnosti izkoriščanja sonca. Na pot odhaja goriška odprava v Ande Z milanskega letališča Malpensa bo jutri odletela »miniekspedicija«, ki naj bi se približno čez mesec cfcii vzpela na 6.353 metrov visoki vrh Huandoy v Peruju in to preko do zdaj še nepremagane jugovzhodne stene. Ekspedicijo vodi Goričan, 38-letni Fulvio Ladini, Goričan pa je tudi 29-letni Maurizio Tavagnutti, medtem ko so trije člani iz okolice Milana, je eden Švicar. Vrh bodo skušali osvojiti ob uporabi posebne opreme, ki so jo nalašč za to priložnost izdelale nekatere tovarne. Ladini namerava spotoma posneti tudi daljši dokumentarni film. Srečno. Tc dni v gosteh športniki iz Splita Te dni se nudi v našem mestu skupina športnikov, članov Plivačke-ga kluba iz Splita. Prišla je na povabilo društva Gorizia nuoto. V ponedeljek je športnike iz Dalmacije sprejel tudi goriški župan De Simone. Danes in jutri si bodo gostje ogledali še nekatere zanimivosti v naši deželi, šestdnevno bivanje v Gorici pa bodo zaključili s prijateljsko tekmo v plavanju in vaterpolu, ki bo na sporedu jutri ob 17. uri v bazenu na Rojcah. Izleti Društvo slovenskih lovcev Julijsk krajine priredi 24. junija enodnevt avtobusni izlet na Koroško. Na v< Ijo sta dva avtobusa, eden za Ti žaško in eden za Goriško. Cena i: leta je 12.000 lir, vključena sta prt voz in kosilo. Prijave sprejemajo Dario Nanut (Ul. Garzarolli 182) štandrežu, Drago Tomšič (Ul. e impero 55) v Sovodnjah m Edvar Slovensko planinsko društvo v Gt rici priredi v nedeljo, 24. junij: vzpon na Bogatin s tolminske str: ni. Odhod ob 6. uri s Travnika, lastnimi sredstvi. Kino Gorivu CORSO 18.00-22.00 «1 giganti dac ciaio« (La piu grande battagli: del secolo). VERDI 17.15—22.00 «Napoli, serena ta cal. 9». M. Merola in Ria Di Simone. VITTORIA 17.30-22.00 «Kleinho C. Clery in M. Placido. Prepove dan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «La came riera nera«. PRINCIPE 18.00-22.00 «Casanovi & c.« A« ivi flori ra in okolica SVOBODA 18.00—20.00 «Vesoljsk: postaja št. 1». Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Tarzan ii Amazonke«. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Gangster«. France ski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v G< rici dežurna lekarna San Giustt Korzo Italia 244, tel. 83 538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICl Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna Rismondt Ulica E. Toti, 1:1. 72-701. Gostje s Krasa na Krmenki Na tradicionalni prireditvi, ki jo prosvetni delavci od Domja prireja jo na Krmenki, je v nedeljo, 10. t.m., nastopil tudi moški pevski zbor ««15. februar« iz Komna, ki je s svojim nastopom še obogatil tudi sicer obilen kulturni program AKTUALNO MEDNARODNO ZASEDANJE V BARIJU Letni pridelek biomase znaša sto milijard ton V času, ko energetskih virov primanjkuje, tudi rešitev, ki so le na videz utopistične - BARI — Od jeseni 1953, ko so države članice OPEČ sprožile e-nergetsko krizo, ko so začele o-mejevati dobavo nafte razvitemu svetu in dvigati njeno ceno, je vedno več ljudi, strokovnjakov in nestrokovnjakov, ki se ubadajo z vprašanjem, kako pomagati človeštvu, da v svojem naglem ekonomskem in socialnem razvoju ne občepi. Res je, da nafte ne bo zmanjkalo že jutri, premoga pa je tudi za pojutrišnjem, toda človek bi bil slab gospodar, če bi ne mislil tudi na kak poznejši dan. Res je sicer, da nam jedrska e-nergija veliko obeta, vendar je ta energija tudi nekoliko muhasta in nevarna. Zato bi ne bilo napak najti kako drugo «alternativo», kot OB LETOŠNJEM MEDNARODNEM LETU OTROKA Koliko prispevajo bogate države za pomoč lačnim v nerazvitem svetu Kako lahko bi bilo odpraviti lakoto, če bi bilo dovolj dobre volje Pred dnevi smo govorili o nedoslednosti predvsem bogatega, razvitega sveta, ki so ga polna usta človekoljubja, ki pa hkrati mirno, neprizadeto gleda, kako v svetu u-mirajo milijoni otrok od lakote in pomanjkanja. Mislimo na tiste kroge, ki tcčijo krokodilje solze nad trpljenjem milijonov lačnih in podhranjenih ljudi, hkrati pa trošijo za oboroževanje stotine milijard dolarjev na leto. Danes se v zvezi z mednarodnim letom otroka ustavljamo spet pri nekaterih konkretnih vprašanjih in sicer pri prispevku bogatega sveta za odpravo lakote, pri skrbi za otroka v svetu in pri nas ter pri podobnih vprašanjih. KOLIKO PRISPEVAJO DRŽAVE ZA POMOČ LAČNIM Z lahkoto se da ugotoviti, da pri »peš ajo bogate države zelo malo za ublažitev lakote na svetu ter za zmanjšanje otroške umrljivosti. V okviru Združenih narodov obstoja Organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO), ki se ukvarja predvsem z odpravo lakote po svetu. Ta organizacija pa razpolaga z letnim proračunom borih 110 milijonov, kar odgovarja znesku, ki ga vse države potrošijo za oborožitev v samih dveh urah in pol; . Veliko znanih osebnosti se je posamič zavedalo tega žgočega stanja ter je skušalo vplivati na vlade bo-bogatejših držav, a brez uspeha. Znani borec proti gobavosti Folle-reau se je več let obračal neposredno na vladi obeh velesil in ju prosil, naj prispevata vsaka le vrednost enega bombnika in gobavost bi bila odpravljena z našega planeta. Vse je bilo zaman. Drugi so predlagali, naj bi vsaka razvita država prispevala 1-1,5 odstotka narodnega dohodka za lačne. S 6trogo formalnega stališča je bilo vprašanje skoraj že rešeno, saj so se vse države uradno obvezale, da bodo skušale to storiti. Danes pa ni težko ugotoviti, da obljube niso držale. Le nekatere manjše države, med temi predvsem severnoevropske, so te obljube uresničile. Velike države sicer vsako leto večajo stroške za oborožitev za 3 do 4 odstotke, za lačne pa namenijo le skromne drobtinice. Italija na primer prispeva le 0,1 odstotka narodnega dohodka za lačne po svetu. Tudi poulične manifestacije nekaterih organizacij ter celo gladovne stavke posameznikov niso zalegle. ZASEBNE POBUDE PROTI LAKOTI Ker so oblasti skoraj vseh držav tako rekoč gluhe za lakoto ter za visoko otroško umrljivost v drža- vah v razvoju, so skušali nekaj storiti posamezniki in manjše dobrodelne organizacije. Uspeh je bil precejšen, v celoti pa je ostalo vprašanje nerešeno. Tako so nastale mednarodne dobrodelne organizacije in skupine prostovoljcev, ki nabirajo prispevke za lačne. Temu zgledu so sledile tudi nekatere krajevne ustanove, zlasti občine in dežele, ki so vključile v svojo letno bilanco tudi prispevek za lačne po svetu. KATERE BOLEZNI KOSIJO MED NOVOROJENČKI Lahko bi rekli, da umre na svetu največ novorojenčkov zaradi lakote, podhranjenosti in bolezni, ki so s tem v zvezi. Afriški novorojenčki umirajo tudi zaradi avitaminoze, pomanjkanja beljakovin ali zaradi driske. Otroci umirajo tudi zaradi navadnih otroških bolezni in njihovih posledic. Večkrat bi-,ti o-troci preživeli, če bi bili pravočasno cepljeni. Tudi slabe higienske .raz. mere pogubno vplivajo -na novorojenčke. KAKO ODPRAVITI LAKOTO Človek se vpraša, ali bi se dalo tako žalostno stanje na svetu na kak način popraviti. Številke so precej zgovorne: 15 milijonov otrok umre vsako leto za lakoto, 800 mi-milijonov ljudi je lačnih, skoraj dve milijardi zemljanov je podhranjenih. Po drugi strani pa potroši svet 400 milijard dolarjev letno za oborožitev, torej posredno vsaj za ubijanje sočloveka. Naš Prešeren bi rekel: «Kako strašna slepota je človeka...« V teoriji bi bilo torej dovolj, da bi vse razvite države prispevale vsako leto po en odstotek svojega narodnega dohodka za lačne. Dovolj bi bilo celo, da bi države ne kaj let ne večale stroškov za oborožitev in bi namenile ta denar za države v razvoju. Na žalost pa do tega ne pride. Le redke države (Švedska, Holandska) nudijo po en odstotek narodnega dohodka lačnim ljudem, večje in bogatejše države pa običajno večajo vsako leto stroške za oborožitev, za lačne pa namenijo le kako tisočinko narodnega dohodka. Neki statistiki so izračunali, da bi se lakota na svetu lahko odpravila že v enem desetletju. Zmanjšali naj bi, z mednarodno pogodbo, Prispetajtp za DIJAŠKO MANCO stroške, za oborožitev, povečali naj bi pomoč nerazvitim državam in vzpodbudili naj bi nekatere gospodarske veje, ki bi posredno vplivale na odpravo lakote. Nekaj let bi morale bogatejše države neposredno nuditi prehrano lačnim ljudem nerazvitih držav, polagoma pa bi morali te narode v razvoju prepričati o umestnosti primernih gospodarskih dejavnosti. Ne bi bilo pravilno, da bi ti narodi v nedogled živeli od miloščine drugih. Nekateri so že izračunali, da bi si vsaka lačna družina v Afriki omislila n.pr. kokošnjak, mnogi pa bi lahko tudi čebelarili. NEKAJ O PRAVICAH OTROKA PRI NAS V naših krajih in v evropskih državah nasploh je za otroke razmeroma dobro poskrbljeno. Državne in krajevne, ustanove skrbijo za no- sečnice ter za novorojenčke, nato pa še za njihovo varstvo in vzgojo v vrtcih in šolah. Tudi posamezniki si precej prizadevajo, da njihovi otroci niso zanemarjeni. S strogo materialnega stališča ima otrok celo več, kot bi potreboval. Malo drugačen pa je psihološki odnos odraslih do otrok, ker jim nudijo vse materialne dobrine, večkrat pa jim ne izkažejo pristne ljubezni, razumevanja in človeške topline, ki so je tako potrebni. Na splošno gledamo na otroka še vedno «cd zgoraj« ter se mu nočemo bistveno približati. Čez leta pa, ko je že prepozno, tožimo, da nas o-troci ne razumejo. Potrebno bi bilo torej, da se o-troku približamo z vso človeško toplino ter da ga skušamo imeti za sebi enakega. Le tako nas bo otrok vzljubil in nas razumel. (srs) temu tudi pravijo. V zvezi s tem bi veljalo ustaviti se pri nekem i-talijanskem strokovnjaku in njegovih zamislih, ki pravzaprav niso prav nič nove, ki pa jih znanstvenik temeljiteje obravnava. Tako imenovana biomasa, to se pravi vse rastlinske, organske, sestavine ki jih ustvarja ali gradi sonce, rekli bi točneje sončna e-nergija v znanem procesu fotosinteze, to se pravi v procesu, ki ga omogočajo sončni žarki v rasti vsega rastlinstva, torej ta biomasa je lahko neizčrpen in iz leta v leto obnavljiv vir energije, ki ga človek doslej ni jemal v zadostni meri v poštev tudi pri u-stvarjanju energije, tudi v problemu energetike, torej tudi v primeru problema, ki vedno močneje zaskrbljuje človeštvo. In o tem torej, o vprašanju, kako izkoriščati biomaso kot vir energije, bodo razpravljali na znanstvenem zasedanju, ki ga sklicujejo na univerzi v Bariju v teh dneh. Gre za drugo zasedanje in tudi za mednarodno razstavo o izkoriščanju sončne energije in drugih alternativnih energetskih virov. Mednarodno zasedanje sklicuje in ga bo vodil prof. Giorgio Nebbia, ki se že trideset let u-kvarja s proučevanjem sončne energije. Zasedanja se bodo udeležili razni strokovnjaki iz vseh predelov sveta, pa tudi znanstveniki iz raznih italijanskih ustanov, kot na primer strokovnjaki iz laboratorijev IRI, EFIM, ENEL, AG IP, FIAT itd. Prof. Giorgio Nebbia se z vprašanjem sončne energije oziroma z vprašanjem izkoriščanja tega neizčrpnega energetskega vira u-kvarja že od leta 1953. Kot smo že rekli, ni to povsem nova ideja, saj je znano, da so tako Japonci kot tudi že Američani, Sovjeti in Nemci že zdavnaj začeli proučevati možnosti biokemičnega izvora energije. Gre namreč za to, da bi odkrili naglo rastočo rastlino, ki bi vsebovala določene sestavine, ki bi ali s fermentacijo ali kako drugače omogočale pridobivanje večjih količin alkohola, plina ali kake droge uporabne sestavine, ki naj bi nadomestila nafto ali benzin, skratka energijo, ki nam jo dajejo klapičpj vjj^^r- iiiHiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiniiiiiiiitimniimMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuraiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii . a/s. m&fin __________________________________ .jsOJMjs* * •'»!. o ^ Patronat KZ - INAC svetuje Posebni pogoji za priključitev kmečke, obrtniške in trgovinske dobe v sklad podrejenih delavcev Vpr.: «Z velikim zanimanjem sem sledil pisanju v vaši rubriki o novem zakonu o priključitvi dobe iz enega sklada v drugega. Zato sem zainteresiran tudi jaz, vendar nisem prav razumel, kako bi se moral ravnati. Najprej sem 12 let delal pod gospodarjem, sedaj pa sem že deset let obrtnik. Če bi sedaj priključil teh deset obrtniških let, kakšno pokojnino bi dobil? Bi moral kaj odplačati ali bi mi 1NPS to dobo avtomatično dodal k prejšnji dobi? Kaj mi vi svetujete?* N.B. Novi zakon, na katerega se nanašate, daje zavarovancem možnost, da dosežejo priključitev oziroma prenos zavarovalnih prispevkov iz enega pokojninskega sklada v drugega. Vendar so pogoji, predvsem finančnega značaja (neke vrste odkup), precej različni. Priključitve zavarovalne dobe v sklad podrejenih delavcev pri splošnem obveznem zavarovanju se lahko poslužijo tudi samostojni delavci (kmetje, obrtniki in trgovci), vendar morajo zadoščati bistvenemu pogoju, da so ob predložitvi prošnje vsaj pet let vpisa- ni pri splošnem obveznem zavarovanju. V nasprotnem primeru ne morejo biti pripuščeni k priključitvi. To velja tudi za vaš primer: trenutno ste vpisani pri obrtniškem zavarovanju, torej prenos zadnjih deset let prispevkov je pravno nemogoč. To bi se lahko zgodilo edinole v primeru, da bi se vi sedaj nekje zaposlili in komaj čez pet let bi lahko bili pripuščeni k priključitvi. Vendar pa bi morali ob tem plačati lepo vsoto denarja. Če se pa nameravate še naprej ukvarjati s svojo samostojno obrtniško dejavnostjo, vam svetujemo drogo možnost: na osnovi svojih 12 let pri splošnem obveznem zavarovanju lahko tudi kot obrtnik plačujete prostovoljne prispevke, da tako integrirate svojo delavsko pokojninsko dobo na 15 let, s čimer bi pridobili pravico do starostne pokojnine pet let prej kot sicer (s 60. letom), pa tudi delavska minimalna pokojnina bi bila višja kot pri obrtniškem pokojninskem skladu. V ta namen morate vložiti na INPS zadevno prošnjo in avtorizacija bo veljav- na od naslednje sobote po predložitvi prošnje. Dejansko vam manjkajo le tri leta prostovoljnih prispevkov, lahko pa celo manj, če n.pr. uveljavljate simbolične prispevke na osnovi služenja vojaškega roka. RETROAKTIVNO PLAČEVANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV DO KONCA JUNIJA Vse zavarovance, ki so jih pooblastili, da si plačujejo prostovoljne prispevke pri splošnem obveznem zavarovanju, obveščamo, da izjemoma do konca tega meseca morejo poravnati tudi retroaktivno prostovoljne prispevke za nekrita obdobja. To se zavarovancem tudi izplača, ker tako lahko poravnajo prostovoljne prispevke še po stari «tarifi«, ker od 1. januarja 1979 dalje so najnižji prispevki 4-krat višji, vsakdo pa mora plačati prispevke tistega razreda, ki mu ga je ob izstavitvi avtorizacije določil INPS. se bo znanost lotila Kaj povedo podatki gije — nafta, plin in premog. Čeprav ideja ni nova, je nova temeljitejša študija vsega tega problema in prof. Giorgio Nebbia vztraja na tem, da nam sonce p-šlje na zemljo vsako leto 13.000-krat več energije kot je človek dobi iz tako imenovanih tradicionalnih virov, torej iz premoga, nafte, plina in hidrocentral itd. Prof. Giorgio Nebbia pravi, da samo na kopnem «znaša letna proizvodnja biomase kakih sto milijard ton, vtem ko da izkop premoga, nafte in zemeljskega plina borih 7 milijard ton goriva na leto«. Seveda italijanski znanstvenik ne pove, da je v onih sto milijardah ton biomase vse listje gozdov, vsa trava, ves kmetijski pridelek itd. itd., in da bi potrebovali veliko, zelo veliko «poIj», da bi mogli pridelati toliko najboljše rastline, ki bi dala toliko energije, kolikor je da sedem milijard ton nafte, premoga in zemeljskega plina kolikor ga porabi človeštvo v letu dni. Iz umetnostnih galeri, Kiparka Lidia Polla Kiparka Lidia Polla, ki je pred leti že razstavljala v galeriji Car-tesius, se je prav tam ponovno predstavila. Vendar je tokrat pripravila za razstavo le nekaj glav, ki še spominjajo na njeno veliko razstavo pri Barisiju, torej na razstavo, ki je vzbujala pozornost po nekakšni eruptivni sili modeliranja gline v svojstvenem ekspresionizmu človeških obrazov z globoko izvotlenimi očesnimi duplinami. Vsa ostala tokrat razstavljena dela pa so za večino poznavalcev presenetljiva novost, «vtisi iz pripovedništva«, kakor je njeno slikarstvo imenoval kritik Carlo Milic v pronicljivi uvodni besedi priložnostnega kataloga. Lidija Polla je Mascherinijevo učenka, ki se je na znani poleim akademiji v Salzburgu izpopolnjevala tako v kiparstvu kot tudi v slikanju pod vodstvom dunajskega mojstra Szyszkovitza (šiško-viča), v tem kc jo je uvajal v slikanje v Trstu zhtihi niojster Ro-siniano. K tem dtkiajiho še njene učitelje Brilla, Sambo in Perizzija s Tržaške risarske šole «Revol-tella», pri katerih se je usposob-Ijala. Odlike ali bolje svojstva teh u-metnikov je Pollieva povezala in predelala v izrazito osebno prirejeno podajanje ljudi v risbi ter v slikah dolge vrste portretov, v katerih je vsaj prikrito nakazana človeška problematika. Lidia Polla se namreč ne laska ljudem s tem, da bi jih prikazala lepe ali še lepše. Prikazuje oziroma izdeluje jih, vsaj v risbi, im zares edinstven način risanja, tako da pri risanju ne vidi direktno te ga, kar riše, ne vidi direktno portretiranca, pač pa oboje opazuje v zrcalu, s čimer se skuša izo gniti neposrednemu vplivu po slednjega, da na ta način laže in temeljiteje filtrira njihovo duhov nost v času nastajanja risbe. Lidia Polic posredno ustvarja tudi svoja olja. Ko v barvah dovrši portret s čopiči, ga pritisne tesno ob novo belo platno in nate odmakne. Takšen skrajno ploski odtis nato še dopolnjuje z razma zavanjem in ostrgavanjem barve S tem postopkom doseže v čudo vito lepe barvne megle potopljene obraze, v katerih pa sta, razum Ijivo, zamenjani leva in desno stran. Tudi tu torej gledana sli ka predstavlja le simbol duhov nega odraza portretiranih ljudi Na razstavi med številnimi drugi mi olji izstopata dve in sicer sli ka z naslovom «čudodelka» tei trije obrazi otrok, ki se zdijo kot svež cvetlični šopek. M. B. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Oddaja o športu 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Rim: 205. obletnica ustanovitve zbora finančne straže 18.15 Vsakdanja pravljica: Volk Boris in štorklja 18.20 Ana, dan za dnem — 30. del 18.35 Drugačno poletje 19.20 Pepton Plače — 20. nadalj. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Lascia o raddoppia? Nagradna oddaja, ki jo vodi Mike Bongiorno 21.45 Dolly 22.00 Dnevnik 1 — Posebna oddaja Ob koncu Dnevnik Drugi kanal 12.30 Gledališče vesti 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Kulturna bogastva 18.00 Iz Viadane: Kolesarstvo Sledi program za mladino 18.15 Lutkovo gledališče 18.35 Onkraj ledenega polja, dok. 18.55 Dnevnik 2 — Šport 19.15 Prigode Blacka Beautyja — TV film Sammy in Mary 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Starskg in Hutch — TV film Tišina Ignatius je vodja zbirnega centra bivših jetnikov, ki so jih izpustili na častno besedo. Med temi je tudi nemi tatič, Larry, ki je navidezno neškodljiv element. Ob njem je Rick, ki je prav ta- • ko nem kot on. Ko je neki nočni čuvaj odkril rop v neki zlatarni, je dal alarm. Vendar so ga vlomilci koj zatem umorili. Starsky in Hutch sta prihitela na kraj in po sledeh tatu prišla v zbirno središče bivših jetnikov, ki ga vodi pater I-gnatius. Tu pa najdeta le nesrečnega Larryja. Medtem se odkrije, da so v zlatarno vdrli na enak način, kot je vdiral znan ropar ki so ga pred nedavnim izpustili iz zapora. Starsky in Hutch se odpravita na pot, da bi odkrila tega vlomilca in ga tudi odkrijeta, vendar že mrtvega. Vse kaže, da ga je umoril Larry. Za- deva postaja še bolj sumljiva, ko preiskava dokaže, da pater Ignatius ni nihče drug kot eden izmed zlo-, čincev, ki je umoril nekega duhovnika in se preoblekel v njegove obleke. 21.35 Na prvi strani — Mehanizmi vsakodnevnega obveščanja 22.35 Teatromusica speciale Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.55 Poročila 18.00 Japonske pravljice 18.15 Apokalipsa živali, dok. film 19.05 Reportaža: TORBEŠI Reportažo so posneli v Žirovnici in njeni okolici, torej v dolini reke Radike v zahodni Makedoniji. Tu živijo «torbeši», del mijaškega plemena, ki je v času turške oblasti na Balkanu sprejelo islam. To so Makedonci -muslimani. Odkod ime «tor-beši«, ni znano oziroma ni jasno, pa čeprav nekateri pravijo, da so dobili to ime. ker so svojo staro vero prodali za «torbo urbe« za torbo neke mlečne jedi. Naj bo kakorkoli, rtorbeši« skušajo opravičti svoje ime in mu dati drugačen pomen. 19.35 Obzornik 19.45 Razmišljanka — Izmišljanka Miš 20.30 TV dnevnik 21.00 Reportaža 21.30 V živo: Potrošništvo, porabništvo, potratništvo Vmes Poročila Koper 20.50 Stičišče 21.15 TV dnevnik 21.30 Morilec — Žrtev, film Režija: Maurizio Lucidi Igrajo: Tomas Milian, Pierre Clementi, Katia Christine 23.05 Cinenotes — dok. oddaja 23.35 Rock na sceni: Tangerine dream Zagreb 19.15 Tehtnica za natančno tehtanje 19.45 Vabilo na potovanje 21.00 Argumenti 79 21.50 TV drama: Celjski proces ŠVICA 19.15 Cirkus prihaja, TV film 20.05 čarovnica, TV film 21.45 Kralj vloma, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Pesmi s festivalov; 9.40 Disco mušic; 10.05 Slavni izvajalci; 11.00 Naš podlistek : KrižanoKska jNebieza«, 17. del; 11.35 Rock« in .folk opere;: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Naši zbori; 13.35 Prijeten popoldan z ansamblom Avsenik; 14.10 Danes bomo govorili o...; 14.30 Glasbeni dosje; 15.00 Jugotonov ex-press; 15.35 Vodič po glasbeni u-metnosti; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba: Klasiki 20. stoletja; 18.05 Svoboda je terapev-tična; 18.30 Priljubljeni odlomki iz operet. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 19.30 in 20.30 Poročila; 9.15 Vesela glasba; 10.00 Z nami je...; 10.10 Oddaja za otro ke; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Glasbeni spored; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.30 Za vas izbrani; 15.00 Italijanski zbori; 15.30 Juke box; 17.00 Savio rekord; 17.15 Prisluhnimo jim skupaj; 17.30 Crash; 18.00 Klasična kitara; 18.32 Jugoslovanski pop oder; 19.15 Poje Ana Oxa; 19.32 Orkestri lahke glasbe; 20.00 Operna glasba, poezija in ples. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 17.00 Po ročila: od 0.00 do 7.00 Prenos Ra dia Ljubljana; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pregled zamejskega tiska; 8.30 Prenos Radia Ljubljana; 14.03 Po domače z ansamblom bratov Avsenik in ansamblom Ottavia Brajka; 14.37 Popevke se vrtijo; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glas- ba po željah; 17.30 Aktualna te ma; 17.35 Znane melodije; od 18.00 dalje Prenos RL. RADIO 1 8.00, 9.00, 10.00, 12.C0, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Jutranje prebujanje; 7.45 Poštna kbčija; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 Radio,apctfio; 11.00 Kuore s «K»; 11.30 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 12.03 in 13.15 Vi in jaz: 14.30 Glasbene puščice; 14.30 Možne zgodbe; 15.03 Rally; 15.35 Er-repiuno - popoldanska srečanja; 16.40 Mladina in klasična glasba; 17.00 Hrup gledališča; 17.30 Glo betrotter; 18.05 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 18.35 Programi pristopanja; 19.50 Biti policaj, ra dijska priredba; 20.00 Opera-Quiz; 20.30 California dreamin’; 21.03 Glasbena Evropa '79; 21.50 Glasbeno naključje. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00. 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro otroci!; 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasba za dober dan; 9.30 Mladina poje: VIII. tekmovanje učencev glasbenih šol Jugo slavije; 10.05 Z radiom na poti: 10.45' Turistični napotki: 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Iz na ših krajev; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.30 Od melodije do melodije: 17.00 «Vrti l.iak«; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 19.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 19.35 Novi posnetki pianistke Dike Rančigaj; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 21.00 četrtkov večer domačih pes mi in napevov; 22.05 Literarni ve čer; 23.20 Plesna glasba iz jugoslovanski studiov. r 43. L Branko Babič 1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 19H - 1942 ^ Ko nas je zagledal, se mu je v hipu vrnilo upanje, da še ni čisto vse izgubljeno. Morda pa je v globini svojih občutkov tudi upal, da bo s svojo vojsko nemara spet našel svoje drage. Nikoli nisem zvedel, če je našel izgubljene svojce, če se mu je uresničilo upanje, ki ga je prevzelo v tistem trenutku. Ob tem doživetju sem takrat občutil vso veličino Kozare in njenega junaškega ljudstva. Na mestu, kjer smo se ucaborili, so bili ostanki neke barake, ki smo jo zgradili še pred ofenzivo. Ne vem, zakaj je ni sovražnik požgal ali kako drugače popolnoma u-ničil. Morda si je mislil, da je ne bomo mogli več uporabljati. Težko je verjeti, da ni šel tod mimo. Kakorkoli že, hitro smo jo usposobili, še nekaj dogradili in tako smo si predili prvo zasilno bivališče po ponovnem prihodu na Ko-zaro. Toda naša poglavitna naloga je bila poiskati preživele, zlasti ranjence. Zato smo v baraki pripravili zasilno ambulanto. Na vse strani smo razposlali patrulje in raziskovali teren. Že prve dni smo našli nekaj ranjencev, ki so se skrili po grmovju, globelih in težko dostopnih krajih, kamor so se nekako zavlekli pred sovražnikom. Nekatere je bilo težko dobiti, ker se niso oglasili, ko so nas slišali, saj so mislili, da je kakšna sovražnikova zvijača. Po vsem, kar se je zgodilo na Kozari, niso mogli namreč verjeti, da so tu partizani; ustaši in domobranci so se velikokrat posluževali takih prevar. Javljali so se kot partizani in pozivali ljudi, naj pridejo iz svojih skrivališč. Marsikdo je tudi nasedel. Zato so naše patrulje klicale in pozivale ljudi, če so kje skriti, naj se oglasijo. Že po nekaj dneh smo tako zbrali precej ranjencev in jim nudili prvo pomoč. Bili so v kritičnem stanju, lačni in rane so se jim zagnojile, nekateri pa so bili že fizično in psihično do skrajnosti izčrpani. Ko smo jih prenesli v barako - ambulanto, jim očistili in obvezali rane ter jih za silo nahranili, so si kmalu opomogli. Tako nam je v dobrem tednu dni uspelo najti blizu 30 ranjencev. Kmalu smo napolnili našo barako - ambulanto. Hkrati z ranjenci so se začeli javljati tudi ljudje, ki se jim je nekako posrečilo ogniti se sovražniku. Med njimi so bili tudi borci in tako se je naše število stalno večalo. Vse smo za silo nahranili. Posebne skupine so namreč skrbele za živež. Po Kozari se je klatilo še veliko živine, ki se je pasla po senožetih in je sovražnik v lovu za ljudmi ni uspel odgnati. Tako nam mesa ni primanjkovalo. Vendar se je sčasoma nabralo precej ljudi in vseh nismo mogli oskrbovati. Zato smo civiliste pošiljali domov; sicer pa so že sami rade volje odhajali na svoje domove, medtem ko smo borce vključevali v našo enoto. Sovražnik je namreč zapustil vasi izpod Kozare. Ko se je v strelcih pomikal preko Kozare, ni puščal za seboj svojih postojank, razen v mestih in na izpostavljenih točkah, pač pa je zasedel in nadzoroval vse komunikacije. Naselja pa so bila prazna, saj je vse prebivalstvo zbežalo na Kozaro. V posamezne vasi so le občasno prihajale ropat sovražnikove patrulje. Odnašale so vse, kar se je še našlo in dalo odnesti. Predvsem so iskale živež. Čez deset dni se je v spremstvu 1. čete 2. bataljona vrnil na Kozaro politkomisar odreda Boško Šiljegovič. Tako se nas je nabralo že okrog 300 borcev, za dve četi. Za usodo drugega dela štaba odreda in okrožnega komiteja ter agitpropa takrat še nismo ničesar vedeli. Po nekaterih krajih Kozare so se še sprehajale manjše sovražnikove e-note in iskale bunkerje ter skladišča. Na Vitlovsko, kjer je bila naša glavna baza, so večkrat prišli in odnašali živež, sanitetni material in drugo. Žal tedaj še nismo bili tako močni, da bi jim to preprečili in jih pregnali s Kbzare. O tem, kakšno je stanje na Kozari in o našem položaju sem 16. julija v obširnem pismu poročai delu štaba odreda oziroma komandantu Obradu Štišoviču, ki se je prebil iz obroča in se trenutno nahajal na levi strani reke Sane. Hkrati sem preko njega poročal operativnemu štabu Bosanske krajine. Glede na težak položaj sem v pismu zahteval, naj se 1. bataljon čimprej vrne na Kozaro.(*) S prihodom nove čete se je naša moč okrepila in zato smo začeli pošiljati patrulje globlje v notranjost Kozare in iskali ljudi. Zlasti smo intenzivno iskali zvezo z delom štaba odreda in okrožnega komiteja, ki je ostal v obroču. Pri tem smo našli nove ljudi in borce, ki so začeli počasi prihajati iz svojih skrivališč. Tovarišev iz dela štaba odreda in okrožnega komiteja pa nikakor nismo mogli najti. Bali smo se že za njihovo usodo. Končno pa je prispela patrulja s sporočilom Soše, da so živi in zdravi in da sporočajo, kje so. Ne vem, kako so zvedeli za nas. Bili smo res veseli in srečni, da so se rešili. Dobrih štirinajst dni smo se iskali. Brž smo se dogovorili za zvezo in mesto srečanja. Oboji pa smo nadaljevali z iskanjem ljudi in postopoma urejali naše vrste. Medtem se je vrnil 1. bataljon. Tako okrepljeni smo »začeli preganjati sovražnikove patrulje s Kozare in jo čistiti. Kmalu je bila spet naša. Ko smo se 19. avgusta 1942 vsi zbrali na Paležu, hribu na zahodni strani Kozare, nas je bilo že 900 borcev. To so bili v glavnem borci 1. bataljona in vsi tisti, ki so ostali v obroču ter se uspeli rešiti. Dva bataljona kozarskega odreda Pa sta šla v sestavo 2. krajiške brigade, ki je bila ustanovljena na Podgrmeču 2. avgusta 1942. Na zboru na Paležu je zavladalo veliko veselje. Skupno smo pretresli položaj in si pripovedovali, kako je vsakdo od nas preživel strahotno ofenzivo. Bilo je skoraj toliko zgodb in doživetij, kolikor nas je bilo tam zbranih, zlasti tistih, ki so ostali v obroču. Josip Mažar - šoša, Rat-ko Vujovič - Čoče, Vladimir Nemet-Braco in še nekateri člani štaba odreda in okrožnega komiteja so si izkopali bunkerje pod zemljo in nanje naložili skladovnico drv. S seboj so si vzeli za nekaj dni hrane in vode ter se predali upanju, da jih sovražnik ne bo odkril. Nikica Pavlič, Skender Kulenovič, Vinko Winterhalter, Dušan Bole in drugi člani agitpropa so si uredili ležišče pod debelim deblom porušenega drevesa, ki je ležalo čez jarek, nad tem pa je bilo nametanega več kot sto kubičnih metrov razžaganega lesa. (*) Pismo, ki ponazarja tedanje stanje, Je ohranjeno v Vojaške10 arhivu v Beogradu. KOŠARKA _____ SINOČI SEJE V TURINU KONČALO 21. EVROPSKO PRVENSTVO Sovjetska zveza zasluženo na prvem mestu Sovjeti so v finalu za prvo mesto visoko premagali Izraelce, ki so na tem prvenstvu presenetili Sergij Belov, Tkačenko in mladi Tarakanov najboljši na igrišču - Premoč «rdečih» pod košema NA SEMINARJU ZA ODBORNIKE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Koristne informacije in izmenjava mnenj Živahna debata po posameznih predavanjih 'V' "v :*x" Eurobasket '79 • < ---'.V-v.......... ....... ...... .. TURIN — Presenetljivim Izraelcem ni uspel podvig. Sovjetska zveza jih je zasluženo premagala in je tako osvojila svoj 12. naslov evropskega prvaka. Sovjeti so tako prekinili premoč Jugoslovanov, ki so trikrat zaporedoma osvojili prvo mesto v Evropi. Končala se je tako velika turin-ska prireditev, ki je bila glede kakovosti igre pod pričakovanjem. Pred sinočnjo tekmo nam je bivši trener beneškega Canona Tonino Zorzi dejal: «V današnjem srečanju manjka neki finalist: Jugoslavija.* Zorzi je zadel v črno. Tekma SZ - Jugoslavija bi bila prava košarkarska poslastica in odraz moči v evropski košarkarski areni. Bila pa bi to tudi krivica za izredno izraelsko reprezentanco, ki je na tem prvenstvu pokazala, kaj se da doseči z zvrhano mero volje in požrtvovalnosti. Sovjetska zveza — Izrael 98:76 (47:33) SOVJETSKA ZVEZA: Jeremin 4 (2:2), Homicius 4 (2:2), Tarakanov 22 (2:3), Žarmuhamedov 6, Lopatov 2, Jedeško 2, Bijelov 24 (4:4), Tkačenko 29 (1:4), Miškin 2, Salnikov 2, Bdcstenji 1 (1:3), Žigilij 2. IZRAEL: Menkin 10 (4:5), Schvvarz 4, Ben-Ari 2, Arcesti 6 (2:2), Silver 12 (2:2), Berkovich 16, Leibovich 2, Mcscovich, Kaplan 6, Sherf, Hozez, Y?nai 18 (4:4). SODNIKA: Cabrera (Španija) in Jarzebinsky (Poljska). PON: nihče. PM: Sovjetska zveza 12:18, Izrael 12:13. SON: Sovjetska zv. 17, Izrael 18. Srečanje je bilo v začetku dokaj izenačeno in Izraelci so celo dvakrat dosegli minimalno prednost dveh točk (v 5. min. 8:6, in v 9. min. 10:8). To pa je bilo vse, kar so sinoči zmogli Izraelci proti razigranim sovjetskim košarkarjem, ki so imeli manjše težave z nasprotniki le v prvem polčasu in tudi' V1 tem delu igre je bilo jasno, da -do-presenečenja ne bo prišlo. "■»HprK. or. h Kot je bilo pričakovati je Gomelj-ski v obrambi igral cono. Orjak Tkačenko je bil za prenizke Izraelce pod košema skoraj nerešljiva uganka. Sovjetski center je namreč dosegel kar 29-točk in je bil v obrambi nepremagljiv. Poleg tega pa sta se v tem razigrala še mladi Tarakanov (22 točk in gotovo eden najboljših mladih košarkarjev na tem EP) ter veteran Sergej Bijelov (24 točk) ter usoda Berkovicha in tovarišev je bila tako zapečatena. Sploh pa so Sovjeti v tem srečanju taktično strumno igrali in prisilili nasprotnika, da je moral metati le z velike razdalje. V začetku so Izraelci dokaj točno metali na koš, ko pa so bili utrujeni niso bili več tako točni. S tem pa je postala nevarnost Izraelcev za «rdeče» manjša. Sovjeti so vrtoglavo večali svojo prednost (od 21 do celo 28 točk). Njihova zmaga je bila povsem zaslužena. Izraelci pa so se seveda zadovoljili s srebrno kolajno, kar predstavlja zanje doslej največji u-Speh. Sledila je kratka svečanost, na kateri je sekretar FIBA Jugoslovan Stankovič nagradil prve tri reprezentance. S Sergejem Bijelovom, kapetanom SZ, ki je visoko dvigoval velik pokal za osvojeno 1. mesto in ob zvokih sovjetske himne je tako adel zastor na 21. evropsko košar - arsko prvenstvo. Po tretjem mestu «plavih» Bron le skromna uteha Nezbranost, nasičenost s košarko. poprečna priprava nekaterih reprezentantov, slab odstotek metov: to in drugo je pripomoglo da je Jugoslavija na tem EP igrala pod svojimi sposobnostmi. Slavničeva želja se je uresničila. Popularni <.