Slovensha Kratina. Soboška gimnazija. Obljubljeno nam je, da se bo v doglednem času višja gimnazija po-; državila, kakor hitro namreč bodo to dopuščale državne finance. Takoj po ukazu Nj. Vel. kralja o vpostavitvi vl^je gimnazije in sicer postopoma, se je ustanovil poseben kuratorij za samoupravno gomnazijo. V tem kuratoriju so trije zastopniki soboške občine, dva zastop^ nika staršev in dva zas.topnika gimnazije. Po nalogu ministrsitva proisvete se je začelo takoj z vpisovanjem učencev za 5. gimnazijski razred. Kakor izveano, se je vpisalo v 5. razred 40 učencev. Tako šteje sedaj soboška gimnazija 400 učencev, kar je veekakor lepo število in jasen dokaz za potrebo popolne gimnazije. V 5. razred je prišlo nazaj 28 učencev in sicer iz Ljubljane 11, iz Maribora 9, iz Ptuja i, iz Kočevja 1 in iz Celja 1, 14 dijakov ni bilo vp:sanih nikjer, ker radi pomanjkanja eredstev niso mogli na druge gimnazije po dovršitvi nižje srednje šole v Soboti. Tako se je eedaj tudi t&m učencem izpolnila prisrčna želja, da bi končali svojo srednjo šolo doma. Odziv dijakov na poziv gimnazijskega vadstva je bil takojšen. Upamo, da bodo merodajni krogi uvideli kaj kmalu prevažno potrebo soboške gimnazije v nacionalnem in kulturnem oziru in bodo pod- vzeli vse korake, da se soboška gnmazija tir pieje po.(lržavi. Sobota. Bolniearski tečaj Rdečega križa v Soboti ee je otvoril dne 14. oktobia. Otvoril ga je *am sreški načelnik g. Lipovšek ob 5, uri popoldne. V tečaj se je vpisalo 35 6lušateljev in sluSatelj'«. To je vsekakor lepo število in priča dovolj zgovorno o zanimanju za ta tečaj, ki bo trajal tri me.sece. — Poročil se je te dni g. Oto Cvetko, uradnik na hranilnici soboške občine, z gdč. Bartakijevo iz Markišavec. Mlademu paru obilo božjega blagoslova! — Dne 1G. oktobra je Sobota doživela letalski napad. Naipad so jzvršila štir.i vojaška letala. Vsekaikor so mnogi sledili temu zračnemu napadu z velikim zanimanjem, vendar pa moramo pripomniti, da se nekateri nitso ' žali potrebnih pre.dpisov. Kaj pa bi bilo, če bi< se reenieno izvršil napad na naše meeto? Ali bi ee potem tudi nekateri Bmejali? — Kolodvorska ulica je vedno polna prameta, zlasti od tistega časa, odkar smo izgubili Radgono, ker je postala Sobota takorekoč trgovsko središče Slovenske krajine. Tako se je povečal tovorni in osebni pi'omet. Ta ulica. je bJ-la ot> 'leževnih dneh polna blata. Letos eo se lotili temeljitega popravila. Sedaj pa iso naenkrat ustavili delo, češ, da ni več denarja. Ulica je eedaj 1-az.kopana, kar ovira proniet. Čudimo ee le, da še ni prišlo do kake večje nesreče. Sedaj ob deževnih dneh v jeseni se bo povečalo tudi blato, da ta ulica skoro ne bo za noben promet. Zato je nujno, da ee najcTč neije potrebgji denar za dovršitev te tako prometne ulice. Uipajmo, ,da. ]K> o^činska uprava to starila. — Kakor poroča Ek&pozitiirS i^vne b&rze dela v Soboti, je ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje z aktom št, GIG z dne 12. 10. 1933 znižalo prevoz sezonskim deIavcem za njihovo žito iz Vojvodine od prejšnje tarife eno tretjino irevoza na eno petinko. Veeeli smo tega znižanja na železnici, ker se tako še bolj .poceni prevoz tako težko zasluženega žita našib poljekih eezonskih delavcev v Vojvodini. Vsem poljskim delavcem iz Slovenske krajine to iz srca iprivoščimo. Tumišče. Unula je v petek dne 18. t. m. vdova Čeh Ana, po do.mače Ivanova, v starosti 62 let. Ležala je komaj par dni. Bolehala je eicer že precej eaea, vendar je labko opravljala hišna dela brez večjih težav. Par dni pred smrtjo pa *c Je lotila r.obiranja grozdjn po brajdi na cioma"pni d.-^-išču. Nenadonna pa ji je noga z('včali. z lesU-e na vmu Ln je padla na tla. Veled padca je dobila notranje poškodbe in je v par dneh preminiia, previdena a ev. popotnico za umirajoče. Pokojniea je bila blaga in gostoljubna žena, zato je njena smrt zbudila pri mnogih ljudeh veliko pomilovanja. Pokojnica zapušča dve dorastli hčerki, katerih starejša je poročena do.ma, mlajša pa je odšla v daljno Francijo za zaslužkom komaj pred meseci. Pogreb, ki se je vršil v nedeljo dne 20. t. m., je prival, kako so cenili pokojnico mnogi ljudje. Naj ji bo dobri Bog plačnik za njena dobra dela! Preostalima hčei/kama in sorodnikom naše iskreno sožalje! Gornja Lendava. Zopet odhajajo od nas naši sinovi in hčere, naše dobre mateirs h\ skrbni očetje. V Francijo, v tujino gredo za. krubom. Še »o iprihiteli pred odhodom v cerkev Marije, zaščitnice domače fare, sprejeli so sv. obhajilo ter Boga prosili vanstva v tujini in srečne vrnitve. Odšli' eo 25. oktobra iz MuiBke Sobote. — Hišo si nekdo postavlja, pa desk nima, zato si je pomagal na ta način, da je ponoiči odnašal kai' vse vprek iz naše žage. Pa so ga dobili in kar z vozovi vrnili nazaj deske v žago. Črensovc*. V nedeljo dne 3. novembra vpvizori tukajšnja dakliška Marijma družba ''gro »Rokči božja«, na katero vse vabimo! Divjaški nboj. V necleljo dne 20. oktotora so bile veselice v Gornji Bistrici, v Turnišču, na Hotizi in še nekaj manjših. Do raeearjenja je prišlo v Turnišču, razgrajal: so na Hotizi, a najhujše je pa bilo na Gornji Bietiici, kjer se j'e 2-S'Ouit res zverinski uboj, oziroma umor. V gostilni Vučko, ki (e eclina go«tilna na v.seh treh Bivstricab, je bila plesna vesel-ca. Gostov je bilo razmeroma nialo. Pametnejši fantje, ki sicer ljubijo gostilne, ne pa pre-tepov, so odšli na Melince. Vee večer je bilo okiog Vučka L-udno ozračje. Fantje niso bili pijani, to povdaija-mo, pa so sklepali, koga da bodo naredil: »mrzlega«. Glavni pretepači iz Gornje Bistiice eo hodili okrog in bujskali. Krog 9. ure zvečer so bili zbrani pretepači po ce6tah in ča.kali z vilami, krampi, bati, noži in sek:-ranii. Kdor je to videl, bi se moral razjokati, če bi poniLslil, kako divja je postala naša mladina. Ko so se fantje in možje iz Srednje Bistrice vračali domov, se je začel krvavi plee. Znani divjaki iz Gornje Bistrice &o vpil: in kleli, da se je \v-ak zgrozil, kdor je to filišal. Kev pravega niso mogli dobii.i, so zdivljali nad mladina m&žem Lebar Otonam. T& je hotel zbežati in se izogniti meearjem. Ni nikomur ničesar naredil in se je nrrao vračal. Zbcžal ]e na GrafeVO dvorišče in ee bkril pri slami. Pa zvevine, to niso iili iju/ dje, so ga na.šle in tam brez usmiljenja zaklale. Niti branil se n'. Vsei kosti na hrbtu so mu zdrobili, v glavo je dobil več ran e sekiro. Iluje so delali z njim kot s kako kravo. Ko je ležal ves kvvav v nezavesti, eo še vedno udrihali po njem. Če? pol ure je izdihnil. Zapušča mlado ženo, e katero se je poročil letas spomladi. Strašen zločin! Ljudje eo razkačeni. Mor.l.lci so iz Go.rnje Bis(i'ice, \vsi zuani ipretepači in že večkrat kaznovani. — Isti večer je neka druga družba spravila dva v bolnico: Škafar Jc&ku so prereaali žile na roki, dn lnu je skovaj vsa kri stekla, Šernek Tgnacu ro pa obraz razrezali.