Strafes©«w3 gasilo „Zveze gostiSničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju-. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveae** dobivajo list brezplačno Štev. 7. V Celju, dine 20. juliju 102T. Leto V. Zapisnik odborov e seje »Zveze (jostilmčarskih zadrug mariborske oblasti v Celju«, ki se je vršila v sredo, dne 6. julija 1927 ob 1. uri popoldne v salonu hotela »Balkan« v Celju, Gosposka ulica št.- 7 s sledečim DNEVNIM BEBOM: 1. Čitanje zapisnika zadnje odbo- j rove seje. ! 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo tajnika in uprave »Go- | stilničarskega lista« ter v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev dosedanjega samostojnega delovanja načelstva in tajništva. 4. Izdajanje neresničnih spričeval o zaposlenosti, na podlagi katerih se izdajajo potem osebne in točilne pravice, ker 'so oblasti uverjene', da so spričevala resnična. 5. Poročilo o delovanju in doseženih uspehih v zadevi odprave točilcev stoječim gostom in sklepanje o pod-vzetju nadaljnih korakov, da se uvede čimprejšnje uveljavljenje izdatnih odredb, s katerimi se je odpravilo točenje alkoholnih pijač v trgovinah z mesa- i nim blagom, špecerijah in branja- j rtjah. G. Poročilo o udeležbi III. avstrijske razstave. 7. Slučajnosti. Navzoči: 1. Zvezni načelnik g. Drago Ber- : na,rdi, hotelir iz Celja, ki vodi razprave. 2. Zvezni tajnik g. Anton Komac-ki fungira kot zapisnikar razprav. Včlanjene zadruge so bile zastopane po sledečih gospodih: 1. Maribor mesto: 3. Senekovič Henrik, zadružni na- | čelnik in 4. Oset Andrej, restavrater v Narodnem domu. 2. Maribor okolica: 5. Holc Matija, zadružni načelnik, 6. Posti Herman', gostilničar in 7. Trink Peter, gostilničar. 3. Ptuj: 8. Berlič Jožko, restavrater v Na-' rodnem domu, 9. K or že Franc, k a var nar in 10. Slavinec Jožko, gostilničar im , podmačelnik. 4. M. Sobota: 11. Turk Josip, zadružni podna- j čelnik. | 5. Šoštanj: 12. Ješovnik Matevž, zadružni na- i čelnik in i 13. Blatnik Simon, oblastni poslanec. 6. Žalec: 14. Virant Ivan, zadružni načelnik. 15. Malus Ivan, gostilničar in 16. Gvenk Albert, gostilničar. 7. Vojnik: 17. Tratnik Blaž, gostilničar, 18. Vrečer Josip, zadružni načelnik, 19'. Špes Franc, zadružni tajnik. 20! Bandi Anton, gostilničar in 2l". Stante Rudolf, gostilničar. 8. Slovenj grad ec: 22. Eichholzer Josip, zadružni načelnik. 9.. Sv. Jurij ob juž. žel.: 23. Plausteiner Alojzij, zadružni komisar in 24. Vrečko Matija, gostilničar. 10. Slov. Bistrica: 25. Kos Ivan, zadružni načelnik. 11. Vransko: 26. Plavšak Ludvik, zadružni na-> čelnik in 27. Fonda Josip, gostilničar. 12. Celje: j 28. Perc Drago, restavrater v Na- j rodnem domu, .29. Žumer Josip, hotelir in 30. Petschuch Franc, kavarnar. 13. Šmarje pri Jelšah: 31. Gradt Maks. zadr. načelnik in J 32. Narad Anton, gostilničar. 14. Ormož: 33. Golenko Anton zadružni načelnik. Zastopanih je torej 14 včlanjenih zadrug z 31 delegati. Na podlagi te prezenčne liste ugotovi zvezni načelnik g. Drago Bernardk da so sklepi današnjih razprav veljavni, ker je zastopanih od 23 včlanjenih zadrug 14, kar presega število, določeno po § 14 zveznih pravil, ki je potrebno za veljavno sklepanje. Zvezni načelnik g. Bernardi pozdravi navzoče, se jim zahvali za obilo udeležbo ter otvori sejo ob 1. uri popoldne. Po končanih formalnostih in običajnem načelnikovem nagovoru, se preide na DNEVNI RED: K prvi točki se na splošno zahtevo opusti običajno čitanje zapisnika zadnje odborove seje, ker je bil itak objavljen dobesedno v »Gostilničarskem listu« št. 4 iz leta’ 1927. Nato se preide k drugi točki dnevnega reda. Radi tesno združenega načelnikovega in tajnikovega poslovanja se združi druga točka s tretjo, nakar poda zvezni načelnik g. Bernardi besedo zveznemu tajniku g. Komacu ter ga prosi naj poda k tretji točki izčrpno poročilo o zveznem delovanju in upravi »Gostilničarskega lista« od zadnje odborove seje, ki se je vršila dne 5. aprila 1927 in ki se glasi sledeče: TAJNIŠKO POROČILO o delovanju zveze in o upravi »Gostilničarskega lista« za čas od 6. aprila do 5. julija 1927. Uspehi naših ugovorov-proti podelitvi osebnih in krajevnih pravic ter potrdil o sposobnosti lokalov za izvrševanje točilne obrti po čl. 82 do 85 pravilnika o gostilnah, imamo do sedaj za zaznamovati v precejšnjih slučajih. Lahko bi bili ti uspehi večji in izdatnejši, če bi imeli oporo pri vseh zadrugah. Ali žalibog tega ne moremo trditi. Da bodo imeli naši ugovori v bodoče več uspeha, vas proshrn, da skušate .spraviti pri vaših zadrugah pisarne v red na ta način, da namestite povsod pridne in zmožne zadružne tajnike, ki bodo svoji nalogi kos v vseh zadevah zadružne kompetence. Le na ta način mi bo mogoče posvetiti se vsem zadevam zvezne kompetence in zaznamovati tudi v bodoče uspehe zveznega delovanja. Ker sem moral dosedaj opravljati poleg poslov zvezne kompetence tudi posle zadrug, sem moral precej zanemarjati delovanje, ki pripada zvezi. O marsičem se ne morem dobro informirati, ker mi čas ne dopušča. .Na ta način ima članstvo mnogo več škcde kakor si prihrani na vzdrževanju rednega zadružnega tajništvai. Poostritev predpisov za dosego osebnih pravic. Na poziv smo podali naše mnenje o poostritvi predpisov glede obiska strokovnih nadaljevalnih šol, proglasitev vajencev pomočnikom, posebno pa za podelitev osebnih pravic. To izjavo smo opirali na dejstvo, da prihaja v naijnovejšem času v našo obrt mnogo takih ljudi, ki so za naš poklic popolnoma nesposobni in kvarijo z njih nekvalifiikacijio ugled1 celega, stanu ter škodujejo povzdigu tujskega prometa. Gostilničarska izložba v Zurichu. I Da se ni na naš poziv v listu št. 5 j z dne 20. maja 1927 odzval nihče, je i pripisovati dejstvu, da se jo prve dni i maja vršila: enaka razstava v Grazu, | kamor je mnogo bližje in cenejše peto- ! vanje kakor pa potovanje v Ziirich. j Svote po 4000 Din ne bi mogel izmed | naših gostilničarjev pri današnjih sla- j bih poslih nobeden žrtvovati. Izven te ; vsote bi se bilo moralo računati še na i izvanredne izdatke, ki bi znašali prav j gotovo zopet 2000 Din. Prepovedi točenja alkoholnih pijač. Poleg ogromnih državnih in avtonomnih dajatev, ki tlačiijo naš stan k tlom, prihajajo na dnevni red še prepovedi točenja alkoholnih pijač ob raznih prilikah. Zveza je p odvzela vse potrebne korake, da. M se take prepovedi omejile na skrajno potrebne. Vse naše vloge niso rodile do danes uspeha, ker je za rešitev te zadeve potrebna sprememba zakona. Zato je potrebno, da se vsi gostilničarji države združijo v enotno osrednjo gostilničarsko organizacijo, potom katere se bo šele lahko doseglo spremembo zakonov v smislu naših zahtev. Likvidiranje obrtniških kreditov pri Narodni banki. Ko smo zvedeli, da se namerava pri Narodni banki začeti likvidirati obrtniške kredite, smo vložili proti tej nameri ugovor in- prosili naj se še nadalje dovoljujejo od strani Narodne banke obrtniški krediti, vzlic temu, da posluje državna obrtna banka. Pravilnik o odpiranju in zapiranju obratov. Izjavo, podano v tej zadevi na zadnji odborovi seji smo predložili na merodajno mesto. Rešitve še nimamo. Istotako še nimamo rešitve na našo vlogo, odobreno na zadnji zvezni odbor ovi seji; tičoči se razpečavanja dalmatinskih vin v Sloveniji. Zadevno vlogo smo pomnožili1 in jo poslali na 13 naslovov. Odgovore smo prejeli samo od gg. Pet o varja in Golar Bouvier. Oblasti, poslanski klubi1 in druge vinogradniške organizacije nam niso še odgovorila Iz tega se razvidi, da se noče upoštevati naših zahtev, pa tudi če gre za interese celokupnega slovenskega gospodarstva. Gostilničarji si bomo pa morali pomagati na ta način, da uvedemo tudi v naše gostilne dalmatinska vina. Začasne točilne pravice. Ker izdaja finančna oblast provizorične točilne pravice prosilcem za osebno pravico kar na na zapisnik podano izjavo, ali na potrdilo sreskib poglavarjev, da je dotičnik vložil prošnjo za dosego osebne pravice, smo vložili na velikega župana prošnjo, naj bi se tako podeljevanje provizoričnih točilnih pravic ne izdajalo več. V tej zadevi sem interveniral tudi osebno pri velikem županu v Mariboru. Dotični gospod referent mi je obljubil, da bo .skušal to od finančne oblasti doseči. Pripomnil mi je pa, da je to že sam opazil in bi bil tudi brez naše vloge in moje intervencije vse potrebno ukrenil. Točenje vina lastnega pridelka., t akozvani vinot oči pod’ vej o. ki se dovoljujejo sedaj tudi izven kraja izvora vina1, je postalo najbolj interesantno. Tu se jasno vidi, koliko bi bila koristila gostilničarjem močna organizacija, če bi bila imela v povojnih letih vpliv pri oblastih. Da se temu odpomore vsaj v bodoče, vam svetujem, da sedaj do popolnosti izvedeno zvezo podprete fi-nanciljelno tako, da ne bo treba skrbeti, kam po denar za kritje vseh stroškov. Poleg tega je treba, da uredite tudi vase zadruge tako, kakor je urejena zveza, da ji bodo zadruge v pomoč pri po- slovanju in ne v kvar ter brezpotrebno zamudo časa. Dosledno tolmačenju predpisov o točenju vina lastnega pridelka so jemali sreski poglavarji do leta 1926 prijave takega točenja vina le v tem slučaju na. znanje, ako je bil kraj točenja in pridelovanja vina v eni in isti politični občini. Leta 1923.. to je tisti čas, ko je bila naša zveza v tako žalostnem stanju kakor je vam itak znano, so začeli vinogradniki, ali kdo drugi za nje, delati na to, da bi se dovoljevalo točenje vina lastnega pridelka ne oziraje se na kraj. izvora vina. Najbrž vsled tega pritiska primorana, je izdala v nekem konkretnem slučaju bivša pokrajinska uprava za Slovenijo oddelek za kmetijstvo v Ljubljani dne 7. avg. 1923 odlok št. 6411, s katerim je odredila, da se morajo prijave točenja vina lastnega pridelka vzeti na znanje tudi če ni kraj pridelovanja v isti občini, za katerega se je dovoljenje prosilo. Bivši pokrajinski upravi je sledila tudi generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu ter izdala dne 2. maja 1924 razpis št. 17.796, v katerem je zavzela isto stališče kakor bivša pokrajinska uprava za Slovenijo s prej omemjenim odlokom. Naslanjajoč se na ravnokar omenjena razpisa, je izdal veliki župan mariborske oblasti v Mariboru tudi v nekem konkretnem slučaju odlok z dne 20. februarja 1926, št. E. br. 126/3 in odločil, da se mora dotična prijava točenja vina lastnega pridelka vzeti na znanje, dasiravno je bil kraj pridelovanja oddaljen od kraja točenja okoli 15 km in je bil v drug:, ne sosedni občini. Naša pritožba z dne 8. 3. 1927 v nekem drugem konkretnem slučaju leži še vedno rttrešena pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru pod št. E. br, 1033/2 iz leta 1926. Na podlagi teh odredb se torej danes izdajajo dovoljenja točenja vina lastnega pridelka tudi izven kraja izvora. Kdo pa je temu kriv? Gostilničarji in njih mlačne organizacije, ki se niso takrat postavile v bran za interese svojih članov. Treba je torej, da to krivico naknadno popravimo. Popraviti jo bomo mogli le tedaj, če se oprimejo vsi gostilničarji, ali pa vsaj njih voditelji naše zveze in nam stojijo v vsakem ozira ob strani ter ščitijo vse tiste, ki se za njih trudijo, pred even-tuelniimi neprijetnostmi, ki bi jim jih utegnili povzročiti nasprotniki. Važno je omeniti tudi odlok velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 31. julija 1925, št. U. br.. 11.598, s katerim je pooblastil podrejene sreske poglavarje, da smejo določiti za točilnice vina lastnega pridelka vštevši nedelje in praznike 8. uro zvečer kot policijsko uro. Ne vem, na: kakšni podlagi zakona sloni ta odredba zapiralnega časa za vinotoče pod vejo, vsekakor pa nasprotuje določbam neke prejšnje odredbe v tem pogledu, ki se ni do danes še razveljavila. Poleg drugih številnih nerešenih zadev je treba, da pospeši posebna, od vas danes določena deputacija tudi to stvar. Skrbeti je treba, da bodo oblasti reševale naše vloge takoj, ker je te tedaj upati, da bodo imele naše vloge efekt. Izgovori o redukciji uradmštva ne morejo biti za na» zadostni, ker nas kot 'davkoplačevalce nič ne zanima kako in kdo zadevo reši, ampak nas zanima -samo to, da se vsaka stvar takoj reši. Ne sme se pustiti ležati vloge tako dolgo nerešene, da postane sama na sebi brezpredmetna, kakor je postala naša prej omenjena vloga oziroma pritožba. V tem slučaju je namreč izdano dovoljenje s prvim majem 1927 že poteklo in. je dotičnik. določeno količino vina že iztočil. Radi tega je postala naša pritožba brezpredmetna. ■ Iz nekega uradnega odloka po- snemam, da izdaja tudi finančna oblast točilne pravice za točenje vina lastnega pridelka ne glede na kraj izvora vina. Sreski poglavarji se na to opirajo in izdajajo taka dovoljenja tudi oni, ker si niso na jasnem kako je s kompetenco izdajanja dovolilnic za točenje vina lastnega pridelka izven kraja izvora vina. Deputacija, ki jo bodete določili, bo imela nalog, izposlovati od oblasti med drugim tudi to, da bodo obveščale našo zvezo o vseh izdanih odredbah v vseh zadevah, ki se tičejo gostilničar-sitva, da bomo zamegli še pravočasno vložiti pritožbo na višjo instanco, če bi bile izdane odredbe v našo' škodo. Zadruge in vsi gostilničarji pa morajo zvezo v vsakem oziru, posebno pa v fi-nancijelnem. vselej in najkrepkeje podpirati. Namestitev pravnika kot zveznega tajnika. Delo v zvezni pisarni je postalo vsled današnjih novih, jako kompliciranih in za nejurista precej težko razumljivih zakonov in zmešanih naredb in odredb tako otežkočeno, da ne morem vsega-sam-tako. uspešno in naglo zmagovati, kakor hi. bilo potrebno za dobrobit našega stanu. Radi tega mi je potrebna pomoč in sicer trajna pomoč jurista, ki bi reševal vse zadeve zakonodaje in korespondenco z oblastmi. Poleg tega bi zastopal brezplačno po- i samezne gostilničarje pri sodniji in drugih oblastih, če bi prišli navskriž z zakoni, ki urejujejo gostilničarsko obrt. Dajal bi razna pravdna navodila j in sestavljal različne davčne napovedi j in ugovore proti eventuelno krivično | odmerjenim državnim in avtonomnim : dajatvam itd., itd. Meni bi pa ostala j organizacija zadrug, uprava in ureje- j vanje »Gostilničarskega lista:« ter osta- i la uprava zveze. Malenkostni povišek : na članarini, ki tč znašal letno mogo- ! če 20 Din za vsakega gostilničarja, bi | se stotero povrnil s tako urejeno zvezno pisarno. Tudi bi imela naša organiza- j cija povsod večji ugled in vpliv kakor | ga ima sedaj. Ker nima naša organi- : zacija pri oblastih še take močnega j vpliva, da bi zamogla naše, že več me- | secev nerešene vloge z uspehom urgi- I rati, zgubljamo vpliv in ugled tudi pri j gostilničarjih, ker stvari poprej zasta- j rajo, kakor se naše vloge rešijo. Vzemi- j mo n. pr. našo pritožbo proti odloku ! celjskega mestnega magistrata, s ka- j terim se je odredil odpiralni in zapi- j ralni čas za točilnice stoječim gostom j din delikatesne trgovine, s katerim se ! nismo prav nič zadovoljili. Naša pri- j tožba leži nekje nerešena že od '29. novembra 1926. Take stvari bi izostale, če bi naš jurist povedal oblastim.: na podlagi tega in tega zakona imamo to in to pravico in zahtevati takojšnjo rešitev stvari, sicer se vidimo pri višji ihštanci, kar pa danes ne moremo reči. Ista stvar bo z vprašanjem odprave točenja alkoholnih pijač po trgovinah, ki je danes na dnevnem redu. če se ne bo dala stvar juristu v roke. Vložene pritožbe prizadetih trgovcev se bodo zaVleklfe tako dolgo, da ne bo gostilničarski stan sploh več obstajal. Potem se bo tudi to vprašanje rešilo samo od sebe, kakor čakajo druge stvari, da se same rešijo. Enakih nerešenih stvari je toliko, da bi obsegala statistika celo knjigo, če bi jo hotel popisati. Vrhu tega je pa nujno potrebno, da se naše zadruge in njih uradno poslovanje uredi popolnoma današnjim zahtevam primerno. Zato je potrebno, da prevzamem poleg uprave in uredništva »Gostilničarskega lista« ter ostale uprave zveze, tudi popolno reorganizacijo zadrug na ta, način, da se določi uradne dneve pri zadrugah, na katerih bi se uredile zadružne pisarne im posvetovalo z dotičnimi zadružnimi funkcijionarji in ostalimi gostilničarji, ki imajo potrebo nasveta naše zveze in pravnika. Da bi se olajšalo podeželskim tovarišem plačilo zveznega prispevka, bi lahko naložili izdatke stalnega zveznega pravnika samo mestnim in bolj; premožnim gostilničarjem, ki bodo predvideno največkrat potrebovali od zveze pravno pomoč. Majhne podeželske gostilničarje, ki ne iztočijo preko 20 hi vina na leto, naj bi se takega plačila oprostilo, vendar pa bi naj bili tudi oni deležni pravice, posluževati se zveze v pravnih zadevah ravno tako kakor oni, ki bi za to plačevali poseben prispevek. Do tega bo moralo prej ali slej ‘ priti, ker ne vidim drugega izhoda. Zato pa je bolje, da se stvar čunprej uresniči. Cim prej, tem bolje. Priporočljivo je, da začnete o tem že danes razmotrivati, da se pride do definitivnega zaključka, predlagati stvar prihodnjemu občnemu zboru še pred sestavo proračuna za leto 1928. kar se bo izvršilo meseca decembra t. 1. Razno. Od zadnje odhorove seje je bilo rešenih še 212 drugih spisov, ki so potrebovali 672 rešitev in so vsebovali razne zadeve gostilničarstva. Med. te-! mi so bile razne prošnje za dosego osebnih in krajevnih pravic, točilnice stoječim gostom, informacije in navodila zadrugam, prijave točiilcev o neupoštevanju predpisov o zapiranju obratov, prijave o neupravičenem iz-| vrševanju gostilniške obrti, razna dru-I ga dopisovanja z lastnimi zadrugami ter ostalimi gostilničarskimi organizacijami v tu- in inozemstvu itd., itd. Uprava »Gostilničarskega lista«. Nabiranje oglasov za »Gostilni-, carski list« smo popolnoma opustili oziroma omejili v toliko, da sprejema-, mo oglase le, če se nam . ponudijo in plačajo v naprej. S prejšnjim navalom oglasov smo precej izgubili), ker moramo mnogim naročnikom plačilo črtati vsled tega, ker so postali med tem časom plačila nezmožni. Istotako nismo imeli sreče z nabiralci oglasov. Za take posle se namreč ne* najde tako lahko poštenih ljudi. it Največ nas je oškodoval nepošte-njakovič Budna. Proti naši izrečni prepovedi je inkasira! 2993.40 Din ne. da prištejemo odtegnjeno si provizijo za poznejše, deloma stornirane oglase. Zato pa predlagam, da se izroči tega malopridneža sodnijski oblasti. Istotako nam dolguje neki Miroslav Rudolf, amončni zavod iz Celja, 1063.50 dinarjev za za nas inkasira,ne in ne obračunane oglase. Tudi za tega gospoda predlagam, da glasujete za oddajo sodnijski oblasti. To so zadostni razlogi, da smo nabiranje oglasov za objavo v listu popolnoma opustili. Lahko bi se pa nabiranje nadaljevalo, če se zato zavzamejo zadruge in jamčijo za plačilo naročenih oglasov. Nikakor pa ne kaže.; delati še nadalje poizkusov z zastopniki kakor dosedaj. Sicer se je list s to omejitvijo uvr-; ščenja oglasov pocenil kar za 500C Din. pri vsaki izdaji. Vidi se torej, da nismo imeli ves čas izdajanja lista prat nobenega dobička od premnogih oglasov v vsaki številki. Posel, ki nič ne nese in se riskira še kakšna izguba, je bolje, da se ga opusti. Svoje poročilo bom nadaljeval pri točkah 4. in 5. dnevnega reda. Zvezni načelnik .g.Bernardi se zahvali zveznemu tajniku g. Komacu za izčrpno podano poročilo, katerega na kratko resumira in da na razpravo. V debato so posegali razni govorniki, ki so podano poročilo v splošnem odobravali. Posebno vztrajno je zagovarjal g. Ludvik Plavšak, načelnik zadruge na Vranskem, predlog zveznega tajnika g. Komaca, ki gre za tem, da hi se predlagalo občnemu zboru za sistemiziran je mesta tajnika-jurista. Gospod Plavšak je v svojem govoru priznal idealno in nesebično delo sedanjega tajnika g. Komaca, ki je sam v svojo škodo predlagal sistemiziranje mesta tajnika-jurista, dobro vedoč, da bo potem sam moral prevzeti nižje in taj-niku-juristu podrejeno mesto. Gospoda Plavšaka so krepko podpirali tudi nekateri drugi govorniki, posebno pa zvezni načelnik g. Bernardi, ki je o potrebi sistemiziran j a takega mesta najbolj poučen. Vzlic dani potrebi in važ-nojstti v današnjih časih za, takega funkcionarja, ni mogel povsem dober predlog prodreti. Večina podeželskih in tudi nekaterih mestnih zastopnikov si ni upala predloga podpirati, ker hi bil, po njih mnenju, letni povišek po 20 Din na zvezni članarini previsok. Proti koncu debate je g. Plavšak ugotovil, da gostilničarji od zveze le mnogo zahtevajo, nočejo pa za to zahtevo ničesar žrtvovati. Vsekakor je pa g. Plavšak vztrajal na tem, da se predlaga občnemu zboru sistemizirati mesto tajnika-jurista iz ravno istih razlogov, katere je obrazložil zvezni tajnik g. Komac v svojem poročilu. Končni sklep je bil ta, da se je pooblastil ožji odbor sprejeti v službo pomožnega tajnika. Za reševanje pravno kompliciranih zadev pa se pooblasti ožji odbor posluževati se od slučaja dio slučaja odvetnika, ki je v naših zadevah najbolj poučen. Nekateri odborniki so obžalovali, da je moralo priti do razprave o nastavitvi jurista kot tajnika in da nočejo oblasti upoštevati naših pravičnih zahtev brez pomoči odvetnika. Nadalje je zagovarjal g. Plavšak tudi predlog zveznega tajnika g. Komaca o pristopu naše zveze k Središnjemu Savezu v Beogradu. Po pojasnilu g. Komaca, da je Središnji Savez danes še precej nedelaven, se je na-daljno razpravljanje opustilo. Na predlog g. Plavšaka se je soglasno sklenilo, prirediti poučne tečaje za zadružne funkcij onarje. Oblastni poslanec g. Simon Blatnik, ki prav gotovo pripada tudi neki politični stranki, je predhacival zvezi, da se je postavila pri zadnjih volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in. industrijo na stran gotove politične stranke. To pr odbacivanje in natolcevanje politika g. Blatnika je najenergičneje zavrnil zvezni načelnik g. Bernardi in pozval g. Blatnika, naj doprinese1 dokaze o svoji trditvi. Na to je ta gospod utihnil. Gospod poslanec Blatnik je stavi! na zvezo tudi druge zahteve, kakor glede ureditve točenja šmarnice od strani vinogradnikov, izdelovanja pokalic s saharinom, razlike v ceni pivu v steklenicah itd., vzlic temu, da ima tudi g. Blatnik kot oblastni poslanec precej moči v rokah za ureditev stvari. Vsekakor se je pa na predloge gospoda Blatnika oziralo in se bo na njegove pozneje pismeno predložene predloge na merodajnem mestu interveniralo. Tudi v tem, da je naš list popolnoma utihnil o svoječaisni dobavi slabe piive, je gospod poslanec sumil neko kravjo kupčijo vzlic temu, da se mu je še pred sejo pokazalo »Gostilničarski list« št. 4, v katerem je objavljen sklep odborove seje z dne 5. apr. 1927, glasom katerega se časopisna polemika ponovi le v tem slučaju, če se kritizirana nerednost ugotovi komisijo-nelno. Tudi to natatoevasnje je zvezni načelnik g, Bernardi na podlagi tega sklepa odborove seje odločno zavrnil. Na predlog g. Berliea, delegata ptujske zadruge, se sklene p odvzeti korake za prireditev posebne ankete z voditelji gostilničarskih zadrug in zveze v ljubljanski oblasti, na kateri naj bi se razpravljalo o združitvi obeh strokovnih glasil v eno .močno in skupen nastop v najvažnejših zadevah. V ostalem je vzel odbor tajniško poročilo z odobravanjem na znanje ter pooblastil načelstvo in ožji odbor delati še nadalje v tem smislu kakor do sedaj. S1 tem so se razprave tretje točke zaključile in se je prešlo k četrti točki \ dnevnega reda. Zvezni načelnik gosp. | Bernardi poda zopet besedo zveznemu ; tajniku gosp. Komacu, kateri poroča : sledeče: Izdajanje neresničnih spričeval o zaposlenosti od strani posameznih gostilničarjev, katere gostilničarske zadruge kar na slepo potrjujejo, nam po- ; vzročajo toliko zamude časa in neno- I trebnega dela oblastim, ki imajo s temi , dokumenti posla, da je težko opisati. | Izmed sto takih spričeval smo ugoto ! vili do sedaj, da je bilo še le eno resnično, vseh ostalih 99 je pa bilo ali popolnoma ali deloma izmišljenih. Te naše ugotovitve spravljajo .dotične gostilničarje in zadruge, ki taka neresnična spričevala potrjujejo, pri oblastih v jako slabo luč. Tega naj se vsakdo zaveda in se v bodoče izogne vsakemu izstavljanju takih neresničnih dokumentov. Mnogi jamrajo, da je zvezna članarina previsoka. Opustijo uaj tako posamezni gostilničarji kakor tudi zadružni voditelji vsako nezakonito delovanje tako kakor opuščajo vsako zakonito poslovanje, da ne bo treba teli nezakonitosti šele za hrbtom ugotavljati, pa. se bo članarina takoj znižala na polovico, ker bomo imeli v pisarni za polovico manj dela. Največ nepravilnosti in nezakonitosti se vrši pač pri izdajanju spričeval o zaposlenosti. Kamor človek pride, ne sliši drugega kakor pritožbe, češ. ta in ta je dobil oseb-, no pravico, pa ni bil nikoli ne gostilničar in ne natakar. Kdo mu je pa pomagal do te pravice, ki jo je dobil po nepravici? Gostilničar, ki mu je neresnično spričevalo izstavil in zadružni načelnik, ki je to neresnično spričevalo kot resnično potrdil. Take opazke pa ne gredo na naslov dotičnih gostilničarjev in zadružnih načelnikov, ki so to zakrivili, ampak na nas, ki nismo — seveda po njih mnenju —. ničesar proti temu ukrenili. Mnogo smo že v listu pisali in s Parili vsakega pred izdajo takih javnih listin. Ovadili smo celo posameznike i oblastim. Vse to pi do danes še ničesar zaleglo. Ker je nam delo v tej zadevi zraslo preko glave in ga ne moremo več zmagovati, smo se odločili, da ne bomo nobeni izdaji osebne pravice več ugovarjali, če bo dotični prošnji priloženo spričevalo gostilničarja in potrjeno od zadruge. Zabeležili si po. bomo ime dotičnega gostilničarja in zadružnega načelnika ter objavili v našem listu, da bo vsak gostilničar, ki se bo ponižal naš list čitati, natančno poučen, kako je prišel eden ali drugi v posest osebne pravice vzlic temu. da se ni gostilničarske obrti nikoli učil. V lastnem interesu svarim torej vsakega pred izdajo neresničnih spričeval, da ne bo blamiran pred ostalimi tovariši, ko se bo svetilo njegovo ime v našem listu. Upam, da bodo vsi gostilničarji ta nasvet upoštevali in nam ne bodo povzročali še nadalje nepotrebnega dela, ki ga imamo sedaj z informiranjem na eno in drugo stran, poprej ko ugotovimo, da so izstavljena spričevala neresnična. Spričevala o strokovni izobrazbi se izdajajo lahko samo onim osebam, ki so bile zaposlene v gostilničarskih obratih za neposredno streženje gostom in sicer redno in trajno, kakor predpisuje čl. 46, točka 4 pravilnika o gostilnah in ne samo začasno in priložnostma, kakor n. pr. ob nedeljah im praznikih, raznih veselicah, sejmih itd. Poročilo je dal zvezni načelnik na razpravo. K besedi so se oglasili gg. Oset, Berlič. Senekovič. Holc in Plavšak. Po daljši debati se je soglasno sklenilo pooblastiti načelstvo, da pokliče v zvezno pisarno vsakega gostilničarja, o katerem se ugotovi, da je izstavil kakšno neresnično spričevalo in zadružnega načelnika, ki je tako ne- kateri kavin pridatek uporabljate. — Razlika y kakovosti je jako velika, ravno tako kakor pri zrnati kavi. — Najzadovoljnejši bodete s Francko vi m kavnim pridatkom, kateri je že pred davnim preizkušen in katerega kakovost je priznano najboljša. — (Pravi je samo z imenom „Franck11 in z mlinčkom*) resnično spričevalo kot resnično potrdil, ter da se jih pouči, da ni tako poslovanje lepo ne za dotiicnike in tudi ne dela tako postopanje preveč časti gostilničarskemu stanu. Ce bi se pa ugotovilo, da je dotičnik izstavil'tako neresnično spričevalo vedoma, oziroma isto kot resnično potrdil, se objavi zadeva s polnimi imeni v listu. • Pri tej priliki priporoča g. Berlič, da bi se čilm intenzivneje delalo na pravilno strokovno izobrazbo gostilničarskega naraščaja z ustanavljanjem še nadaljnih gostilničarskih šol tudi v drugih mestih mariborske oblasti. K peti točki dnevnega reda poroča zvezni tajnik g. Komac sledeče: Za odpravo točileev stoječim gostom že delujemo od oktobra 1925. Najintenzivneje pa smo začeli delati na to meseca septembra lanskega leta. To naše neprestano in intenzivno delovanje je končno vendarle rodilo delni uspeh. Kakor je. vam prav gotovo znano iz našega časopisa, je veliki župan mariborske oblasti v Mariboru izdal nedavno odlok, po katerem se trgovine z mešanim blagom, špecerije in branjarije ne morejo prištevati k obratovalnicam iz člena 82 pravilnika o gostilnah, to je, da se v teh trgovinah ne sme točiti alkoholnih pijač ne za za-uživanje v trgovini in ne za točenje preko ulice, ampak, da se v teh obratovalnicah sme alkoholne pijače le prodajati v zaprtih steklenicah za zauži-vanje izven trgovine. Dodatno k temu odloku je izdal veliki župan tudi točno obrazloženo pojasnilo, da se prvotni odlok ne nanaša na obrate, ki so že v posesti pridobljene pravice. V tem odloku je tudi obrazložil kakšni obrati so si tako pravico pridobili in kakšni ne. V smislu tega odloka se orne torej še nadalje točiti alkoholne pijače samo v takih 'obratovalnicah, ki so si svojedobno pridobile koncesijo po § 16 d obrtnega reda ali pa koncesijo za točenje po zakoniu z dne 23. jiumija 1881, drž. zakonik št. 62, ter v onih obratih predvideni v členu 82 novega pravilnika o gostilnah. Vse druge točilnice, ki niso v posesti takih koncesij oziroma potrdil, pa naj izvršujejo točenje v trgovinah ali kjerkoli, so morale s 1. julijem 1927 točenje alkdholnih pijač ustaviti, če nišo njih' lastniki vložili proti dostavljenim odlokom o odvzetju že izdanih pravic pravočasno priziva na višjo instanco. Kdor je ta priziv vložil, je po zakonu upravičen izvrševati točenje še nadalje in sicer na tak način, kakor ga je izvrševal do sedaj,'to pa le do tedaj, dokler ne prejme rešitve vloženega priziva. Vsled tega so številne pritožbe go-stilničarstva došle na naš naslov popolnoma neutemeljeno. Točilna pravica se bo tem trgovinam odvzela šele tedaj, kadar bodo odloki sreskih poglavarjev pravomočni, Pravommčni pa bodo tedaj, kadar se bo izdala rešitev zadnje instance. Prosim, da vzamete to na znanje in vaše člane tozadevno primerno poučite. Čakali smo tako dolgo, bomo čakali še par mesecev, da pride zadeva ponovno skozi vse instance. — Vsekakor je pa treba, da se zadruge prepričajo, če so vložili vsi prizadeti pravočasno priziv, če bi bil v vašem delokrogu kdo, ki ni vložil priziva, prosim, da nam to takoj sporočite, da bo- i mo podvzeli vse potrebne korake. Nekateri sreski poglavarji so iz-ii . e in odvzeli pravice točenja alkoholnih pijač poleg poprej naštetim trgovinam, tudi delikatesnim trgovinam, predvidenim v členu 82 pravilnika o gostilnah in sicer z motivacijo, da niso v posesti ne koncesije po § 16' d obrtnega reda in ne po zakonu z dno 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, ampak : posedujejo samo obrtni list, ki jih ! opravičuje prodajati vino v zaprtih j posodah preko ulice, ne pa v odprtih i posodah za konzum v delikatesni tr- | govini. Tudi veliki župan mariborske | oblasti v Mariboru ugotavlja v svojem ji dodatnem odloku z dne 1. junija 1927. j št- O. br. 1419/8, da smejo v obratoval- 1 nicah iz člena 82. pravilnika o gostil- i nah točiti alkoholne pijače le. če so ti ; obrati v to upravičeni. Vsled te ugotovitve in ker so izdali nekateri sreski Poglavarji odloke tudi delikatesnim tr- j govniam, da morajo s 1. julijem 1927 točenje alkoholnih pijač ustaviti, sem ; mnenja, da še ni sigurno, ali so tudi vse današnje delikatesne trgovine upravičene točiti alkoholne pijače in 3m am m bo treba to šele ugotoviti. Do tedaj pa ostane tudi to vprašanje odprto. Vsekakor je pa nedvomno ugotovljeno, da velja določilo člena 27 pravilnika o točarinski pravici samo za one obrate, kojih imetniki so si svojedobno pridobili koncesijo po § 16 d obrtnega reda in koncesijo za točenje po zakonu z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62' in ne tudi za druge vrste trgovine, ki posedujejo obrtne liste tudi za prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah preko ulice, ker se s tem členom ne more pridobiti pravica točiti pijače, ampak si jo le obdržijo vse, že obstoječe obratovalnice, ki tako pravico že posedujejo po prejšnjih predpisih!. In prejšnji predpisi v tem oziru pa veljajta edinole že večkrat omenjena določila obrtnega reda in zakona iz leta 1881. Drugih določb v tem pogledu ni. In ker drugih določb ni,, ni dvoma, da bi mogla tudi višja inštanca odločiti drugače kakor so odločili sre- je torej, da se izvoli danes deputacija, ki bo z osebno intervencijo skušala, merodajno oblast prepričati, da je temu tako in zahtevala v tem oziru temeljito razčišoenje stvari. kfsresi gGsmnicBFstsa in frpystaa. Razumljivo je, da gre to naše neumorno delovanje za odpravo točilcev stoječim gostom in ta nenadni preokret v trgovinah nekemu jako močno na živce. Pisec članka »Interesi gostil-ničarstva in trgovstva«, objavljen v »Trgovskem listu« z dne 21. junija 1927, št. 69 mi pravi v izbruhu svoje jeze med drugim tudi to, da sem, kot pisec članka, objavljenega v našem listu z dne 20. junija 1927, št. 6 pod enakim naslovom^ »neodgovoren«. Ne vem kako in kaj s to beseda misli. Vsekakor se pa zavarujem proti eventualni žalitvi, če bi ta gospod mislil reči s to besedo, da sem za svoja dejanja' neodgovoren. V tem slučaju bi bil' primo- ski poglavarji na podlagi odloka veli- [ ran tega gospoda tožiti radi razžalje- kega župana. Ker se k vsakemu novemu zakonu in odredbi najdejo ovinki, po katerih se prestrogim' določbam zakona lahko izogne, se bodo. našli tudi ovinki za to, da se bodo točilci izognili udarcu, ki se jim je prizadjal z odredbo velikega župana. Že so nekateri teh tr- nja časti, ker mu žalitve v drugi obliki nočem vračati. Ne zdi se mi vredno nadalje o tem razpravljati ali se pred vami celo opravičevati, ker se zavedam, da sem storil samo svojo dolžnost, ko sem napisal v našem listu z dne 20. junija 1926, št. 6 kritiko pod naslovom »In- govoev prijavili izvrševanje delikatesne | teresi gostilničarstva in trgovina«. Ra- trgovine, ki bo ostala le na papirju in bo služila samo kot legitimacija za točenje alkoholnih pijač. S tako iznajdbo so si pomagali celjski vinotoči takrat, ko se je napravila izjema za delikatesne trgovine v odpiralnem in zapiralnem času, ki ne sloni preveč trdno na zakoniti podlagi. Od več strani smo že prejeli sporočilo, da skušajo trgovci z di tega in da ne bo imel dopisnik »Trgovskega lista« zopet povoda napadati pisce člankov v našem listu, pripustim vam, da daste na poziv »Trgovskega lista« odgovor, ki mu po vsej pravici gr«. Pri tej priliki vas prosim, da sklepate popolnoma nepristransko in brez ozira na mene. Če sem res nezmožen biti vaš tajnik in neodgovoren v tem mešanim blagom, špecerijo in branja- j smislu kakor misli dopisnik »Trgov-rije prijaviti v izvrševanje tudi deli- j skega lista«, potem vas prosim, da mi katesno trgovino v istem lokalu, kjer i to poveste, da se prostovoljno odstra- O" m-1 Tl O t ■KV*■»-» 4 m TttTn ~\T ol -n in /-I ^ izvršujejo sedaj trgovino z mešanim blagom, špecerijo ali branjarijo. Drugi hočejo zopet ločiti delikatesno trgovino s pravico točenja alkoholnih pijač od ostalega obrata z neko steno. Po mojem naziranju se ne morejo sma- 51™!- V slučaju pa, da z menoj soglašate im odobravate način mojega risanja v »Gostilničarskem listu«, vas pa prosim, da daste s sklepom »Trgovskemu listu« oziroma piscu članka »Interesi gostilničarstva in trgovstva«. trati kot delikatesne trgovine taki okra- 1 Primeren odgovor, ki bo držal tako za ti, ki imajo na prodaj pretežno večino drugih, k delikatesni trgovini ne spadajočih predmetov, ter obstoja cela delikatesna trgovinu le v par klobasah, In slučaj kakor tudi za bodoče, da se ne bodo žalili vaši funkcij on ar ji na tako nesramen način kakor je žalil dotičnik indirektno mene v že večkrat kosa sira in kruha, ki se hrani v mali i omenjenem članku. Da sem ravnal zastekleni omarici, postavljena na prodajalni mizi, stočijo pa dnevno po par hektolitrov vina na škodo gostilničarstva. Delikatesne trgovine naj bi se torej nazivali samo taki obrati, ki imajo na prodaj mnogo vrst delikates in ne prodajajo poleg delikates še vsake vrste drugih predmetov. Na tak zakoniti način se kršijo zakoni v Celju. Tega. noče videti nihče. In ker tega nihče videti noče, je treba, da gostilničarji pokažemo tako, da bodo morali videti vsi tisti, ki so poklicani, da spravijo zadevo v red in napravijo takim sleparijam konec, da se ne bo še nadalje slepilo z delikatesnimi trgovinami v škatlji in točilo pod to krinko neovirano alkoholne pijače, kakor se dela sedaj v Celju in se je začelo posnemati tudi drugod. Uveril sem se, da ne izdajo naše številne pismene vloge ničesar. Treba prav, dokazuje uvodni članek ljubljanskega »Gostilničarja« z dne 20. junija 1927, št. 6, v katerem zavzema pisec isto stališče in še bolj jasno dokazuje, da niso trgovci, upravičeni pritoževati se proti odredbi velikega župana, ampak smo imeli mi povoda dovolj, da smo se pritoževali. Kakor posnemam iz raznih odlokov oblasti in časopisne polemike, se vidi, da niti ti faktorji, kot juristi, ne tolmačijo zakonitih določb taksnega zakona in gostilničarskega pravilnika enako. Postavljajo se skoro vsak na drugo stališče. Celo veliki župan je svoje prvotno stališče ublažil. Torej se ne more zahtevati od mene kot tajnika vaše zveze, da bi moral pogoditi najbolje smisel vseh teh zakonov, pravilnikov, naredb in odredb. Zavedam se pa, da sem delal v korist zveze in nje- nih članic ter hotel za nje doseči, in sem deloma tudi dosegel najlepše uspehe. In ker se tega zavedam, sem uver-jen, da me vi kot zastopniki vseh gostilničarjev mariborske oblasti ne boste obsodili na zahtevo vaših nasprotnikov. Nasprotniki so radi tega, ker nočejo uvideti, da bi prepustili izvrševanje gostilniške obrti edinole vam, ki ste v to edini poklicani. Ce pa mislite, da bi vam kdo drugi bolje vodil moje dosedanje posle in bil boljši interpret tudi za juriste težko razumljivih zakonov, naredb, odredb, pravilnikov itd., potem vam dam svoje mesto rade.volje na razpolago. Mislim pa, da niti kak višji državni funkcijonar, ki je imel ■ dolgo dobo let vpogled v zakonodajo, v ministrske odredbe itd., ne bi dosegel dosti boljših uspehov, ne da bi razburil dopisnika »Trgovskega lista«. Poročilo zveznega tajnika g. Komaca je dal zvezni načelnik g. Drago Bernardi na razpravo, posebno z-ozirom na polemiko »Trgovskega lista«. V debato so posegli razni govorniki, ki so vsi odobravali stališče in način pisanja zveznega tajnika g. Komaca v »Gostilničarskem listu« in stremljenje za koristi gostilničarjev, včlanjenih v posameznih zadrugah. V informacijo se je prečital članek »Interesi gostilničarstva in trgovstva«, objavljen v »Gostilničarskem listu« z dne 20. junija 1927, št. 6 in žaljivi odgovor »Trgovskega lista«, objavljen pod istim naslovom v tem listu dne 21. junija 1927, št. 69. Gospod Berlič je mnenja, da ne zadene napad »Trgovskega lista« samo našega vestnega tajnika g. Komaca kot pisca tega članka, ampak celokupni gostilničarski sten, in pravil, da se je za. nas odprl boj ter nam bila s tem člankom vržena rokavica za boj, katerega je potrebno, da sprejmemo in častno izbojujemo. Gosp. Berlič je radoveden, kakšno stališče bi zavzeli napram go-stilničarjem trgovci in njih organizacije in »Trgovski list«, če bi začeli prodajati gostilničarji v svojih gostilnah mešano blago in špecerijo ter bi se jim po večletnem obratovanju te nikoli pridobljene pravice odvzele in bi vsled tega predbacivali trgovcem, da delajo med obema gospodarskima panogama razdor im zdražbo, kakor očita sedaj »Trgovski list« piscu že večkrat omenjenega članka, objavljenega v našem listu. Ravno zato pa apelira g. Berlič na navzoče, da žalitve »Trgovskega lista« z dne 21. junija 1927, št. 69 na naslov pisca članka »Interesi gostilni-čarktrn in trgovstva«, objavljen v »Gostilničarskem listu« št. 6 z dne 20. junija 1927 energično zavrnejo in način takega pisanja kar najstrožje obsodijo. V zadoščenje našemu vzornemu zveznemu tajniku gosp. Komacu za indirektne žalitve pa predlaga, da se mu danes izreče popolno zaupanje in zahvalo za njegovo dosedanje požrtvovalne in nesebično delo. Zvezni načelnik g. Bernardi pra vi, da si bodo znali gostilničarji pomagati na ta način, fla ustanovijo na sedežu vsake zadruge lastni konzum. kakor imajo to delavske organizacije. Tega konzuma se bodo prav gotovo po ■ Novo veletrgovina JRGOVSHI BOM" Mor Ugandi maffaziva konfactian. ^aj^ečja iccmfafk-ssijska dvorana w J&agosiawiji« j IFelikansba izbira vsa« kovrsfnega sukna za gospod e. Lastni atelje za izd e* Sevanje oblek po dunajskem kroju. V A.. Vtjvečja izbera krasnega volnenega blaga, platna, Sifonov, odei, posteljnih garnitur, namiznih prtov itd. — NlliSlO HS] RB ZBRIOđi Sl Ogisdsti VEilliO FRZStSVO V TrgOVSliESR d0ffil> stuževali vsi gostilničarji dotičnega zadružnega okoliša. Na ta način bo petem mogoče nastaviti tudi stalnega iti zmožnega tajnika, ki bode opravljal obenem tudi pisarniške posle zadruge in konzuma obenem. Odbor je na podlagi te debate in ozinaje se na vse druge okolnosti, ki so polemiko povzročile, storil naslednji soglasni sklep, katerega se objavi v prihodnjem »Gostilničarskem listu«; Zvezni odbor se je o celi stvari popolnoma poučil in prepričal, da je ravnal zvezni tajnik g. Komac popolnoma pr avalu o in v‘smislu gostilničarski i; zahtev in sicer v vseh, dosedaj napisanih člankih, izišbh v »Gostilničar skem listu« od meseca februarja 19?0 dalje do danes, od kar ta list hvalevred no urejuje. V tem je za popade n sam a po sebi umevno, tud; mamk »Intere«' gostilničarstva in trgovstva«, objavljen v zadnji izdaj? z dne 2fS. junija 1921’. št. 6. Posebno pa sogkrša zvezni odber z načinom uradnega poslovanja gosp. Komaca v zadevi '.oiilrev slomčau gestom in s pisavo v zveznem gla-ilu »Gostilničarski list--. Nadalje zavrača zvezni odbor najodločneje vse žalitve »Trgovskega lista« v člankil pođ naslovom »Interesi go-stilničarstva in trgovstva«, objavljen v izdaji z dne 21. junija 1927, št. 69, v katerem žali prenesramno pisca' članka v našem »Gostilničarskem listu« z dne 20. junija 1927, št. 6, objavljen pod istim naslovom. Istotako obsoja zvezni odbor najstrožje način takega pisanja. Da se da zveznemu tajniku g. Komacu popolno zadoščenje za indirektno žalitev, se mu izreče soglasno popolno zaupanje in zahvalo za njegovo dosedanjo požrtvovalno in nesebično delo. Za ta sklep ni glasoval navzoči oblastni poslanec g. Simon Blatnik. S tem pa ni rečeno, da ni ta sklep soglasen, ker ni imel g. Blatnik kot ne-gostilndčar pravice glasovati, ampak je trgovec in oblastni poslanec. Gospodu Blatniku se je pustilo prisostvovati seji le radi tega, ker je oblastni -poslanec in so nam taki gospodje na naših sejah vedno dobrodošli, da jim zamo-remo povedati tudi ustmeno, kaj nas teži. Kljub temu pa ne pričakujemo, da bi! se g. Blatnik kedaj zavzemal za pravice našega stanu, ker je z njegovim akanitkn zagovarjanjem interesov trgovstva pokazal, da ni oblastni politični poslanec, ampak stanovski iz vrst trgovstva. Tudi se, je postavil v nekem svojem pismu popolnoma na stran takih ljudi, ki se niso gostilničarske obrti nikoli učili, zahtevajo pa podelitev osebnih pravic na podlagi povsem neresničnih spričeval. Na ostale izpade »Trgovskega lista« se zvezni odbor ne ozira in ne smatra potrebno »Trgovskemu listu« odgovarjati. Da se pa pospeši rešitev od trgovcev vloženih prizivov proti odlokom sreskih poglavarjev, s katerimi se je točenje alkoholnih pijač po trgovinah ustavilo, in doseže rešitev tudi ostalih številnih nerešenih zadev, se je izvolila deputacija 4 članov ožjega odbora, kateri se pridružita tudi zaistopnika mariborske in ptujske zadruge, ki se ima predstaviti čim prej velikemu županu in zahtevati ureditev vseh še odprtih vprašanj. Razprave šeste točke dnevnega reda so se radi pomanjkanja časa odložile na prihodnjo odborovo SejU. _ ; ... ; : ..„j ' Slučajnosti. K besedi se oglasi g. Žumer in trdi, da se ni podelilo tiskanje »Gostilničarskega lista« najnižjemu ponudniku, kakor je bilo na zadnji seji sklenjeno. Na poziv zveznega načelnika poda zvezni tajnik točno obrazloženo poročilo, v katerem dokazuje, da je tiskala Zvezna tiskarna v Celju zadnje tri liste za 2119.50 Din ceneje kakor je stavila proračun druga tiskarna, ki je na tiskanje našega lista naravnost reflektirala: in nam poslala proračun, ne da bi se jo bilo za; t:o naprosilo. Vsled tega se je soglasno sklenilo tiskati še nadalje »Gostiln, list« v Zvezni tiskarni v Celju. Gospodu Žumerju je na prosto dano, da predloži prihodnji zvezni od-horovi seji proračun druge tiskarne, ki bo v ceni še nižja kakor seda j Zvezna tiskarna! Na podlagi tega se bo potem zopet razpravljalo, kje naj se list tiska. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi načelnik sejo ob 5. uri popoldne. Zvezni načelnik: Zvezni tajnik: Drago Bernardi 1. r. Ant. Komac 1. r. Prijava osobja pri zadrugah. Gostilničarska zadruga mariborske okolice v Pobrežju nais je zaprosila za objavo sledečega razglasa: 2e dne 20. avgusta 1926 smo obvestili potom našega strokovnega glasila »Gostilničarski list« št. 8 vse naše člane, da morajo prijaviti pri zadrugi vse svoje nameščence, ki so zaposleni v njih obratih redno in trajno kot poklicni natakarji. Istotako smo objavili v vednost našim članom, da je treba prijaviti zadrugi vse vajence in skleniti v zadružni pisarni predpisane učne pogodbe. Temu našemu pozivu se je odzvalo le malo naših članov. Od 276 zadružnih članov je prijavilo skupaj samo 16 pomočnikov in 6 vajencev, To je dokaz, da gostilničarji predpisov o priglašen ju in odglašenju svojih delojemalcev pri zadrugi ne upoštevajo. Opozarjamo tedaj še enkrat vse lastnike gostilničarskih obratov, da so v smislu čl. 46 točka 4 pravilnika o gostilnah dolžni priglasiti svoji strokovni zadrugi vsako osebo, ki je zaposlena v njih obratih stalno za neposredno streženje gostom. Prijava pri zadrugi je velike važnosti za vse vajence in pomočnike, ker jim šteje 4-letna praksa oziroma učna doba šele od dneva ko se prijava pri zadrugi izvrši. — Vsak gostilničar ima v svoji službi lahko samo dva vajenca. Os obje, ki v gostilničarskih obratih le pomaga streči oh nedeljah, praznikih in sejmih, se pri zadrugi ne priglaša. Pomočniki in vajenci, ki ne bodo pri zadrugi prijavljeni, ne bodo mogli priti nikoli v posest osebne pravice za izvrševanje gostilniške obrti. Gostilničarji se opozarjajo na kazenske posledice, če bi kdo izstavil neresnična spričevala o zaposlenosti, kakor se je prakticiralo do sedaj. Zadruga bo vsak tak slučaj prijavila oblasti in predlagala kazensko postopanje. Uradne ure za priglasitev vajencev in pomočnikov so samo ob nedeljah od' 11. do 13. ure v zadružni pisarni v Pobrežju. Izven tega časa se stranke ne sprejemajo. Vsak priglašenec mora prinesti s seboj izgotovljeno poselsko knjižica Zadružni načelnik: Matija Holc s. r. Za povzdigo tujskega prometa je poklican v prvi vrsti gostilničarski stan. Zato pa hočemo spregovoriti danes par besed o tem važnem činitelju, ki je podlaga tudi našemu dobro-stanju. Vsak, kdor prenočuje tujce ali ima z njimi kakorsibodi opravka, si mora misliti, da je tujec njegov gost. Zato pa mora vsakdo skrbeti, da ustreže vsem željam svojega gosta. Vse mora storiti, da mu omogoči kar najprijetnejše bivanje v svoji hiši. da se bo počutil tujec tako kakor bi bil doma. Vsak gostilničar in vsi oni. ki so na živahnem tujskem prometu najbolj interesirani, naj ne prezrejo sledečih važnih momentov m naj se vprašajo, če je vse to tudi pri njih tujcem na razpolago. V pogledu skupnosti na tujskem prometu interesiranih činiteljev vsakega kraja je v prvi vrsti dolžnost dotične občine, ki je na povzdigi tujskega prometa najbolj interesirana, da skrbi za ureditev dobre informacijske pisarne s pomočjo gostilničarskih zadrug, ki naj bo vedno v neprestanem stiku s tujsko-prometno zvezo v Mariboru, Aleksandrova c. 35. Predvsem naj se naloži kar najtočnejši seznam vseh prenočišč dotične občine z navedbo najnižjih cen prenočiščem, hrani in pijači, ki se naj vedno izpopolnjuje z eventuelnimi spremembami. Na podlagi tega točnega pregleda se bodo lahko dajale kar najtočneje in najhitreje vse potrebne informacije in ne bo potreba čakati na podatke celo poletje do jeseni, preden dospejo na pravo mesto, kakor se godi sedaj. Naše zadruge naj se v tem oziru malo bolj potrudijo, pa bodo imeli njih tajniki takoj polne roke posla. Potem bodo tudi odpadli redni izgovori, da nimajo zadružni tajniki kaj delati in se jih tudi iz tega razloga ne nastavi. Dela dovolj, samo voljo do deta je treba imeti. Samo po sebi umevno odpade taka pisarna tam, kjer deluje tujsko-pro-metna pisarna, ki ima nalog, skrbeti za vse ravnokar popisano. Vsak gostilničar naj zbere pravilen naziv svojega obrata, tako, da bo ; ta v pravilnem razmerju z velikostjo : in viškom obrata.. Napačno je tedaj, če j se naziva »hotel« navadna podeželska ’ gostilna, ki ima' par za silo urejenih sob na razpolago. Tak obrat bi v kratkem svojemu lastniku več škodoval kakor koristil, ker bi se v lastno škodo smešit. Nikaka sramota ni, biti gospodar lepo urejene gostilne s prenočišči, samo da se taka gostilna dobro oskrbuje in ima na razpolago vse, kar tujci potrebujejo. Tak obrat bo imel tudi brez velikanskega zunanjega napisa mnogo opravka. Naziv »hotel« se naj pripusti tedaj samo tistim obratom, ki so opremljeni z vsemi potrebščinami in inventarjem, kakršen se zahteva za sprejem najelegantnejše mednarodne publike. Tujec, kateremu se nudi v navadni, lepo urejeni gostilni s prenočiščem vse potrebno, se gotovo ne bo pritoževal, če ne bo videl nad vhodom lepo naslikanega napisa »Hotet«. Kakor škoduje obratu neprimerna označba obrata, ravnotako in še bolj škoduje gostilničarju zadovoljstvo s samim seboj. Dober gostilničar ne sme biti s svojim še take velikim uspehom nikoli zadovoljen, ampak mora v svojem obratu vedno popravljati in obnavljati današnjim zahtevam časa primerno. Pravi gostilničar se ne bo vse-del po končani seziji za peč, pa naj iz-i pade ista za njega še tako ugodno, am-_ pak bo po končanem sezijskem delu študiral najtočneje vse strokovne liste, posebno one. ki jih dobiva brezplačno od svoje zveze, kakor n. pr. »Gostilničarski list« itd. Naročil si bo kataloge raznih solidnih trgovin in tovarn, da bo spoznal novosti, ki so se tekom leta pojavile, da bo zamogel biti na ta način s svojim obratom kos vsem zahtevam razvajenih tujcev-meščanov, ki prihitijo k njemu na deželo na oddih. . VTeIike važnosti so tud: potovanja v inozemstvo v času. ko se pri nas obratovanje omeji na minhnum. Pri takih' prilikah se spozna tuje goste, ki bodo v prihodnjem poletju poselili njegov obrat, in njih navade. Tu je dana tudi lepa prilika, da primerja svoj obrat z obratom svojega inozemskega tovariša. Vsak gostirničar. ki se odloči, d-i?o v svojem obratu kaj preurejal, naj pripusti take preureditve izključno le pooblaščenim obrtnikom in ne kakšnemu šušmarju, katere na.jkrepkeje pobijamo tako mi kakor obrtniki. Na ta način si lahko prihrani nepotrebna, poznejša popravila. Pa tudi po pooblaščenem obrtniku popravljeno poslopje ima po vsem drugo lice. kakor če je popravilo izvršil za silo izučeni šuš-mar. Tako šušmarsko delo pokvari mnogokrat tudi vso okolico in jo napravi neokusno. Radi tega naj bi tudi občine ne dovoljevale preureditve starih poslopij in zidanje novih, če nimajo v rokah dela pooblaščeni obrtniki. Vsaka zadruga naj skrbi za lep reklamni materijal svojega okoliša, kL naj ga pošilja sproti ali naši zvezi ali pa tujsko-pr ometu i zvezi v Mariboru, Aleksandrova c. 35. Slike znamenitih' poslopij, razvalin, starih gradov in drugih znamenitosti naj bodo opremljene vsaka z velikim in vidnim napisom S. H. S. V spisih in drugih reklamnih letakih ali lepakih, ki se razpošiljajo v svet. naj bodo navedene točne cene jedi in pijači. Par takih listkov bo več zaleglo kakor vagoni reklam, kjer niso navedene cene, ali pa brezpomembne navedbe, kakor n. pr. »Zmerne cene« ali pa »Cene po dogovoru« itd. Posebne navedbe kakor »Dobra hrana in pijača ter točna postrežba« naj rajši izostanejo, kei’ je to že samo po sebi umevno, da mora imeti gostilničar dobro hrano in pijačo ter točno in solidno postrežbo. Namesto tega pa naj pripravi v resnici dobro hrano in pijačo ter skrbi za točno postrežbo in napravi vsemu temu zmerne cene, kar je v resnici najučinkovitejša reklama. čim nižje bodo cene — ne da hi se kakovost jedi in pijače predrugačila -— tem večja je privlačna sila tujcev v naše kraje in gostilne. V reklami navedene cene se morajo, kadar tujci do-speja. tudi držati, pa ne naviti vsakemu tujcu po par dinarjev več kakor domačinu, ravno radi nesrečne misli, da ne bo prišel dotični tujec več v njegov kraj. če ne bo prišel on, bo svetoval pa svojemu znancu in sorodniku^ posetiti naše kraje. Če pa njega dobro Testenine so najboljše Ijostilmcarska zadruga pri Sv, Juriju ob juž. žež. št. 7/27. SV. JURIJ ob j. ž., dne 10. 7. 1927. Vabilo na izresifni ©Isčni zlier ki se bo vršil v nedeljo, dne 31. julija 1927 ob pol 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Hlojzija Plausteinerja pri Sv. Juriju ob j. ž. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo zadružnega komisarja. 2. Poročilo zaveznik delegatov. 3. Volitve načelstva in odbora. 4. Proračun za poslovno leto 1927. 5. Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo. 6. Slučajnosti. V slučaju, da ne bo ob določeni uri navzočih zadostno število članov, se bo vrši! z istim dnevnim redom istotam eno uro pozneje drugi občni zbor in se bo veljavno sklepalo brez ozira na število navzočih. Kdor se občnega zbora ne bo udeležil, se smatra, da soglaša s sklepi večine. Vsak, ki se mu bo dostavilo posebno vabilo, naj se udeleži zbora osebno. Pooblaščenci se k zborovanju ne bodo pripustili. Zadružni komisar : Alojzi] Plausteanep* s. r. oskubiš, bo vsakemu odsvetoval priti k nam. Na ta način škoduje dotični gostilničar ne le samemu sebi, ampak tudi celemu kraju in včasih vsej državi, ker sodijo tujci navadno vso državo po gostilničarju. Najvažnejša za vsako gostilno je čistoča. Vsepovsod naj bo lepo čisto. Tako v gostilni kakor v kuhinji. Naj nikakor ne meša solate z umazanimi rokami kakšna prav mastna dekla. ampak naj ta posel' opravlja izurjena kuharica z vilicami in> čistim belim predpasnikom. Vsa jedila, naj' se denejo na krožnik z viticami in žlico, ne pa z rokami, ki niso nikoli dovolj čiste. Vse tio opazijo takoj gosti, e imajo le par minut prilike priti v kuhinjo ali mimo nje. Istotako naj vlada najlepša čistoča in red po dvoriščih in straniščih, da ne mine gostu tek in volja do za-uživanja še tako dobro pripravljene hrane. Predvsem pa naj bo čisto in lepo napravljena dotična natakarica, ki gostom streže. Ne sme ji gledati lenoba iz oči, kakor gleda marsikateri, ki se ji ne ljubi došlega gosta niti pogledati, še manj pa pozdraviti. Tudi taki malomarni, leni in ošabni obrazi, ki hodijo okoli miz kakor megla brez vetra,, škodujejo mnogo gostilniškim obratom. V predstojećem članku smo povt1-dali nekoliko, kako naj ravnajo gostilničarji,--da bodo privabili čim več tujcev v naše kraje. Kako bi morale oblasti ravnati z gostilničarji, da bi ti zamegli nuditi tujcem vse to, kar smo popisali, smo itak že mnogokrat povedali. Zato ne bomo danes tega na tem mestu več ponavljali, ampak zaključimo naš članek v nadi, da bodo tudi oblasti čitale teh par vrstic in nam šle v bodoče bolj na roko, kakor nam gredo sedaj. V prvi vrsti je potrebno, da merodajni činitelji uvidijo, da je potrebno pripustiti točenje alkoholnih pijač izključno le gostilničarjem in ne tudi delikatesnim in drugim trgovinam. Državna in avtonomna bremena naj se nalagajo gostilničarjem tako, da jih bedo zamegli zmagovati, in ne, da pod njih težo omagujejo in propa->dajo drug za drugim. Tudi razno prepovedi alkoholnih pijač ob volitvah in drugih takih nesrečnih prilikah, ki ne prinesejo našemu gospodarstvu prav nobenega zboljšanja, naj bi se omejile res le na najpotrebneje. Nekateri gostilniški obrati životarijo le od raznih mesečnih ali letnih sejmov. Ob takih prilikah iztočijo po več hektolitrov vina. Zato pa mirujejo potem do prihodnjega sejma. In če padejo na ta dan volitve ali slična narodna nesreča, potem so še za ta zaslužek prikrajšani. Taka krivica se bo godila dne 11. septembra 1927 gostilničarjem v Ka-lobju pri Sv. Jurju ob j. ž., ker se bodo na isti dan vršile nesrečne volitve v narodno skupščino in obenem pa tudi letni sejm, na katerega bodo prišli ljudje iz desetih far skupaj. Ti reveži so komaj čakali, da se bo sejm vršil, da bodo nekaj zaslužili, pa jih je zadela nesreča prepovedi točenja alkoholnih pijač, ker se vršijo volitve. Radovedni .smo, če se bo vložena prošnja' upoštevala. Alojzij Plausteiner, 'posestnik in gostilničar, izvoz lesa, sena in slame, St. Jur ob južni železnici priporoča cen j. tovarišem gostilničarjem in tr-gavcem polno masten trapistovski sir lastnega izdelka, katerega ima v najboljši kvaliteti zmiraj v zalogi. brizgance, posebno s kislini vinom' sadjevcem ali sadnim sokom, je najboljša Rogaška Slatina—T empel Vrelec. Zato to vodo uporablja vsak Sostilničar, da zadovoli svoje goste Pravila »ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG MARIBORSKE OBLASTI V CELJU-. § 1. Ime, obseg in sedež zveze. Zveza ima naziv: »Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju« ter obsega zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganje-točnikov in izkuharjev na ozemlju mariborske oblasti. Zveza ima svod sedež v Celju. i §2' Namen zveze. Namen zveze je varovati skupne interese pripadajočih ji zadrug, oziroma v nji zastopanih obrtov. Zlasti je namen zveze: a) pospeševati organizacijo zadrug in obrtne interese'gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žgamijetočni-kov in izkuharjev; b) podpirati zvezi pripadajoče zadruge pri izpolnjevanju njih postavnih nalog; c) pospeševati obrtno izobrazbo vajenem' in skrbeti za nje; d) pospeševati izobraževanje pripadnikov in članov zveznih zadrug; e) pospeševati obrtno šolstvo; f) pospeševati posredovanje dela m prenočišč zvezi pripadajočih za,- drug; . _ . • g) pospeševati bolniško zavaren an.je j in podpiranje članov in pripadni- j kov zveznih zadrug; I h) pospeševati podpiranje onemoglih in za delo nesposobnih članov in pripadnikov zveznih zadrug; i) pospeševati posredovanje dela za obrte, zastopane v zvezi; k) pospeševati ekonomično nabavo surovin, olajšanje kredita- in tehnično izpolnjevanje obratovanja v obrtih, pripadajočih zveznim zadrugam; 1) pospeševati razpečavanje izdelkov zveznim zadrugam; mi) da jati pojasnila in izjave oblastvim in njih organom po določilih obrtnega reda; n) deliti nagrade pomožnim delavcem za zvesto dolgoletno službovanje v obliki diplom, kolajn itd.; dalje podpirati pomožne delavce, če pridejo brez lastne krivde v stiske; o) vse potrebno ukreniti glede po-vzdige im uravnanja' tujskega prometa v deželi in sicer tako v lastnem delokrogu, kakor tudi skupno z drugimi po pravilih v to poklicanimi korporacijami; p) buditi skupnost in stanovsko čast gostilničarskega stanu z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi. § 3. Sredstva. Zveza skuša doseči svoj namen: a) z vlogami, predlogi in izjavami na oblaistva in zastope in sicer ali sama zase ali pa z drugimi; zvezamji ali tudi skupno z zadrugami, ki niso članice zveze, glede na obrtno zakonodajo v obče ali na postavno ureditev razmer pri obrtnih zadrugah posebej; b) s pospeševanjem rednega občevanja zadrug med seboj; _ . c) z nadziranjem zvezi pripadajočih zadrug, zlasti glede skrbstva, za urejeno vajenštvo, urejeno posredovanje dela in obrtno izobrazbo; d) s skupnim posvetovamjem o interesih gostilničarskega stanu kot takega ali gostilničarskih zadrug; e) z navajanjem enakega postopanja zadrug v vseh zadružnih zadevah, zlasti glede vajenštva, posredovanja dela, zadružnih bolniških bla-gajnic in ustanovitve obrtnih na.-daijevalnih šol; f) z uvedbo enakega zadružnega uradovanja na ta način, da se ra-bijo enaki pripomočki, tiskovine itd.; g) z ustanavljanjem in podpiranjem obrtnih strokovnih in obrtnih nadaljevalnih šol;; strokovnih tečajev in drugih obrtnih izobraževa- s;, lise; h) s prirejanjem potovalnih zboro- vanj, s predavanji o obrtnih in nar odnogosp odarskih vprašanj ih na raznih krajih zveznega okoliša, s skupnimi izleti v vzorno urejene hotele, restavracije, kavarne, kleti, kuhinje itd.; I i) s sestavljanjem statističnih izkazov o zvezi pripadajočih zadrugah in o obrtnih obratih, z objavljanjem in razširjanjem strokovnih spisov in izdajanjem strokovnih časopisov; k) z ustanavljanjem posebnih zavodov za posredovanje dela ali z drugimi napravami za urejeno izkazovanje dela; l) s tern. da vzpodbuja in ustanavlja gospodarske družbe, zlasti pridobitne in gospodarske zadruge za nabavio surovin, za lažje pridobivanje kredita itd.; mi) z oskrbo pravniške pomoči zveznim zadrugam in njih članom; n) z izdajanjem strokovnega lista in sicer tako v lastnem delokrogu kakor tudi skupno z drugimi po pravilih v to poklicanimi korporacijami; o) s 'skupnimi na povzdigo tujskega-prometia in objavo obstoječih hotelov, gostiln itd. se nanašajočimi naznanili in reklamo vsake vrste. Zadruge, v katerih gostilničarji, krčmarji, kavarnarji, žganjetočniki in izkuharji nimajo najmanj nadpolovič-ne večine, ne smejo biti člani zveze. Pristop kakšne zadruge se prijavi na podlagi sklepa zadružnega zbora. Vsako priglasitev mora zvezni načelnik naznaniti pismeno nadzornemu obla-stvu. § 5. Pravice in dolžnosti članov. Zvezi pripadajoče zadruge uživajo pravice, ki gredo članom po teh pravilih. Zlasti imajo pravico, s pismenim ali ustmenim predlogom pri zveznem načelniku spraviti na razpravo obrtna vprašanja v zveznem odboru, oziroma na zveznem zboru. <• Člani zveze so dolžni, držati se natančno zveznih pravil in izpolnjevati določila glede zveznih prispevkov. Zadrugam, ki so v zamudi s "plačilom zveznih prispevkov za preteklo poslovno leto, o katerem se na zboru polaga račun, ne pristoja na zveznem zboru glasovalna pravica. > § 6. Zastopstvo zveze. Zvezo zastopajo: a) zvezni zbor; b) zvezni odbor; c) zvezni načelnik. § 4. Članstvo. Članica zveze more biti vsaka zadruga, ki pripada krajevno in stro- § 7. Zvezni zbor. Zvezni zbor tvorijo zastopniki pri- kovno kategoriji v § 1 navedenih za- , padajočih zadrug, drug. Posamezne zadruge pošiljajo za P V” O d S srci renomirano in dobro idočo restauracijo in hotel s 15 sobami v cen4ru*nu mesta s hišo in vsem inven- radi bolezni. — Natančneja izvestila daje M. Jakovac, Zagreb, Vlaška ulica 9, Prvovrstna dalmatinska vina črno, bilo in Opoio se dobivajo na drobno in debelo pri tvrdbi Bonaeič & Bakovič 'veletrgovina el £1,1 m at In siliti vin Split—Maribor Stiladilh: Slomškov trg S. Hinatoč: Lehornišlia ul. 7. V zalogi tudi pristno daimotinsho olivno olje na drabno in debelo šampanjec j »c ,$omier ’ 1 Bouvier Demi sec (be!a glavica), ^ Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Rćservše (rdeča glavica). I 'Kletarstva: GornSa S^adgoisa. L. Orl grSfft gslma Zastopstvo za Slovenijo: Kerne in hm, Ljubljana. Cenik gratis in pranko. v steMenlcali tvrsifee Veleposest v© vinogradov SLOJIH BOUVlEft ««•««- Gornja I^adgona - - - - Vrste letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. vsakih 20 gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žg an jetččnik o v in izkn-harjev z glasovalno pravico po enega zastopnika oziroma namestnika, ki ima v slučaju zadržanega zastopnika glasovalno pravico, na zvezni zbor. Zadruge z manj kot 20 člani pošljejo enega zastopnika, kakor sploh števila izpod 20 štejejo za 20. Zastopnike, katere so izvolili dotični zadružni zbori, je naznaniti v teku treh dn; po volitvi zveznemu načelniku. Prenesti glasove na drugo osebo, ni dovoljeno. Zastopniki se morajo pri zveznem zboru izkazati z izkaznico, izdano od njih zadruge. Funkcija zastopnikov je časten poklic; vendar se jim povrnejo stroški potovanja, istotako se smejo nagraditi za daljše zamude Časa. § 8. Sklicanje zveznega zbora. Zvezni zbor, ki ga skliče zvezni načelnik, se zbira vsako leto najmanj enkrat. Sklicati ga je tudi' tedaj, če smatra zvezni načelnik ali zvezni odbor za potrebno, kakor tudi če zahteva to 10 odposlancev z napoved bo dnevnega reda. Zvezni zbor je sklicati najmanj tri tedne prej, nego se iima vršiti, z obvestilom posameznih zadrug. Naznaniti jim je kraj in čas vrsitve. Dnevni red je naznaniti zadrugam najmanj osem dni pred zborovanjem. O sklicanju je obvestiti tudi nadzorno oblastvo vsaj osem; dlni pred zborovanjem ter mu naznaniti dnevni red. Nadzorno oblastvo ima pravico prepovedati zborovanje, če obsega dnevni red predmete, ki niso v zvezi z nameni zvezinimi. § 9. Sklepčnost zveznega zbora. Za sklepčnost zveznega zbora je potrebna navzočnost ene petine dela zastopnikov pripadajočih zadrug. Ce sklicani zvezni zbor ni sklep- i čen, smejo došli člani, potem ko so čakali eno uro, o predloženem dnevnem redu veljavno se posvetovati in sklepati, v kolikor za sklepanje o posebnih zadevah ni po zakonu ali po teh pravilih predpisana navzočnost določenega števila članov. § 10. Poslovni red zveznega zbora. Za poslovanje zveznega zbora veljajo naslednja načela: a) zvezni načelnik ali njegov namestnik vodi razprave; b) na dnevni red je postaviti samo one predloge, ki so bili 14 dni pred zveznim zborom v rokah zveznega načelnika; c) predloge, ki so se pozneje izročili ali še le na zveznem zboru stavili, je pripustiti k razpravi, ako vsaj Q®i obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 | para in pišite takoj po ilustrovani ce-I nik z več tisoč slikami na veietrgo-I vino R. Stermecki, Celje, v katerem I najdete po čudovito nizkih cenah I" obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez Din 500-- poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. 10 članov podpira nujnost, glasovati pa se sme o tab predlogih le, če pritrdi načelstvo; (Dalje pride.) Ferd. Skaberne stavimo In galantsrijslm kleparstvo CeSj©, Dečkov ir*«? 2 Specijalna delavnica za naprave strelovodov preizkušnja s teleforiično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU. Pohištvo, posteljnino, pr>epp®si@, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Prets, Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. UStE 35 L AT O SREBRO Mmt* LeotiSi Celfe, Gl®vstal irg št, <3 S&UPUIE STARO ZLATO SREBRO Na drobno! Na veliko! 385. lišap nssl. j. Szinicz Maritor, JUtlEjaadrofet.ZI priporoča svojo veliko zaiogo manufakturnega blaga - - in perila - - po najnižjih konkurenčnih cenah, j riderik Topolšek trgovec v Konjicah F naznanja cenj. občinstvu, da je ps'-evzsl trgovino % JH msšamm od g. M. OGOREVCA v Konjicah, v kateri bo postregel vsem cenj. odjemalcem z vsakovrstnim in n a j b o 1 j š i m blagom ter vsemi gospodarskimi potrebščinami po konkurenčnih cenah. Priporoča se za obilen obisk. I 1 f£. BAUSMAMINGER VELETRGOVINA Z VINOM MARIBOR, Cankarjema ulica št, 23 priporoča priznana ^iosetimesiteia štajerska vasna po jako ugodnih cenah. tovarna vinskega kisa v Ljubljani Hajmoderneje in najhigijeničneje urejena tvornica vinskega octa (sirčeta) v Jugoslaviji I Pohištvo, preproge in posteljnino dobavi točno in najceneje „HEKiT Maribor G Zahteva jte ponudbe — brezplačno! Podpisani naznanja cenj. občinstvu, da je prevzel s S, julijem S927 kjer se dobijo vsak čas tople in mrzle jedi kakor tudi sveže pivo in dobro vino po zmernih cenah. Franc Vodenik. Fran Strupi priporoča f gostilničarjem in ^ ’ kavarnarjem svojo bogato zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna ^ ^ postrežba. ^ p Enolog 1 vais M^ilesr8* w i rs o g r ij d n i k in posestnik vinskih kleti, Lsjteršperk prš Mariboru nudi originalno štajersko blago v steklenicah in sodih po nizkih cenah. »Berndort jedilno orodje in namizna posoda za hotele, restavracije in kavarne iz čiste bele alpake, tudi težko posrebrena. Na zahtevo gravirana z lastnim imenom. Skladišč® iBerndorfi MARIBOR. Posredovalna Posreduje nakupe in prodaje vseh vrst realitet, hiš ter drugo. KareB IVoha, posredovalec. 0^ Oglašujte! 52E$$23HISt2iSEEE5! franc KoVacic Kolar, Doloi/a pri Brežicah ob izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje, koleseljne, kočije najfinejše vrste in avtomobilne karoserije po načrtu. Delaj, nabiraj Popalsaoma war«o naložite denarne prihranke pri zadrugi Varčuj v mladosti, in hrani, varčevati se ne brani. Marljivost, LASTNI »©M stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju da stradal ne boš v starosti ! trez„n°s^JSr^:)St’ Obrestuje hranilne «01 Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. oge po ® I« 5e do« nabira,nik-na d„m. MsarKa v Celju, Prešernova ul. 6 so predpogoj nravnosti ! > Pri naložbi zneska po 50 Din Jamstvo za vloge nad 2,000.000 Din. Iz malega raste veliko! ^VALENTIN SCHUNKO a SOBNI SLIKAR IN PLESKAR S g CJELfE, Aškerčeva ulica 7. O a izvršujem vsa v to stroko pripadajoča dela najnatanč- O neje, solidno in po zelo ugodnih cenah ter se priporočam za naročila VALENTIN SCHUNKO, Celje, Aškerčeva ulica 7. 3eja!KttS88HisDBMaESJ2BKaaHCJiMS8wsj'ian!WiajanssajsaDa Originalni sadni mlin, Ježek4 V vsej Sloveniji poznani izdelek tovarne strojev in livarne kovin K. & R. 3eisi Maribor, Melje Kupujte vaše potrebščine le v manufakturni trgovini pri L: «e=s -S_______________________ 66 Er 99 /0^^: ' C^eijes OSavni t^n št« 9 Dokazano ie, da kupite tam samo prvovrstno blago pc znižanih cenah Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. H & H BS 3 53 E KS S H S a £3 BI K Sl Ifi iu H SE H IE a n a B « » H H W H H E8 H El E B m Ba H & BS 5S K B m k as */ Najlažje se kupi pri 3, GlavrJ. trg št. 17, kjer je res najcenejše manufakturno blago, sukno, nogavice i. t. d. Emzms^mssmM mMmsamm® ? «? ‘“'Pl Najceneje kupite modno in konfekcijsko blago, vsakovrstne čevlje in raznovrstno moško in žensko perilo domačega izdelka v trgovini modnega blaga SE&.. C E L J E, Glavni trg 14. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. VEiiETRGOVlNR H. tL TU HMD PMRIBOR. > Gostilničarji pcsas^rl u brizoanzejenslpriiiiBiSnejšs Tele trgovina z vinom Pngel & Rossmann Maribor priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov Brzojavi: Pugel Maribor. - Telefon št. 34 Cene zmerne! Pisarna: Trg svobode 3. Cene zmerne! Kanati^ tadKlt^sp driizba ^azisp^a ttila 1 W CeljU ulica 7 Ustanovljena 1906 Telefon 67 Lastni kamnolomi Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spaine in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpri-crostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune. B25aB3SE3 E3B3B3B3E3E3E3E3BS EE32£23233 UjMjše iii želu trp« Msp za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najceneje le v trgovini J. K. Šoštarič Maribor, Aleksandrova c. 11 H kislim vinom naj se vzame Radenski Me? vrelec Za stara in rdeča vina naj se vzame Radenski iiizela vrelec S’) Razen teh še razpošilja ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI Radenski zdravilni vrelec, ki se pa uporablja v prvi vrsti kot zdravilna voda. Pozor! N®vo! Pozor! O. Uršič, čevljarna 8 8 Naznanjam cenj. občinstvu, da imam večjo zalogo vsakovrstnih čevljev ter pošiljam brezplačno cenik. — Odpošiljam tudi po pošti. — Postrežba solidna! — Cene konkurenčne! Na malo! Na veliko! Ivan Ilič^8 Veletrgovina vina Vis, Dalmacija v Šampanjec Franc Čuček & Cie, prej w. Hintze lastnik ERNST HINTZE, PTUJ KRALJEVI DVORSKI LIFERANTI Diamant Vino a la Corinth. Elite m I« Oi fllBhaništia Mmm z Bleltp. olnfoi za šivalne stroje, kolesa, pisalne stroje, gramofone, kino-aparate ter vsa v to stroko spadajoča fino-mehaniška dela. Hajsiarejša popravljalnica za aviomobiSe in motorna! koiesa. Velika zalo^si nadomestnih in sestavnih delov ter opi*em za avtomobile in motorna kolesa. Zalogo koles, šivalnih strojev, pisalnih strojev, gramofonov in nadomestnih ter sestavnih delov. Galvanski zavod za poniklanje, pomedenje in pobakrenje vseh kovin; brusarna in strugama. Poprave vsakovrstnih strojev se izvrše vestno in strokovnjaško ter najceneje. Moric Dadieu, Maribor fl Čiščenje motnih vin I Telefon štev. 389. Ustanovljena I. 1899 Brzojavi: M. Dadieu, Maribor- & .DRAVA • D. D. Maribor, Meljska cesta 91 Telefon interurb# 256 Telegr.: Drava Maribor Izdeluj e: Hladilne omare, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroje in konzervatorje za sladoled, stroje za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo. Prednosti fabrikatov: Intenziven hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški. Zahtevajte cenik! Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago. POZOR! POZOR! Izdelovanje moškega in ženskega perila, pred-tiskarija in šivanje čipk (entlanje). Cene zmerne. Postrežba solidna. Se priporoča MARIJA DERGAS, prej Muller, Celje, Gosposka ul. 17. s francosko želatino ali praškom „JULL!E^i