Mostnina plaćana v Gotovini.
NAS LIST
JANUAR 1931 ŠTEVILKA 1 DRUGO LETO
glasilo katoliške akcije za kamniško in moravško dekanijo
Naš LIST IZDAJA MISIJONIŠCE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA Jožef godina c. m., domzale - groblje — tiska misijonska tiskarna, domžale - groblje.
ZA TISKARNO JANKO STRNAD, DOMZALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 DIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO.
Mir Kristusov
Božična blagovest, veselo oznanilo, ki je ob rojstvu našega Zveličarja zadonelo iz angelskih spevov, trka na srca vseh, ki imajo količkaj spoznanja o Bogu in vsaj trohico dobre volje. »Slava Bogu na višavah ... « Bog je Najvišji, Največji, Najlepši, Neskončni in Večni! Pravičnost terja, da ga časte njegove stvari. On ne potrebuje za svojo neskočno blaženost nobenega drugega bitja, nobene reči zunaj sebe, zakaj sam v sebi ima polnost življenja in brezmejno bogastvo vseh dobrin, vseh vrlin v neskončni meri. Stvari pa ne morejo obstati brez njega, in razumne stvari vrhutega, da so v vsem od Stvarnika odvisne, ne morejo doseči sreče in blaženstva brez Boga in zoper njegovo voljo. In razumna stvar je srečna in mirna le tedaj, ako d& Bogu, kar je njegovega: čast in slavo. Toda kakšen je človek! Sam v sebi hoče imeti svoj smoter, hoče biti središče vsega, pri vseh delih in opravilih išče navadno le sebe, svojo čast, svojo udobnost, namesto da bi iskal le Boga in obračal vse v njegovo slavo. In vendar terja pravi red in pravičnost: Bog je Stvarnik, Bog Ohranjevavec, Bog naš Oče, njemu gre prvo mesto, njemu čast in slava! Božji Sin se je brezmejno ponižal do nas: učlovečil se je, da bi odrešil padli človeški rod. Toda kot Bog-človek je pred vsem dal čast in slavo svojemu Večnemu Očetu. Kristus na zemlji ni iskal svoje časti Kristus kot človek je izvolil zase trpljenje in žrtve in delo za ustanovitev kraljestva božjega in za odrešenje vsega človeškega rodu. Učlovečenje se je zvršilo v božjo čast in slavo. V imenu božjega Deteta, ki je bilo v jasli položeno, so to resnico Poudarjali angelski spevi. »Slava Bogu na višavah ... « O bratje in sestre, ta slavospev naj prevzame vso našo dušo, in čutili bomo posledico: mir Nristusov bo zavladal v nas!
Cim bolj se je ponižal božji Sin, tem bolj je bil poveličan Večni oče! človek Kristus Jezus pa uči vse ljudi skupaj in vsakega posebej, da more Razumna stvar, dokler traja njena poskušnja, le tedaj doseči blaženi mir v svoji notranjosti, ako se ravna po njegovem zgledu: že v jaslicah nas ^ši ponižnosti, potrpežljivosti, skromnosti, pokorščine ... Napuh odvrača Človeka, da noče iti v se, da si noče priznati grehov v resnobnem izpraše-Vanju vesti, da se noče spovedati svojih grehov duhovniku Kristusove Cer-^ve. Napuh je, ako človek opušča molitev, zdi se mu poniževalno in člo-Veka nevredno, da bi molil, ko je vendar vprav nasprotno resnica: molitev ^iga človeka nad ves vidni svet, molitev da šele pravo vrednost človeškemu življenju! — Kdor se skuša ravnati po Kristusovem zgledu, doseže jutranji mir. — Kdor vidi v sveti Cerkvi Kristusa ter zato hodi k službi ^žji ter dobro pripravljen prejema svete zakramente ter se zanje pri-zahvaljuje, prejme mir Kristusov ... O, kako blagodejen je mir,
*	ga more le naš Gospod Jezus Kristus dati človeški duši! Vsi veliki in t^avi spokorniki so to izkusili, vse resnične spokomice so to občutile! . ajhujše breme je breme velikega, smrtnega greha! In najhujša sužnost J® sužnost greha! Pa tudi odpustljivi greh moti in kali mir v duši, tako
*	so duše, ki Gospoda ljubijo, nepopisno srečne, kadar jih neskončno ^Sftiiljeni očisti in posveti! Kako sladka je zavest: Zaupaj, tvoji grehi so
odpuščeni, sedaj je vest v redu, v redu so tvoje spovedi, spravil si se z °gom in bližnjim, plačilo ti je mir, ki ga okušaš ...	P. E. B.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO ZELI VSEM SVOJIM BRALCEM NAS LIST
Na razpotju
Za naSo mladino priredil P. P.
Nekaj zgledov v posnemo.
(Nadaljevanje.)
A kaj si je mož prizadel, da odpravi ali vsaj ublaži svojo telesno pomanjkljivost. Pod meč se je vstopil, da ga je vselej zbodlo v ramo, kadar jo je dvignil ob govorjenju. V usta pa si je dal gladkih kamencev in šel k morju in se vadil v glasnem in gladkem govorjenju ... Vsaka napaka se ne da odpraviti, a da se zakriti in pozabiti s kako posebno čednostjo, ki pozornost ljudi s tako milo silo vleče nase, da nedostatek radi prezrejo in pozabijo. Včasih pa se le bolj domišlju-ješ, kako ljudje tvojo telesno hibo opazujejo, medtem ko jo v resnici komaj opazijo. Škoda da bi te take malenkosti ovirale na poti do cilja. Pljuni si v roke in hajd pogumno mimo njih.
Imel sem profesorja, ki je imel samo polovico pljuč, druga mu je bila odgnila. Seveda ga je to oviralo v njegovem poklicu, zlasti pri hoji in zlasti pozimi v hudem mrazu. Pa meniš, da ga je to odvrnilo, da bi ne bil naprej učil? .Ne. Napravil si je pozimi kropa v malo steklenico, ki jo je nosil pod suknjo; po cevi, ki jo je imel napeljano iz steklenice v usta; vdihaval gorke pare da mu megla in mraz nista prišla do pljuč. Tako je vsa zadnja leta hodil v šolo, zavit v dve suknji in z navzgor zavihanim ovratnikom da se ni videlo, kaj vdihava ... Tako si pomaga človek v trdno voljo iz zadrege!
Neki višji častnik je bil v vojni izgubil zaporedoma roko, oko, uho in nogo. Pa je še živel in še mnoga leta kot invalid bil zaposlen v vojaški pisarni. Zdaj je umrl. Na nagrobni spomenik si je dal zapisati: Tu počiva polovica mojih kosti; druga polovica je razmetana po vojnih poljanah. S to polovico sem skušal do zadnjega služiti Bogu in domovini, ker na misli mi je bila kazen tistega svetopisemskega hlapca, ki je bil prejel en sam talent, pa je šel in še tega zakopal.
Se mnogo let!
K petdesetletnici našega dopisnika - pisatelja Janeza Langerholca
Znameniti pisatelj Jansen je imel hudo pljučno bolezen in je obenem hudo krvavel iz nosa. Ti dve nadlogi sta se vrstili tako, da, ko je ena začasno pojenjala, je po preteku nekaj dni druga nastopila. Svoja dela je mogel pisati le v teh kratkih, mirnih presledkih. In porabil je te trenutke in napisal mnogo obširnih knjig, ki bodo imele vedno svojo veljavo.
Celo v primeru, ako si si izbral poklic, ki ti prav za prav ni bil namenjen, ne obupaj. Ako se da položaj spremeniti, potem spremeni; ako ne, vživi se z vso dušo v svoj položaj po besedah sv. Avguština: »Ako nisi poklican, stori, da boš poklican!«
Predsednik Združenih držav v Severni Ameriki, Linkoln, je bil v mladosti drvar. Njegov sodelavec je začel kot navadn dninar, danes je imeniten državnik.
Edison, ta znameniti fizik, čigar ime pozna vsak šolski učenec, je kot deček raznašal časopise. Njegova mati je bila vdova. Proti koncu življenja je oglušil. Še ko je oglušil, je izumel neka važna izboljšanja pri gramofonu in telefonu.
Zgodovina svetnikov in mučencev katoliške Cerkve nam dokazuje na številnih zgledih, da stanovitnost in resno prizadevanje vselej rodi lepe sadove. Pri svetnikih je pa še ta posebnost, da svoji okolici niso koristili le v časnem oziru, ampak da so po njih ljudje postali boljši v čednostih in dušnih lastnostih. Ker resnica je, da sveta ne bodo osrečile boljše naprave, ampak boljši ljudje.
Dne 20. dec. 1930 je praznoval naš vrli dopisnik in pisatelj naših podlistkov g. Janez Langerholc, župnik v Stranjah, 50 leto svojega življenja. Naš dnevnik »Slovenec« se ga je takole spomnil: Rojen je bil 20. dec. 1880 v Virmašah pri Stari Loki. Vestno vrši že skoraj četrt stoletja svojo duhovsko službo. Kjer je služboval, ima dovolj hvaležnih prijateljev, predvsem pri onih, katere je učil v šoli. Ima poseben dar za občevanje z otroki. In šolo ljubi nad vse. Ves srečen je, kadar je med svojimi »pamži«, kakor sam rad imenuje otroke.
Ni pa samo zgleden duhovnik; slovensko slovstvo bo moralo njega omenjati med zelo plodovitimi pisatelji. Največ je pisal in še piše v »Vrtec« in »Angelček«. Vzemi v roke ta dva lista, in sicer letnike med vojno in prva leta po vojni, in videl boš, da je marsikatero številko napisal skoraj sam, pod razhčnimi psevdonimi: I. E., Bogomil, Delodrvin, Dolgoles, I. L. itd. In kako otroci radi bero njegove črtice! Med svoje sotrudnike ga prišteva tudi »Bogoljub«, »Glasnik«. Njegove pridige najdeš v prejšnjem homiletičnem listu »Duhovni pastir« in v sedanjem »Praedicate«. Urednik ga imenuje v zadnji številki te revije »neumornega«. V glasilu KA za kamniško in moravško dekanijo »Naš
list« je lansko leto pisal listek »Sreča« (letos »Roža deklet«. - Ur.).
In če prideš k njemu na dom, boš videl, da ima vedno čas, da gostoljubno sprejme znanca ali neznanca. Vsak čas je pripravljen, spremljati prijatelja k Sv. Primožu ali pa v Bistrico. Prijatelji in posebno »Naš list« mu kličemo: še mnogo let!
Delavske zadeve
Našteli in popisali smo v zadnjih številkah Našega lista vse naprave, ki so delavcem v varstvo, n. pr. inspekcija dela, delavski zaupniki in delavske zbornice. Zakaj smo to storili? Ali mogoče zato, da delodajalcem pokažemo, da imamo delavci varstvo na svoji strani? Niti najmanj. Saj podjetniki dobro poznajo te naprave in je prav, da jih poznamo tudi delavci. Vendar si pa pri vsem poznavanju zakonitega varstva ne domišljamo niti en trenutek, da bi vse varstvene naprave mogle odpraviti nezdravo razmerje v naših tovarnah, ako in dokler nima podjetnik do delavca srca; do delavca kot svojega bližnjega. Ali more orožnik ali sodnija kot izvršilec zakona zabraniti hudodelstvo? Hudodelec, ki nima vesti, opusti hudobijo le zato, ker se boji kazni. Vesten Človek pa kljub temu, da ga nihče ne vidi, opusti hudobijo zaradi vesti.
Enako je pri tovarniških podjetjih, kjer je samo strah pred zakonitimi posledicami. Delodajalec dobi priliko, da pritisne svojega delavca po zakonu ali mimo zakona. Delavec pe tudi dobi priliko, da oškoduje delodajalca na en ali drugi način in vendar mu ne more podjetnik do živega, čeprav škodo trpi. Iz tega more vsakdo spoznati, da strah pred zakonito kaznijo nikakor ni dosti močna sila, ki bi mogla odstraniti ne-rednosti, kjerkoli se dobe. Ta sila je le V spoznanju in ravnanju: delavec je moj bližnji, podjetnik je moj bližnji in ga moram ljubiti kot samega sebe. Ta napis bi moral blesteti na vsaki tovarni, ki naj bi ga spol-novali podjetniki in delavci! Nastopila bi V kratkem času zlata doba za oba.
Kdor ljubi svojega bližnjega kot samega sebe, mu stori vse, kar si sam želi in ničesar takega, kar sam noče imeti. Kaj p® danes vidimo? Ali naši podjetniki žele delati tudi sami brez vsakega odmora tudi v nedeljah? Kaj še! Nedeljski izlet, kaka zabava v nedeljo jim roji že cel teden p0 glavi. So tudi častne izjeme med njimi, ki kljub mamljivosti podjetja spolnjujejo svoje verske dolžnosti, dobro se zavedajoč besedi: Kaj pomaga človeku, če celi svet pri' dobi, svojo dušo pa pogubi!
Kako pa ti gospodje privoščijo oddih svojim delavcem? Dostikrat je za nje nedelj' ski praznik delavnik. In to brez potrebe« povsem prisiljeno! Ako pa to ne, ker za-
(Se nadaljuje.)
Kako pa Domoljub?
Od nekod smo dobili dopis, da bi bilo prav, da se razporedijo naše župnije kakor po članih Mohorjeve družbe tudi po naročnikih Domoljuba. Želji smo rade volje ustregli, ker smo mnenja,, da bo tudi ta pregled služil k širjenju dobrega časopisja. Števlika pred župnijo pomeni, na katerem povratnem mestu je župnija v dekaniji. Prva številka za imenom župnije pove, koliko Domoljuba prihaja v župnijo, druga pa, na koliko župljanov pride en Domoljub.
Moravška dekanija
1.	Cemšenik	... 232	7
2.	Blagovica	... 82	9
3.	Češnjice	...	36	11.8
4.	Peče	. .	...	35	12.8
5.	Št. Ožbalt	...	24	13
6.	Št. Gotard	...	63	13.2
7.	Moravče	... 346	13.6
8.	Krašnja	... 62	13.7
9.	Vače	. .	... 119	14
10.	Brdo	.	.	...	99	14.4
11.	Kolovrat	...	65	15.5
12.	Zlato polje
13.	Sv. Gora
14.	Sv. Planina
25 16 53 17.5 3 50
Kamniška dekanija
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
Rova
Vranja peč Mekinje Ihan Vodice Nevlje Tunjice Homec Komenda Motnik Šmartin v Tuh Sela Gozd Špitalič Stranje Mengeš Zg. Tuhinj Dob
Domžale
20. Kamnik
52
56
122
129
269
97
65
106
257
64
125
82
67
59
6.4
7.4
7.5
7.7
7.8
7.9
8.4
8.5
8.6 9.3 9.8
10.2
10.3
11.3
105 11.5 303 13.2 69 13.8 159 15.9 155 16.7 204 22
fr
kon varuje nedeljski počitek, pa siijo delavce k zakonitemu čiščenju strojev in sicer dopoldne, da delavec ne more zadostiti svoji verski dolžnosti. Ali bi ne bilo primernejše, ako bi to delo opravili n. pr. od 9 nre dalje mesto od 6 ure? Ali menite, da delavcem ni vsaj toliko za mašo kot vam za izlet! Ali bi bilo tebi ljubo, ako bi kdo zabranil izlet? In vendar je veliko delavcev, ki s težkim srcem opuste božjo službo Prisiljeni zaradi vsakdanjega kruba.
Se eno vprašanje: Ali se zavedate, da imate grehe svojih delavcev na svoji vesti, ako jim branite brez zadostnega vzroka k božji službi?
Zaradi pomanjkanja ljubezni do bližnjega Izvirajo vse nezdrave razmere za dušo in telo. Odkod umiranje mladih tovarniških delavcev? Saj delo v tovarni ni ne tako naporno ne dolgotrajno kot je poljsko delo. Umrljivost je pa večja pri tovarniških delavcih. Odgovor si na to da lahko vsak, kdor pozna razmere v tovarnah, zlasti v predilnicah, kjer se premalo skrbi za zračenje in čiščenje surovin. Tovarniški delavec si pri svojem skromnem zaslužku ne more privoščiti tečne hrane, zato oslabi. Ko *e prehladi, je jetika navadna bolezen, ki ga spravi prerano v zemljo. Kako je v tem pogledu vreden posnemanja zgled podjetnikov v Tržiču, ki res skrbe za svoje delavce ne samo človeško, ampak tudi krščansko.
O lepi Ančki
(Švedska pravljica iz naših krajev. Samo za žene in odrasla dekleta.)
Sedaj za novo leto bomo šteli, koliko rojstev in koliko smrti je bilo v župniji. S prižnice bodo prebrali. Toda nekaj bodo Zamolčali. Saj itak ne vedo natančno. Samo naše žene vedo: Koliko rojstev ni bilo, ki bi morala biti ... Naše žene vedo, naše matere.
Tudi pri nas je tako: ljubša jim je krstića, kakor zibelka. Matere — pa, saj niste matere — povejte, mar ni tako!?
Toda rajši pravljico: švedsko. Je pa iz naših krajev. O lepi Ančki, ki ni hotela °trok. Hudobna čarovnica jo je zavajala: »Kakor rosa bo izginila lepota s tvojih lic, Ce boš mati. Otroci se hranijo z lepoto.« *n še dalje: »Če se boš poročila, pridi brž k meni po zdravila, ki te rešijo otrok.« — lepa Ančka se je res poročila z lepim mla-^kn plemičem. Spomnila se je nasveta ča-»ovnice. šla je po čudežno zdravilo In ga Zavžila. — Ančka je bila brez otrok, toda tOdi brez sreče. Plemič je bil žalosten, ker *° stoli okoli mize bili vedno prazni; ni bilo °trok, s katerimi bi se razvedril. Ančko je £Hzla vest in je priznala možu, da je pila čudežno zdravilo. Plemič jo je ogorčen ta-P°dil: »Kakor tale suha deska si, ki ne bo Cedila nikdar sadu.« — Ančka je tavala nesrečno po svetu. Lepoto so ji razgrizli ntfocl, ki jih rodila ni. In ljudje so se je JZeglbali. čez sedem let jo je v gozdu sre-®nl puščavnlk. Nesrečnico je peljal pred samotno kapelo, kjer se je Ančka zamislila... n zagledala kopo prijaznih otrok, ki so jo nagovorili: »AH nas poznaš, ki nas nisi ho-jcja roditi in si nas umorila, preden smo hh roien*- Odpuščamo ti.« — Takrat je Ančka rešena groznih očitkov vesti. Jr*Ua jo je smrt. Takrat je tudi zacvetela nJia deska na njenem domu, — toda pre-Po*no.
Rij 111111 pori Gospod o jinoirii
Šopek iz nedeljskih evangelijev
Nedelja 4. januarja. — Ime Jezus.
Poživimo danes v sebi zaupanje do presladkega Imena Jezusovega! V srcu in na ježku ga pobožno nosimo v vseh prilkah življenja, zlasti kadar nas hoče satan iztrgati Kristusu. Če pa imamo grešno navado, to presv-ime izgovarjati brez spoštovanja, bomo z nekaj dobre volje odpravili to napako. Posnemajmo v ljubezni do Imena Jezusovega sv. Bernardina, ki je neutrudno oznanjal lepoto, sladkost, ljubeznivost in moč tega imena, tako da ga navadno upodabljajo z Imenom Jezusovim. Povsod je nosil s seboj ali zastavo ali desko, na kateri je bilo vrezano ali naslikano to najslajše ime; ko je končal govor, je s tem dal svojim poslušalcem blagoslov. V zaupanju na to Ime je žel velikanske uspehe in je vprav on največ pripomogel, da se je češčenje tega Imena tako razširilo po katoliškem svetu.
Nedelja 11. januarja. — Dvanajstletni Jezus v templju.
»In jima je bil pokoren.« S to besedo nam sv. evangelij ob kratkem pove vse iz Jezusovega življenja od 12. do 30. leta. Bistvena v vseh teh letih je bila Jezusova brezprimerna pokorščina do Marije in Jožefa. Isto je še danes in bo vedno bistveno, če naj bodo naše družine veren odsev sv. Družine in če naj v njih vlada ona sveta zadovoljnost, ki je svet ne more dati. Prava pokorščina vidi v ukazih staršev ukaze Boga samega, ker so starši božji namestniki. Le taka pokorščina je vredna človeka in stoji na trdni podstavi, ker temelji na božji volji. Kjer pa ni vere, manjka tudi tega temelja pokorščine, zato je pa tam ali le hlapčevska pokorščina ali pa je sploh ni. Krščanskega duha v naše družine, pa se bo ž njim naselila vanje tudi pokorščina otrok do staršev, poslov do gospodarjev.
Nedelja 18. januarja. — Ženitnimi v Kani galilejski.
Ob času Kristusovem je bila navada, da so pri pojedinah dali gostom najprej dobro vino in šele potem, ko so se tega napili, so jim postregli s slabšo, ne tako močno pijačo. Na ženitnini v Kani pa je hotel Jezus, da se je zgodilo prav obratno. Poiščimo v tem ravnanju skrivnosten pomen! Svet daje svojim pripadnikom najprej dobro in nazadnje slabo vino. Kaj vse obeta tistim, ki hočejo streči svojemu požel jen ju! Čast, bogastvo, sreča, zadovoljnost so mamljive vabe tega sveta. A sledi prej ali slej grenko razočaranje. Ko ljudje, prevarani od sveta, vidijo, kam jih je zapeljalo strastno uživanje, tedaj začno uživati slabo, grenko vino pekoče vesti, notranje nezadovoljnosti itd. Če pa potem svetu očitajo, kako jih je zapeljal, tedaj čuje jo podoben porogljiv odgovor kot nekoč Juda Iškarijot: »Kaj nam mar; ti glej!« Jezus nam pa nudi najprvo grenko vino zatajevanja, trpljenja, morda tudi preganjanja, za konec življenja pa da svojim prijetno vino mirne vesti, srčne zadovoljnosti in mirnega pogleda v večnost.
Nedelja 25. januarja. — Jezus ozdravi gobavca.
»Če hočeš, me moreš ozdraviti«, tako je gobavec prosil Gospoda. V tej udanosti v voljo božjo najdemo eno najbolj gotovih sredstev, da bomo uslišani v svojih molitvah. Kadar za kaj prosimo, bi vselej vsaj v mislih morali tako moliti: Gospod, če hočeš, mi lahko daš, česar te prosim; in ako ti nočeš, tudi jaz nočem. Zgodi se tvoja volja! — Mi pa včasih hočemo od Boga kar izsiliti uslišanje, da bi tudi Bog to hotel, kar mi hočemo. Pa se zgodi, kakor uči sv. Tomaž, da Bog takega predrznega prosilca res usliši, toda v njegovo škodo in v kazen za njegovo grešno molitev. Bodimo vendar prepričani, da je nam v korist le to, kar Bog hoče.
KAMNIK. Duhovne vaje. Kakor običajno, smo imeli tudi letos za vse stanove duhovne vaje in sicer od 6. XII. zvečer do 9. XII. 1.1. zvečer. — Vodil jih je č. p. Kerubin Begelj, O. F. M., ki je pravkar prišel iz Amerike in je sedaj kar tu ostal v službi v frančiškanskem samostanu, katerega sta pred nedavnim zapustila č. p. Evstahij Berlec, O. F. M. in pa č. p. Benedikt Krakar. — Verniki so se pridno udeleževali duhovnih vaj in priključenih pobožnosti. V častnem številu so pristopili k mizi Gospodovi v nedeljo, 7. XII., in sicer v prvi vrsti možje — saj je bila prav prva ali moška nedelja; prav lepo pa je bilo tudi 8. XII., na praznik Brezmadežne, ko je Marijina mladina v lepem številu prihitela k Izviru svoje moči in zdivja!
Sprejem v Marijino družbo. — Dne 8 .XII. popoldne ob pol 3 smo imeli sprejem deklet v Marijino družbo, nekaj pozneje pa še sprejem fantov! Lepo je bilo in res vzpodbudno za vso faro, ko je 11 krepkih fantov z odločnim glasom obljubilo Mariji zvesto službo in z dvignjeno desnico obljubilo zvesto ljubezen. — Z veseljem je sprejel preč. g. dekan to nepokvarjeno, zdravo mladino med Marijine otroke.
Velikonočno izpraševanje. — Z velikim trudom želi preč. g. dekan poživiti lepo cerkveno ustanovo:	velikonočno izpraše-
vanje! — Doslej, ko to ugotavljamo, so bili na vrsti možje, žene in dekleta in sicer ločeno iz mesta, bližnje okolice; potem iz Duplice, Volčjega potoka in Rudnika in spet posebej iz Podgorja. Prav ločeno še izpraševanje za mladino od 14.—16. leta in pa izpraševanje za tovarniško uslužbenstvo! — Za nekatera izpraševanja je šel g. dekan sam na podružnice, tako v Volčji potok in v Podgorje in res je bilo precej udeležbe. Ob priliki bo pa že g. dekan razglasil
uspeh in število udeležnikov pri letošnjem izpraševanju. — Mesto bo baje bolj zadaj!
Društveno življenje.-— Miklavžev večer Jo potekel prav zadovoljivo. Posebno za otroke iz Marijinih vrtcev, ki so bili za svojo pridnost obdarovani in pohvaljeni! — Tudi zvečer je bilo lepo, ko so člani »Fantovskega odseka« prav lepo igrali Markeževo igro v 2 slikah: »Sv. Miklavž« in je sv. Miklavž obdaril odlične meščane in meščanke, pa tudi častnike z Barutane z g. podpolkovnikom Sablačanom in druge, ki so se v tako lepem številu udeležili tega večera. — V nedeljo 14. dec. je bila uprizorjena v Kamniškem domu igra »Dobri striček«, čisti donos igre je bil določen za božičnico revnim invalidskim družinam Invalidskega udruženja v Kamniku. Fantovski odsek društva Kamnik v Kamniku pa je spravil na oder Jurčičevega »Tihotapca«. Gotovo je treba čestitati tem mladim fantom igralcem, ki so od zadnje, oziroma svoje prve igre »Iz smrti v življenje«, ki so jo uprizorili 26. okt., toliko uapredovaii. Gotovo gre v precejšnji meri za to zahvala preč. g. Iv. Primarju, ki je mnogo pomagal fantom k uspehu pri igri. — Tudi o volitvah nekaj! Pa ne v občinski zastop ali še kam drugam, ampak v vodstvo Fantovskega odseka in fantovske Marijine družbe. Predsednik odseka je postal Alojzij Čeh, vnet član našega prosv. društva; predsednik Marijine družbe pa je postal Anton Svetlin iz Podgorja, vzoren kongreganist. Dosedanji izredno delavni prednik France Jagodic je radi bolezni odstopil, a obljubil je še v bodoče pridno delati za Marijino čast. — Društvo Kamnik je priredilo za mladino brezplačno poučno skioptično predavanje o Dolenjski in Belo-krajini. Društvo kaže s temi predavanji svojo skrb za pošteno mladinsko vzgojo in izobrazbo. Umrl je 10. dec. član našega Prosvetnega društva Cimbas Boštjan, čevljarski mojster, dolgoletni član Gasilskega društva. Bog daj večni pokoj njegovi duši! Fantovska Mar. kongregacija je imela 7.
dec. shod, na katerem se je postavilo nova predstojništvo: Anton Svetlin iz Podgorja prednik; Ivan Repanšek iz Kamnika namestnik; Alojzij Sluga iz Podgorja, tajnik; Franc Anžič iz Podgorja, blagajnik; poverjeniki: za Kamnik Al. Čeh, za Podgorja Avgust Vidmar, za Volčji potok Ant. Sare. V ponedeljek 8. dec. je bilo sprejetih 11 fantov. Pri tej priliki je 42 fantov ponovilo posvečenje javno v cerkvi. Kongregacija se je preselila v lepe gornje prostore v kaplaniji, kjer je dovolj prostora tudi za igre. Fantje se v prostem času zbirajo v novih prostorih, kjer igrajo »ping-pong«, mizni tenis. Bolj zmožni pa si bistrijo ui» pri šahu.
KRAŠNJA. Krašenjska cerkev je zanimiva posebno zaradi lepih, umetniških slik. Sliko sv. Tomaža ap. je naslikal 1. 1877 akad. slikar Janez Šubic iz Poljan, sin Stefana. Med poslušalci, ki jim pridiga sv. Tomaž v daljni Indiji, vidiš dobro zadeti obraz Tineta Šubica, bivšega podobarja v Poljanah. Ko je Janez Šubic bival v Benetkah, je tam naslikal 1. 1872 za našo cerkev prekrasno sliko Marije, ki jo damo v veliki oltar za majniško in adventno pobožnost. Šubic Janez, slikar iz Škofje Loke, je pa naslikal 1. 1865 sliki sv. Ane in sv. Nikolaja,
UREDNIŠTVO
I. I. Mengeš. Poročilo bi morda objavili, če bi bilo podpisano, tako smo ga pa vrgli v koš. — Domžale. Vaš dopis smo, kakor vidite, objavili. Glede vašega nasveta, da naj bi tiskali »Sokolski molitvenik«, Vam odgovarjamo, da o Vašem dobrem namenu ne dvomimo, toda poiskati morate ascetič-nega duhovnika, ki se bavi s sokolstvom. Le tak more sestaviti primeren molitvenik. Upoštevati morate tudi, da mora rokopis potrditi pristojen škofijski ordinariat. Sicer smo pa mnenja, da imamo molitvenikov že dovolj in bi Vam priznano dobri molitveniki kakor »Krščansko devištvo«, »Sv. spoved« in drugi povsem zadoščali.
Janez Langerholc:
Roža deklet
(Povest.)
I.
Lahko bi jo vam predstavil s Prešernom :
Med otroci si igrala, draga, lani,
letos že unemaš srca po Ljubljani, samo zadnjo besedo bi moral malo drugače zasukniti. Zakaj Katrica, roža deklet, ni bila Ljubljančanka. Tudi ni zagledala luči sveta v teh dneh, ko si mesta in vasi volijo svoje »miss«, ali kakor že krščujejo svoje krasotice in lepotice. A vendar ...
Bila je Katrica, roža deklet.
Svoje lepote se je dobro zavedala. In ker je bilo z lepoto združeno tudi lepo premoženje njenega očeta, se je svoje lepote še dvakrat bolj zavedala.
Srednjevisokorasla dekle, rdečih lic, živih oči, črnkastih las je nastopala odločno in samozavestno, kakor tisti, ki se je bahal: »Mi smo mi, ki nekaj imamo.«
Lepi postavi se je pridružil še krasen ženski glas, nežni in prožni sopran in skoro bi trdil, da je bilo res,
kar je pravil stari Ilija: »Ce je Katrica zares zapela, je vsa tičja truma hkratu onemela.« Svojega odličnega daru se je prav tako dobro zavedala kakor daru svoje lepote. To zavednost so najbolj občutili organist in cerkveni pevski zbor. Kadar je bilo najbolj treba njenega glasu, takrat je navadno namrdnila svojo šobo in zavihnila svoj nosek in ni dala glasu od sebe, če bi bila tudi vsa cerkev pred njo pokleknila. Veste, saj bi se človek razhudil nad njo in bi vam jo počrnil; pa kaj hočem! Saj še tisti glasovi, ki se komaj upajo usta odpreti, pri petju raje s svojo zoprnostjo kljubujejo, kakor bi božjo čast poviševali. Iščejo pač le sebe, za Boga jim ni dosti mar, nazadnje pa lahko izgube sebe in Boga ...
Bila je Katrica roža deklet, oziral se nanjo je fantovski svet. Ona pa se ni nanje ozirala. Pa ne ravno iz tistih plemenitih nagibov, kakor Prešernova Bogomila, ki
Bogu je večno čistost obljubila,
in Jezusu, in Materi Mariji, ampak se je samo naslajala nad fanti, ki so si hoteli vloviti njeno ljubezen, pa jo jim je znala tako skrbno izmikati. Pri vsakem je znala najti drugo
napako. Kosmačev Joža predebelo gleda, Štularjev Francelj predebelo hodi, Štefinov je predolg, Gmajnar-jev prekratek, Jakopinov ima predrobne oči, Ko var jev kriva usta. Vsak ima svojo napako; popolen je prav za prav samo eden in to je ona, Katrica, roža deklet, ker je lepa in ker ima denar.
Bila je Katrica, roža deklet,
modnih trgovcev strah in trepet. Kamor je prišla, je bilo treba premetati malodane vso trgovino. In še je komaj našla kaj primernega. Doma sploh ni ničesar iskala, da je ostala zvesta stari slovenski navadi, ki vse, kar je domačega, v nič devl je; omalovažuje, *bi rekli z bolj izbranim izrazom. . Kako bo kramar v domači vasi — ime trgovec je bilo po njenem nazoru prelepo — kako naj trgovec v bližnjem trgu ima zalogo blaga, ki bo včeč njej, bogatega posestnika razvajeni hčeri! In vsa naša gorenjska mesta, Škofja Loka, Kranj in Radovljica, Tržiča takrat še niso šteli v število mest, hm! sama beračija, vs® preležano, vse prestaro, s samimi vzorci, ki so že trikrat preživeli, kje*" je vse blago že desetkrat premetano, kako boš tam izbral kaj primernega-
o—
ki sta bili nekdaj v odstranjenih stranskih oltarjih, sedaj pa Visita spredaj na stenah. Sliko sv. Kozma in Damijana v stranskem oltarju je naslikal 1. 1864 Miha Kavka. Tedanji župnik Varl je zapisal o njem: >Bil bi že še za porabiti, ko bi ne bil tak pijanček. Skoda zanj.« Kavka je naslikal tudi veliko sliko sv. Mohorja in Fortunata na zid v kapeli sv. Andreja. Oltarno sliko sv. Andreja pa je naslikal prav čedno 1. 1899 Matija Bradaška iz Kranja. Sv. križev pot je slikal Layer Leopold (ta je naslikal tudi Marijino podobo na Brezjah). Je to prav lepo in dobro ohranjeno delo znamenitega slikarja. Ko si boš morebiti ob priliki ogledoval te zanimive slike, oglej si še zvonec pri zakristiji. Videl boš na lesenem jarmu vrezano letnico 1584.
REPNJE pri Vodicah. Pri nas je bilo v preteklem poletju zelo živahno stavbeno gibanje. Vrle šolske sestre so zidale popolno iz novega vse gospodarsko poslopje, živinski hlev, kjer je prostora za 30 glav živine, nov zidan svinjak s svinjsko kuhinjico in vse k temu potrebne pritlikline. Tudi «silažo>, kjer se za zimo shranjuje sveža zelena krma za govejo živino in prešiče. Takoj so poskusile sestre s to najmodernejšo napravo, ki se jim je izborno posrečila. Vse poslopje je zidano po vzorcu gospodarskega poslopja Kmetijske šole v Mariboru. Tudi v Repnjah imajo sestre namen vpeljati popolnoma moderen način poljedelstva ter to ljudem praktično pokazati. Ljudje se tega dobro zavedajo, zato pa tudi tako z veseljem pomagajo pri delu. Vse leto so dan za dnem dovažali razni stavbeni material. — Napeljale so sestre letos tudi nov vodovod iz bližnjega hriba, ki daje izborno vodo v izobilju. Zgradile so dalje novo betonirano kopališče. Tako se zavod, ki ima dekliško šolo, kmetijsko-gospodinjsko šolo ter siro-tišče za deklice, vsestransko spopolnuje in napreduje. Vidi se, kako modro je storila blaga Vodičanka Katarina Sporn, ko je od
svojega velikega posestva cela dva grunta v iznosu 60 oralov rodovitne zemlje dala šolskim sestram, da oskrbujejo vzgojo deklic dveh župnij, Vodiške in Zapoške. Bog blagoslovi njihovo požrtvovalno delo, katerega 50 letnico bodo čez dve leti praznovale.
IHAN. Na praznik Brezmadežne je pristopilo k sv. obhajilu okrog 200 mož in fantov. — Prosvetno društvo je priredilo 26. okt. igro »župan«, spisal Narte Velikonja; 30. nov. pa »Graničarje«, ki jih je iz hrvatskoga prevedel Jože Grašek. Obe so igralci prav dobro igrali, dvorana pri obeh polna. Graničarji so prav posebno ugajali. Da bi imeli več podobnih iger - Rojenih je bilo letos dosedaj 34, med njimi šest v ljubljanski bolnici. — Umrli so Terezija Vodnik, stara 75 let, Ignacij Nahtigal, star 71 let, Marija Kovač, stara 72 let, Godec Karel, star 85 let, Nakrst Marija, stara 85 let. — V januarju bosta dopolnili 86. leto stari materi: Sokova (13.) in Antončkova (22. jan.). — Prvi razred osnovne šole je dobil vzporednico; zato je 22. novembra nastopila nova gospodična učiteljica kot tretja učna moč. — V Zaborštu postavljajo nov transformator za električno napeljavo.
TRZIN. Pri nas v Trzinu je veliko zanimanje za Naš list. Nekaj jih dobiva list v župnišču, večina pa kar naravnost v Grobljah, ali pa po pridnih donašalkah na dom. Nad 30 se jih je oglasilo za novo leto v župnišču, ki so plačali kar skupaj za celo leto. — Naš društveni dom, lepa prostorna stavba, je znotraj dodelan. V domu je tudi prostoren lokal za gospodinjsko šolo, ki je že otvorjena in jo vodi gospodična Kocjančičeva. Za poskušnjo sta bili v domu že dve predstavi: Martinov in Miklavžev večer, ki sta se dobro obnesli. — Upamo, da spomladi dobimo velenjsko elektriko, takrat bo blagoslovljenje doma in slovesna otvoritev. — Tudi motorno brizgalno že imamo; gasilci se pridno vadijo. O sv.
Ljubljana, da tam je vsaj nekaj izbire, pa še tam ne dobiš vsega, česar si zaželiš. In tam so bile trgovine, kjer je Katrica, roža deklet, izbirala in prebirala in mučila trgovce in njih pomožno osobje, nazadnje pa kupila kakšno drobnarijo, češ da ne boste godrnjali, sama pa je odjadrala drugam nadaljevat isto delo. Trgovec pa je spravljal blago v svoje predale in hatihoma in naglas preklinjal ošabnost in bahavost kmečkih štorov in se rotil, da bo vprihodnje bolje pogledal žensko v obraz. Ne bo me hodila dražit in mučit in samo delo napravljat, za pomirjenje bi pa kupila bekaj knofkov, kakšen ducat žepnih robcev ali pol metra trakov. Boš!
In bila je Katrica, roža deklet, strah za šivilje, čez petkrat deset. Ne Pretiravam dosti. Nobena obleka ji ni bila po volji narejena. In če je Križmanova imela vsaj malo njej podobno narejeno obleko, takoj je bilo .reba za Katrico prenarediti, in če bi jniela Čižmanova le nekaj enakega na-kitja, ni bilo treba čakati druge nečije in Katrica je morala biti predelna — ne) njena obleka je morala predelana, sem hotel reči. Pri-je pomlad in z njo je priromala r1 Pariza nova pomladanska in za njo P°letna in jesenska in zimska moda,
pa je bilo treba narejati novo obleko, staro pa popravljati in preobračati in prekrojevati in gledati, da je bil račun zmeren, če ne, se je oče kislo držal, ker je moral drago plačevati ponarejeno ali prenarejeno lepoto svoje hčere. Pa tudi Katrica je bila močno zadovoljna, če je ceneje prišla do za-željene lepote. Kaj se hoče: pri srcu in pri denarju smo vsi občutljivi. Morda premožnejši še bolj ko siromaki.
Tako je sirota v skrbi za svojo lepoto romala od Kljukčeve Neže do Lukčeve Marijane in še naprej in naokoli. Zato je pa tudi izmed vseh pesmi najbolj sovražila tisto Gregorčičevo:
Tebi, dekle, pa ni treba krasila, krasa dovolj si od neba dobila: Ustne so ti nad korale rudeče, tvoje oko se nad biser leskeče; rože, rastoče sred lilij obličja, rajske brez tujega so lepotičja; kodri ti venčajo umno glavico, krasijo bolj te, kot krona kraljico, snežno beloto deviškega vrata le zatemnila bi vrvica zlata!
Lepa, najlepša si sama ob sebi, lišpa ni treba, oj deklica, tebi! Seveda! Gregorčič je bil duhovnik. In čemu se duhovniki vmešavajo v modo! Saj je ne razumejo. (Nadaij.)
Florjanu, našem cerkvenem patronu in tudi zaščitniku gasilcev, bo blagoslovljenje brizgalne. — Vidite, da se tudi Trzinci živahno gibljemo!
MEKINJE. 8. decembra se je vršil pri nas sprejem v vse tri Marijine družbe in V Marijin vrtec. Pod zastavo Marijino je stopilo tedaj: 7 žena, 10 fantov in 9 deklet. Isti dan smo imeli govor o čudodelni svetinji s povabilom za pristop v «družbo čudodelne svetinje*, v katero sprejemati je domač župnik pooblaščen. Velika večina župljanov je že pred nekaj leti pristopila v imenovano družbo. Po prazniku smo pa imeli pri jutranji rožnovenški pobožnosti tridnevnico v spomin stoletnice čudodelne svetinje.
HOMEC. Bogato blagoslovljeno je bilo za nas leto 1930. Udeležili smo se sv. misijona, nadpolovična večina družin v župniji se je posvetila javno in slovesno presv. Srcu Jezusovemu, dekliška Mar. družba se je pomnožila za 12 članic, ki so bile sprejete v Mar. družbo 8. dec.; sedaj šteje dekl. Mar. družba 130 članic, ženska 93, mladeniška 54 članov. Za orgle v župni cerkvi se izdeluje 55 novih piščalk iz cinka in cina, nov režoč register, ki bo dal orglam poln, močan, blagodoneč glas. župna cerkev, ki se odlikuje po krasnih slikah (večinoma slike Layerja in Koželja), se bo spomladi tudi na zunaj popolnoma prenovila. Katoliška akcija dela med drugim zlasti proti plesu in takozvani preži; o priliki poroke namreč pregrade fantje cesto svatom in ženin mora plačati odškodnino po premoženjskih razmerah, prav kakor se glasi pesem: »Pre-prežena je cesta, pa nam ni mar nevesta, nam je mar pijača, ki nam jo ženin plača.« če že mora ta navada ostati, naj se vsaj denar ne zapije, ampak daruje za dobre namene, pri nas letos za novo rožnivenško bandero, ki ga bo izdelala tvrdka »Eccle-sia« v Ljubljani. — Molitve po novem Cerkvenem molitveniku »Zdrava Marija« in »Pozdravljena Kraljica, Mati usmiljenja ...« so se hitro udomačile, ker so se razdelili po župniji tiskani lističi z novimi molitvami. V prosvetnem domu je letos 5 strank; velikega pomena za stanovalce je nova napeljava vodovoda v prosvetni dom, ki se je letos dovršila. V Domu ima prostore tudi prosvetno društvo, ki je letos priredilo dve predstavi, eno predavanje in Miklavžev večer; pripravlja se za pravljično igro »Sen kresne noči« in za prelepo dramo »Quo vadiš«. — Zadružništvo je v homški župniji jako razvito: poleg hranilnice in posojilnice, ki bo letos imela skoro 4 milijone prometa, deluje živinorejska zadruga, električ-no-strojna zadruga in letos je jela obratovati tudi mlekarna, ki jo vodi Fr. Borec, posestnik v šmarci. — Letos je bilo v župniji rojenih 40 otrok (vsi zakonski), 10 umrlo, poročenih 11 parov, 18 oklicanih.
VELIKA LASNA. Kje pa je ta? Je to dokaj velika vas v vranjepeški župniji. Leta 1900 so postavili vaščani precej lično kapelico z lepim kipom presv. Srca J. Sedaj so jo na pobudo posestnikov Feregrina Oražma in Jožeta Vodlana dali čedno prenoviti in na praznik Kristusa Kralja popoldne se je vsa Velika Lašna slovesno posvetila presv. Srcu J. Zjutraj so seveda vsi, ki so mogli v cerkev, prejeli tudi sv. obhajilo. Naj bo vsa vas z vsemi svojimi hišami in prebivalci za večne čase ostala zapisana v Srcu božjega Zveličarja
VRHPOLJE pri Moravčah. Vsakoletna pobožnost na čast sv. Franč. Ks. od 1.—3. dec. je tudi letos srečno izpadla. Lepo vreme je privabilo, ki so z zanimanjem poslušali lepe govore gg. moravškega dekana Janka Cegnarja in p. Berarda iz Kamnika. Obhajanih je bilo 750. Lepa hvala in Bog plačaj stotero in tisočero obema imenovanima gospodoma, kakor tudi gg. trojiškemu in križevskemu za pomoč pri spovedova-
nju. — Ta teden se vršita pri nas kar dva tečaja za krojno šivanje in vezenje. Eden v Domu, pod vodstvom g. Satlerja iz Kamnika, eden pa pri Požarju pod vodstvom g. Kvedra iz Ljubljane. Oba tečaja sta zadostno obiskovana. Miklavžev večer smo imeli v petek pop. dne 5. dec v Domu. Obdarovani so bili vsi otroci (104) z večjimi ali manjšimi darovi. Sv. Miklavž, g. Boris Grav, tukajšnji šolski upravitelj, je svojo nalogo izborno dovršil. Hvala mu!
KRAŠNJA. Umrl je 16. nov. v ljubljanski bolnišnici Janez Nakrst, gostilničar v Krašnji. Na praznik Vseh svetnikov ga je na državni cesti po neprevidnosti komaj izučenega šoferja povozil avto in ga strašno razmesaril. Bog se ga je usmilil in ga rešil hudega trpljena. Bil je postrežljiv in z vsemi prijazen. Vsem je žal za njim. Naj v miru počiva!
KOMENDA. Na duhovne vaje v Dom duhovnih vaj v dneh od 13.—17. decembra so odšli od nas 4 možje. V januarju pa pridejo fantje na vrsto. Potruditi se hočemo, da bo to število prav čedno, saj so našim fantom duhovne vaje v Domu duh. vaj že znane. Lani je bilo namreč od nas hkratu 12 fantov pri duhovnih vajah, leta 1928 pa 15. Vsi navdušeni in veseli so se vračali nazaj ter postali najboljši priporočevalci duhovnih vaj. — Na praznik Brezmadežne se je vršil sprejem v moško Marijino družbo. Na novo je bilo sprejetih 5 mož. Moška Mar. družba se prav lepo razvija, saj šteje 112 članov, ki z veseljem obiskujejo shode. Tudi fantovsko Marijino družbo imamo; šteje nad 80 članov, želeli bi le, da bi se fantje še z večjo vnemo udeleževali shodov.
PECE. Umrl je nagle, neprevidene smrti Janez Vranič iz Križatov, star 73 let. Svoj čas je bodil za delom po Nemškem. Za cerkev in versko življenje se ni brigal. Ni čuda, da je tako umrl, kajti kakršno življenje, taka smrt. — Župna cerkev je dobila za praznik Brezmadežnega spočetja prenovljeno sliko Brezmadežne Device. Preslikal jo je slikarski mojster Križnar. Slika se prav lepo poda k prenovljenemu oltarju in je poleg drugih slik v cerkvi pravi okrasek olepšane hiše božje. — Umrl je dne 9. dec. zvečer klepar in kovač Jožef Prosenc v starosti 66 let. Bil je znan daleč naokoli, zlasti pa po vsej moravški dolini doli do Save in Zagorja. Izklepal je veliko kotlov, pokril veliko streh, nazadnje je pa njega pokrila črna zemlja. Ni se ustrašil nobene visočine in delati na visokem zvoniku mu je bila igrača. Pripoveduje se o njem, da se je na Vačah na vrhu zvonika postavil na glavo in je s tem dobil stavo, da je zato dva tedna imel hrano zastonj. Pogrešala ga bo sedaj domača soseska in vsa okolica. Naj počiva v miru! Kleparsko obrt izvršuje sedaj v Pečah njegov sin Anton, kateremu bodi tu zaradi smrti očetove izraženo naše sožalje.
CE6NJICE. V kratkem času smo obhajali dve poroki iz Marijine družbe. Na Pe-šanovici je bila poročena Gerbec Marija. Bila je vedno lepega obnašanja in zlasti vneta za okras cerkve in oltarjev ob kaki slovesnosti. Na Cešnjicah smo pa poročili Rokave Frančiško. Ni bila ena tistih, da bi bila kod »okrog hodila«. Zato smo ji napravili lepo poroko. Pri nas je navada, da pri poročni maši pojemo le, kadar se pproči kamera iz Marijine družbe; druge imajo tiho maši, pa čeprav so iz bogate hiše. Zdi se nam pravično, da tiste, ki so vzele večje breme nase (ako se M. dr. sme »breme« imenovati), zato tudi nekaj priznanja dobe. 8. decembra je bilo na novo sprejetih enajst deklet v Mar. družbo.
POZDRAV IZ DOMOVINE. Vsi, ki imate svojce v tujini, jim pošljite za novo leto knjižico »Pozdrav iz domovine«. Dobi se v Misijonišču in stane samo 4 Din.
SELA. Na praznik Brezmadežne 8 dec. smo imeli skupen shod vseh treh Marijinih družb in slovesen sprejem. V mladeniško Mar. družbo so bili sprejeti 3 fantje, v dekliško pa 6 deklet. Mladeniška Marijina družba šteje sedaj 11 članov, dekliška 45, ženska 82. — Pred nekaj tedni nas je zapustila učiteljica gdč. Vera Jezeršek, ki je odšla v Voklo pri Kranju; zelo jo pogrešamo, ker je bila krščanska učiteljica. Druge učiteljice še ni, ki bi poučevala v I. razr.
VRANJA PEC. Tisti nad vse pridni gospod, ki sestavlja statistiko Moh. družbe, čisto gotovo ve, da je bila naša fara tudi lansko leto na prvem mestu kakor letos. V zadnji številki Našega lista pa se bere Vranja peč za lani na 17. mestu. To je kajpak-da muha tiskarskega škrata, ki ga, g. urednik, primite za ušesa, da bo prav slišal Mohorjevega statistikarja. Kako bo ta gospod poročal in na katero mesto Vranjo peč postavil drugo leto, ne moremo še vedeti; tukaj seveda nima besede tiskarski škrat, ampak onegavi denarski. Ce le ne bo ta preklicani denarski škrat prehudo kljuboval, se naš Mohorjev odstotek ne bo kaj znižal, zvišati se pa tudi kaj posebno ne more.
STRANJE. Požar smo imeli dne 2. dec. zvečer. Pogorelo je gospodarsko poslopje posestniku in županu v Bisteršici, Fr. Zamejen. Zažgal je baje neki popotni potepin, kakršnih je vsak dan dosti videti po naših cestah in vaseh, škoda je tembolj občutna, ker je pogorela vsa krma za živino. Požarna bramba je obvarovala stanovanjsko hišo in sosedna poslopja. — V adventu se še dosti pridno udeležujemo ro-ženvenške pobožnosti. Vendar je pa na eni strani še precej klopi praznih.------Raču-
nar procentov za Stranje (Moh. družbo) bo pisal »correctum«, ali ga bom dal čez parklju. Evo računa za Stranje: x : 100 = 73: 1210, krajšano z 10 ... x = 730 : 121 = = 6.033 ne pa 4.033! Ce se računi ujemajo drugod, se morajo tudi pri nas. Kar 2000 pojesti je pa malo preveč.
DOB. V Dobu umirajo zadnji čas zlasti žene. Umrla je tudi Sršen Marija, p. d. Reparca. Ta žena je preredila Bog ve koliko tujih otrok, večinoma nezakonskih sirot. Ravnala je vedno z njimi lepo, čeprav dostikrat ni prejela nikakega plačila, niti Bog plačaj. Marsikatera nesrečna mati se je zgubila za vedno, samo da je Reparci oddala otroka. S hvaležnostjo se te blage žene spominja marsikdo v Evropi in tudi v Ameriki, ker ga je lepo preredila in vzgojila. Bog naj ji bo plačnik za vsa dobra dela!
JARŠE. Našemu dopisniku o gostilnah in plesih: Kakor smo od druge strani izvedeli, so zadevo, ki jo omenjate v svojem dopisu, domžalski orožniki temeljito prerešetali in potrebno ukrenili. Ker je vse najbrž tudi Vam znano, boste pritrdili našemu mnenju, da ne kaže, da bi dopis še objavili. Hvaležni Vam bomo, če boste še nadalje pozorni in nas o vsem obveščali, mi bomo pa radi vse, kar bo primerno, objavili.
Uredništvo.
GROBLJE. Tridnevnica ob priliki stoletnice prikazanja Marije s čudodelno svetinjo v dnevih od 6. do 8. dec. je nad vse lepo uspela, že itak lična in krasna grobeljska cerkvica je bila okrašena kakor še nikoli poprej. Z venci prepletena in z nebroj električnimi lučkami rajsvetljena je bila kakor mali raj. Ves ta kras cerkve in ljubezen do Marije je privedla ogromno število ljudstva k pridigam, kjer so se poveličevale milosti, ki jih je Marija delila po čudodelni svetinji. V nedeljo, dne 7. dec. je imel slavnostni govor in sv. mašo g. spiritual ljubljanske bogoslovnice dr. Ciril Potočnik.
Pred cerkvijo spet ni bilo v redu. V tej številki smo nameravali v osramočenje objaviti imena treh oz. štirih neolikancev. Ker
smo pa mnenja, da so njihovi domači izve' deli, kako so bili pred cerkvijo osramočeni in so jih tudi oni v roke vzeli, za sedaj tega ne storimo.
DOMŽALE. Otroški vrtec in zavetišče V Domžalah sta priredila 14. dec. v Društvenem domu prav lepo uspelo božično pred' stavo. Malčki iz vrtca so prednašali svoje deklamacije, petje, rajalne pohode in igrico z vso otroško ljubkostjo. Otroci iz zaveti' šča so pa pokazali višek svoje spretnosti s sigurnim nastopom v prekrasni igri P. Golia »Peterčkove poslednje sanje«. Igrali so tako lepo, da občinstvo, ki je veliko dvorano domžalskega Doma napolnilo do zadnjega kotička, ni moglo prehvaliti lepega nastopa otrok in z občutkom podane igre. Vsak otrok je svojo vlogo dobro rešil, najbolj pa Peterček, babica, oče Hrast in mali še ne štiri leta stari Jezušček. Splošno odobravanje so želi tudi mali palčki. Pri tej predstavi se je pokazalo, kaj zamore doseči pri malčkih res prava ljubezen do otroka in dobra vzgoja. Komaj obstoja zavetišče eno leto in že se vidno kažejo blagodejni vplivi dobre vzgoje čč. šolskih sester. Igro so morali na splošno željo dne 21. dec. ponoviti.
ROVA. Pokojnemu g. župniku in dekanu Janku šiški so župljani župnije Rova iz lastnega nagiba oskrbeli lep spomenik, vzidan v cerkveno steno, in kamenit nagrobni okvir. Poskrbeli so tudi po posredovanju g. župnika Golmajerja za trajno oskrbovanje groba. Sorodniki pokojnika se jim toplo zahvaljujejo.
Zadnje telefonske vesti
PODHRUŠKA, 23. dec. (Tel. Naš. listu). Vaš dopisnik je od vodilnega politika levice izvedel, da bo levica glasovala pri prihodnji seji občinskega parlamenta proti predlogu, da bi se Podh ruška udeležila razorožitvene konference v Ženevi.
DOMŽALE, 23. dec. (Tel. Naš. listu). Sovražno razmerje med Domžalami in Kamnikom radi škropilnega avta se ni nič ublažilo. Splošno vlada prepričanje, da je vojna neizogibna. Radi varnosti bo od božiča naprej vozil kamniški vlak skozi Mengeš. Vlada v Mengšu je v to privolila pod pogojem, da se v Mengšu vlak ne bo ustavljal, da se tako vsaj načelno obvaruje pravomočnost sklepa pred 30 leti, da kamniški vlak ne sme voziti skozi Mengeš.
MORAVČE, 23. dec. (Tel. Naš. listu). Vojno ministrstvo je odredilo, da se mora vško gorsko brodovje zasidra po božiču na južni strani Limbarske gore, da se bo v slučaju spopada med Domžalami in Kamnikom lahko takoj umaknilo v savsko dolino.
ČEŠNJICE, 23. dec. (Tel. Našemu listu). Vse republike od Doba do Vranskega so na skupni konferenci v Krašnji sklenile, da letos v njihovem ozemlju ne bo snežilo In da se bo začela spomlad v teh državah že 16. januarja. Avtomobilski promet bo torej ves čas neoviran.
VRANJA PEČ, 24. dec. (Tel. Naš. listu)-Kljub sklepu nekaterih držav, napoveduje vremenska opazovalnica na Vranji peči za mesec januar mraz in sneg.
BLAGOVICA, 24. dec. (Tel. Naš. listu)-Vaš dopisnik se je na zanesljivem mestu Informiral o stanju dela daljnovodov velenjske elektrarne po naših državah in je dobil sledeča pojasnila. Gradnja daljnovodov se začasno ustavi, da se poprej doseže sporazum z nameravano kalorično elektrarno na Pšatl v Mengšu in veliko elektrarno na Zlatem polju, ki od decembra dalje črpa P°' gonsko silo iz vetra In zato nudi cenejši tok-Zdi se, da se bo v teku meseca januarja doseglo soglasje. Do takrat bo pa Velenje prevažalo najnujnejši tok po avtomobilih.
Otroški
kotiček
{Piše striček Matiček.)
Jaselce
Otroci imajo o božiču največje veselje s postavljanjem jaselc. Kako se na to že celi Jbesec naprej pripravljajo in veselijo. Najraje mah po gozdu in izrezljavajo pastirske. Na sveti večer, ko jaselce zažarijo v lučkah, je pa njih veselje popolno. In za-P°jo okrog jaselc: »Božji nam je rojen Sin. Radujmo se! K nam je prišel iz višin. Veselimo se!« — V jaselcah bornih tam Dete }®ži; djano Detece je v pleničice, rajsko se olešči. Gleda na otroke, steguje k njim svoje ročice in jih blagoslavlja. Kaj boste Položili Jezuščku pred noge? Posnemajte Pastirčke in storite kakor oni. Angel božji Se jim je prikazal in jim zaklical: »Oj pastirček!, božji ljubljenci, ne strašite se, Kralj vaš rojen je.« In pastirci vsi urno So odšli v hlevček k Detetu. So molili ga, ^zveličarja, srce dali niu. Z njimi, otrok moj, moli in zapoj slavo mu vesel; v dar srce čisto daj z ljubeznijo, rad ga bo sprejel. In Jezus bo srce vam vodil, rad bo z vami hodil, če nedolžni boste vi, kakor Iju-. angelci. Ne pozabte pred jaselcami prositi božje Dete, naj se usmili tudi vaših poganskih bratcev in sestric; naj jih pokliče k sebi, kakor je poklical pastirčke in vas.
Nedolžni otročiči
Kralj Herod je sklenil v svojem hudobnem srcu božje Dete umoriti. Bal se je za svoj prestol, ker je mislil, da mu bo nebeški Kralj, božje Dete, vzelo njegovo kraljestvo. Napovedal je vse fantke pod dvema letoma V Betlehemu pomoriti. Upal je, da bo na ra način umoril tudi božje Dete. Rablji so izvršili kraljevo povelje. Matere so jokale m prosile za svoje otroke, pa nič ni pomagalo. Pomorili so jim otročiče. Božjega De-teta pa niso dobili v roke. Angel se je v spanju prikazal sv. Jožefu in mu naročil, naj hitro vstane in beži z Jezuščkom v Egi-Pet. Tako so ušli krutemu Herodu. Tisti mali nedolžni otroci pa so bili tako srečni, ua so prvi pretrpeli smrt za Jezuščka. V nebesih se sedaj veselijo pri njem. — Striček pravi, da imajo na praznik nedolžnih ntrok vsi njegovi nečaki in nečakinje svoj ^°d. Saj ste vsi pridni in nedolžni otroci, saj striček upa, da ste. Vse bi vas rad
Kdor vino pije!
mu ne bo žal, če kupi izvrstno dolenjsko ali štajersko vino (v steklenicah in v sodih) pri
Ant. Stergar, Kamnik
za ta god obdaroval. Ker pa tega ne zmore, vam pa vsaj vsem najlepše čestita. Zeli, da bi vedno pridni in nedolžni ostali, da vas bo Jezušček in striček vesel.
Stričkova zbirka
Otroci, Jezušček Vas je vesel! Zakaj? Stričkova zbirka, oziroma Vaša, ker ste Vi zbirali, je tako narasla, da bo Jezušček za Božič videl pred jaselcami dva pogančka, ki ste jih Vi odkupili: Zamorčka »Matička« m Kitajko »Malo Tereziko«. Striček je Vaš zbrani denar že odposlal v misijone, slovenski misijonarki sestri Ksaveriji Pirc na Kitajskem in slovenski sestri Lucini Maher v Afriki. Striček upa, da bo za Veliko noč že zamogel pokazati v otroškem kotičku slike Vaših varovancev. Kaj pa sedaj? Ali striček ne bo več zbiral. Ali naj otroci zopet zapravljajo dinarčke in cukerčke ku-
Kdor
kavo kuha!
ali si želi dobrega čaja ter ruma, konjaka in peciva iz dobre moke, naj si kupi vse pri
Ant. Stergar, Kamnik
pujejo? Nikakor! še naprej se boste premagovali in hranili dinarčke. Malemu krščenemu Matičku bo treba tudi hlačke kupiti, da ne bo nagec, Mali Tereziki pa krilce, oziroma tudi hlače, ker na Kitajskem tudi deklice hlače nosijo. Pa se ne smete smejati! Je pač taka navada. Le poglejte v letošnjem Misijonskem koledarju str. 56, pa boste videli. Otroci boste za svoja varovanca še naprej skrbeli, če se bo nabralo pa še več darov, bomo pa še odkupili kakega pogančka. — Za odkup so še darovali: Frida Breznik, Ihan 10 Din; Milka Sicherl, Domžale 10; Marica Jeras, Jarše 2; Mihaelca Stupica, Podrečje 3; Neimenovan 10; I. oddelek Lichtenthuma, Ljubljana 88; Valter Gajšek, Celje 30; Dečki iz Zavetišča, Domžale 20; Ernest Ober-walder, Domžale 10; Hedica Cedilnik, Katica in Mihaelca Andrejka, Rova 10; Alojzij Breznik, Raholče 10. Cela zbirka je prinesla 534 Din. To je 534 žrtev in zatajevanj, s katerimi so otroci Jezuščku postlali v jaselcah, da sedaj sladko počiva v njih. Jezušček naj Vam povrne!
Ugankarji
Uganka ni bila težka. Pa vendar niso vsi prav rešili. Sv. Miklavž je stričku na listek napisal: »Breza je za otroka opomin k pridnosti!« Pravilnih rešitev je prišlo 57. —
Ako nočete
da Vas dež moči v stanovanjih in gospodarskih poslopjih, pokrivajte Vaše strehe z asbestnim ŠKRILJEM „SALONIT" ter s cementno zarezno strešno opeko, katero kupite najceneje pri
Ant. Stergar, Kamnik
Vsak bi bil rad izžreban in dobil jaselce. Tako lepo prosijo strička naj jih priporoči g. »Žrebu«. Milka Sicherl iz Domžal celo piše, da bo striček dobil s tisto brezovko, če ne bo ona izžrebana. Striček pa mora biti pravičen. Nikomur ne sme dati prednosti. Pa tudi brezovke se ne sme bati! Vse je priporočil g. »žrebu^ in ta visoki gospod je odločil jaselce Francu Peterlin, Križ p. Komenda in Tončki Golob, Vranja peč. Čudno, da si je zopet Tončko izbral.
Stričkova pošta
Striček se zahvaljuje vsem otrokom za častilke za praznike in želi tudi vsem svojim prijateljčkom srečno Novo leto. Otroški kotiček je majhen, pa še tega nam g. urednik zmanjšuje, ker je prav mnogo dopisov.
Šolski otroci, Ihan. Lepe znamke ste poslali stričku. Hvala zanje! Pa še kaj na-berite. Nečakinja Franja, Stob. Dvakrat si že pisala. Striček je pogruntal Tvoj podpis. Drugič se moraš s celim imenom podpisati, drugače bo šlo pismo v stričkov koš! Meščanski II. In IH.a razred Llchtenthurn, Ljubljana. Vaša gorečnost za misijone strička veseli. Lepo razstavo ste imele. Striček si je že ogledal Vašo kapelo. Nekaj se pa stričku v Vašem pismu ne dopade. Pravite: »Ko bi Ti striček vedel, kako letijo »cveki«, bi se ti me gotovo smilile. (Prav nič!) Kadar ga zadenemo v loteriji, se malo pojo-kamo, potem pa hitro pozabimo in je zopet dobro.« Striček pa pravi, da ni dobro! Potem se je treba bolj marljivo učiti, da »cve-ke« popravite! Drugače striček ne bo z Vami zadovoljen. Lojzka Horn, Nevlje. Prva si se Ti oglasila iz Nevelj, še nihče drug ni od tam pisal Stričku. Boš mu gotovo odslej Ti večkrat sporočila Neveljske novice. Otroci iz Zavetišča, Domžale. Striček je slišal mnogo hvale o Vaši prireditvi. Prav krasno ste igrali za božičnico »Peter-čkove poslednje sanje«. Dečkom za poslani dar za »Matička« lepa hvala! I. oddelek Lichtenthuma. Kako je Jezušček vesel Vaših žrtev! Zopet ste poslali 88 Din. Stričkova in Vaša želja se je uresničila. Odkupljena sta poganski deček in deklica. Mlel Pavlin, Bukovica. Striček bo že pisal lepe povesti, samo če bodo otroci radi brali. Milica Kocelj, Vodice.. »Hvala Bogu, mene ni potreba nikdar z brezovko opominjati k pridnosti.« Strička to veseli in je povedal g. žrebu, da želiš jaselce, pa se ni nič oziral na strička, ampak je kar po svoje določil. Kmetič Marija, Moste. »Upam, da mi bo sreča mila in bom jaselce dobila; ako jih ne dobim, ne bom drugim nevoščljiva, saj jih vsakdo rad ima.« Prav tako, Marija! Pa drugič. Hedica Cedilnik, Volčji potok. Darilo, ki si ga po sv. Miklavžu poslala, je zelo strička razveselilo.
>ECCLESIA<
Z O. Z. LJUBLJANA, PRISOJNA : :	ULICA ST. 5. (HAFNER). : :
IZDELOVANJE CERKVENE POSODE IN
:	:	:	PARAMENTJOV. : : ;
Priporočamo tvrdko »Ecciesia« za iz-vrčltov maSnih plaščev, pluvijalov, cerkvene posode, lestencev ter vseh za notranjo opremo cerkve potrebnih predmetov po najnižjih cenah. Vsa dela izvršujemo v lastnih delavnicah.
»Tabernakljeva vratca ml Je izdelala tvrdka »Bocteaia« (Hafner). Z delom, kakor tudi s ceno sem prnv zelo zadovoljen. Tudi sicer mi j®, tvrdka, več reči izdelala po zelo zmerni ceni. Zato tvrdko prav z veseljem toplo priporočam- E. Golob, žup Kostanjevica 10. X. 1930.
Velika zalega manufakture, najlepša izbira za vse stanove, naloga vse vrste špecerije, moke, koruze itd. — Velika zaloga ieleza, vse vrste železnine, zaloga najnovejših železnih plugov itd. — Vedna zaloga svežega cementa in druge gradbene potrebščine. — Zaloga umetnih gnojil, stekla, porcelana itd. Cene najnižje; brez konkurence.
Za obilan oblak ae priporoča
m. mm
TRGOVINA, DOMŽALE
Hlode
smrekove in jelove kupi vsako množino
pRANC gMON
RODICA PRI DOMŽALAH
STALNO IMAM V ZALOGI DESKE VSEH VRST ZA MIZARSKA IN TESARSKA DELA PO NAJNIŽJI CENI.
a

■
UGODNA PRILIKA ZA VARČEVAN JE!
Hranilnica in posojilnica v Kamniku
v svoji lastni hiši	_ _	Šutna, štev. 22,
SPREJEMA HRANILNE VLOGE na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodnejše. Vse davke plačuje hranilnica sama.
oo
o
POSOJILA DAJE pod ugodnimi pogoji.
URADNE URE od 8 do 12 dopoldne od 2 do 4 popoldne.
USTANOVLJENA LETA 1869.

KADAR SI NABAVLJATE BLAGO ZA OBLEKE ALI PERILO, ZGLASITE SE ZANESLJIVO V TRGOVINI
R. MIKLAUC „Pri škofu"
LJUBLJANA Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo
KJER BOSTE POSTREŽENI Z DOBRIM IN TRPEŽNIM BLAGOM PO NIZKIH IN SOLIDNIH CENAH.
ZAHTEVO DOSTAVIJO VZORCI ZUNANJIM NAROČNIKOM SE NA SVRHO NAROČILA.
USTANOVLJENA LETA 1869.


Wtm