IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700. POLLETNA LIR 360. TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST,' ULICA iViONTECCHt ST. 6", IL NADST. — TEL." UREDNIŠTVA 93-073 - 93-806; TEL. UPRAVE 90-247. DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
DELO
glasilo osvobodilne fronte slovenskega
N A D O n A CIT AD An vr r* n t n 4	w a	> . -
Ali se zavedaš, da "DELO,, nima beograjskih, vatikanskih in ameriških fondov?
Zato podpiraj ga s širjenjem in prostovoljnimi prispevki.
?avics Je odkril pravi namen Lombardovega ohish« v Jiigoslavlji
Ali sta se Tito in Lombardo pogajala glede izseljevanja prebivalstva STO?
j^atson je dejal, da je «vsaka pomoč Titu uspeh za stvar demokracije in svobode» - Resnica o industrializaciji Jugoslavije
Daviesov razgovor z novinarji, Lombardov obisk v Tita - Britanska vlada preučuje možnost
Jugoslaviji in krokodilove solze Diega de Castra - Aeheson, obeta, da bo rešil novega posojila Titu - Ostavka Tadiča, svetovalca litovskega poslaništva v ČSR
SE 0 POSVETOVANJU
slovenskih roditeljev
VU mora uveljaviti enakopravnost slovenske šole, one-mogočiti zapostavljanje in podžiganje nacionalne mržnje
“lu/aMsticna viuuu se je začeta oa-11,0 pu&ujaa z i„.iyeiiuii»uc/n/Hi aeze-v euuu pv&usieje p, tuujujo v J u-0Stuuiju i usiie putiucue m nuspuuu, -uetegucije zuiiuuuin aizuu. evacu-
ilo
5 Ven e iiiojasisiteiiemu
'na i.
*01,,
režimu, ki £u a;o za «nujuuijsu Piegiuuu piuu
s so-zato tre•
imperialiste mu zato vsestran-
luiuzmu», must pi easeaniK lauui i ‘■crie stianue » aisun, ki je bit preu la‘ki,,i v juzosiuuiji in je oanuemai Tiiom, je u nekem sa ankinem tea-,i(ca nupisai: «vsaka pomoč, let jo nuno mu, je pomoč stoari tiemuk, a-,^e in suoooUe, Samo dobro lahko pri-aJa iz icsnejse povezaoe med ooe-a deželama». Watson je tudi ugotovil, a Se i ito ne more več zbiizau ‘Hlističnim svetom in da je a izkoristiti to priliko.
Edisonove izjave so zelo značilne. Ro-'idjejo »uje trditve, da je Tito postal a ameriške in angleške ’ajboljSj hlapec
Pomagajo, Watson je tudi omenil, a mu je Tito zagotovil, da bo v krat-re"1 odpravil vsako najmanjšo sled Holuctonarnih pridobitev jugoslovanski narodov. To je — pravi Watson najboljša garancija za zahodni 5"et.
2 oda Tito Je poleg vseh ostalih po-. linih in Strateških uslug dovolil im-ertaHstom Se nadaljnje izkoriščanje Zbsiovanskega tržišča, kar prinaSa lr°m.ne dobičke ameriškim in an-es<ci/n kapitalistom. Tito/aSisti so v “°jem poročilu OZN izjavili, da Je Soslavtja «agrarno-industrijska de-JJ®* ki proizvaja le surovine». Te su-uine pa izvaža v inozemstvo, pred-}*"i pa v Ameriko. Trgovinski stiki e<J Jugoslavijo in Zahodom so se položili. Prav tako so dali velike kon-nekaterim ameriškim podjet-*i' kot so «Anaconda Copper C.», ^lekenzie Engineering Co.». Po drugi tltrani so sestavili skupna jugo-zaho-Podjetja, kot je primer «Eastern
<ha
Reliant Co.».
^ zvezi z okrepitvijo stikov z za-dnim svetom in z vključitvijo Jugo-g ™uUe v politični in vojaški sistem ^riških blokov, je titojašistlčna vla-ul Dovbbila na Zagrebški velesejem '‘Ulja;
nskega ministra za zunanjo trgo-Va° Combarda, ki je bil pretekli te-v Jugoslaviji in je imel daljši izgovor s Titom. Takoj po povratku Rim ga je sprejel De Gasperi. Lom-“Mo ]e demokristjonskemu ministr-e"Ui predsedniku razložil Titove želje 0 tesnejšem gospodarskem sodelova-
nju med obema deželama. To je uradno potrdilo demokristjansko časopisje, ki je tudi omenilo, da se bo Lombardo srečal z zunanjim ministrom Sforzo. Vsekakor je to zadnje dejstvo poglavitnega značaja. Lombardo ni šel v Jugoslavijo, da obišče Zagrebški velesejem, ker ni v praksi diplomacije, da bi vlade pošiljale svoje ministre na ogled inozemskih sejmov.
Da bi prikrili resnične namene tito-italijanskih stikov so poslali v Jugoslavijo ministra za zunanjo trgovino, ki pa se je razgovarjal s Titom o perečih polititnih problemih, ki se tičejo obeh dežel. Lombardo se mora srečati s Sforzo prav zato, da mu poroča o uspehih svojega obiska. Lombardo je s Titom razpravljal o Trstu, ki Je še edina točka, ki loči Italijo in Tita in je še edino sporno vprašanje za u-radno sklenitev Sredozemskega napadalnega bloka.
Kravi namen Lombardovega obiska v Jugoslaviji postaja zelo Jasen, ako vzamemo v poštev razgovor, ki ga Je imel z novinarji namestnik angleškega zunanjega ministra Davtes, ki je bil pred tedni v Jugoslaviji, Avstriji, Grčiji in Italiji in se je celo ustavil nekaj dni v Trstu. Davies je novinarjem dejal, da imata Tito in Sforza veliko dobre volje za rešitev tržaškega vprašanja in da je prišel čas za nove razgovore. Davies je izjavil, da bi morala Italija prevzeti nadzorstvo nad Trstom, medtem ko bi Jugoslavija prejela cono B. Vprašanje narodnostnih manjšin pa bi rešili, kot je predlagal Sforza v milanskem govoru, t. j. z izselitvijo Slovencev iz Trsta in Italijanov z cone B. Dejal je tudi, da so se o tej zadevi začeli razgovori, katerim bodo sledila pogajanja med političnimi osebnostmi obeh držav.
Iz tega sledi, da so ta pogajanja že v teku in da Je imel obisk Lombarda pri Titu namen rešiti to vprašanje v smislu imperialističnih želja, kar bi postavilo Trst v neznosen položaj strateškega oporišča in vojne luke za titovske vojnohujskaške potrebe.
Italijanski šovinistični krogt iz Trsta so zato zelo zaskrbljeni. Diego de Castro Je v «Giornale» napisal uvodnik, v katerem se joče, da se imperialisti ne zmenijo za «Sentimentalnost» šovinistov in da rajši žrtvujejo interese tukajšnjega prebivalstva Molochu vojne in izzivanj. Ta gospod, ki pretaka krokodilove solze nad «nerazumevanjem» demokristjanske vlade, ki pošilja v
Titovo Canosso svoje ministre s težkim srcem ugotavlja, da je Tito «milje-nec anglo-ameriških krogov in prvoborec za demokracijo».
Diego de Castro ima prav: imperialisti in njihovi demokristjanski ter ti-tofaštsttčni hlapci hočejo žrtvovati naše prebivalstvo za svoje umazane interese vojnohujskaških ljudožrcev. Prav zato je potrebno, da se vse prebivalstvo Tržaškega ozemlja brez razlike združi v enotno fronto in sprevidi, da krokodilove solze raznih Castrov ne bodo rešile našega ozemlja pred katastrofo. Potrebna je le enotna volja in skupna zahteva po spoštovanju mirovne pogodbe, ki bo odvrnila vsakršno mešetarsko nevarnost. Prav tako je potrebno, da se naše ozemlje demilitarizira in nevtralizira in da se nehajo obiski neštetih angleških in ameriških bojnih ladij.
Jasno je torej, da nas hoče Tito prodati, zato da bi se rešil pred jugoslovanskim ljudstvom. Se enkrat Je prišla na dan podla igra beograjskih satrapov, ki jim je predvsem pri srcu interes imperialistov in vojne.
ZDA ne skrivajo več svojih simpatij do Tita. Zato je Aeheson izjavil na svoji tedenski tiskovni konferenci, da bo ameriška vlada «rešila Tita» pred padcem z velikimi pošiljkami živeža in dolarjev. Prav tako preučuje britanska vlada možnost novega posojila Titu v znesku 85 milijonov dolarjev. Te dni so se med ameriško in titovsko vlado zaključila pogajanja za sporazum o zamenjavi vladnih tiskovin tako, da bodo mogli ameriški imperialisti celo uradno kontrolirati poslovanje svojih hlapcev.
Istočasno se pošteni ljudje odvračajo od gnusne titofašistične politike. Sve-
tovalec titofašističnega poslaništva u Pragi Tadič je podal ostavko in zaprosil češko vlado, naj nudi njemu in družini zatočišče.
SVETOZAR" NO V A K™
ZSSR bo izvažala
velike količine žitaric
ŽENEVA — Tajnik gospodarskega sveta OZN Myrdal je sporočil, da je ZSSR sporočila, da je pripravljena poslati v dežele zahodne Evrope velike količine žitaric: pšenice, koruze, rži, ječmena in ovsa. V kratkem bo konferenca, ki se je bodo udeležile SZ, Velika Britanija, ZDA, Italija, Danska, Grčija, Zahodna Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska in Švedska.
Nedeljsko zborovanje slovenskih roditeljev v «Kraljiču» je bilo nedvomno velikega pomena za borbo iti jo vodijo slovenski in italijanski demokrati za uveljavitev dejanske in resnične enakopravnosti slovenske šole. Marsikomu izmed prisotnih so se razjasnili pojmi o vprašanju slovenskega šolstva. Ni čuda če pravimo da so se mu razjasnili pojmi, saj kroži po našem mestu nešteto najrazličnejših vesti o slovenski šoli. Sovražna propaganda si namreč na vse načine prizadeva, da bi ustvarila čimvečjo zmedo med ljudstvom, zlasti pa med slovenskimi roditelji. Titofašistični tisk neprestano ščuva javnost, češ, da «kominformisti rovarijo proti slovenski šoli» in podobno. Demo-krščanski tisk pa spet s svoje strani Straši italijanske bralce «z nevarnostjo, ki naj bi jim pretila radi vedno večjega prodiranja slovenskega življa v mestu» in podobno. Višje šolske in conske oblasti ne najdejo potrebnega razumevanja pri reševanju vprašanj, ki se tičejo slovenskega šolstva. VU pa namenoma dopušča, da njej po-
OZN ne sme postati orodje ameriških imperialistov
KONKRETNI PREDLOGI SOVJETSKE ZVEZE za rešitev svetovnega miru in spornih vprašanj
Titovski in Čangkajškov delegat sta skupno glasovala proti SZ .medtem ko so se celo ostali predstavniki vzdržali - ZDA skušajo razvrednotiti ustanovno listino OZN - Sprejeli so britansko resolucijo o Koreji
NEW YORK — V četrtek je tov. Višinski predložil političnemu odboru OZN dve resoluciji. Prva predlaga, naj se povzamejo vsi ukrepi za zavarovanje miru in mirno rešitev vseh sporov ter za ustanovitev mednarodne vojske, ki bi za vsak primer služila Varnostnemu svetu. Sovjetska resolucija se razlikuje od ameriške, ki zahteva, naj se mednarodna vojaška stavi na razpolago generalni skupščini, kar bi omogočilo še nadaljnje ameriške napade na druge narode, kot se je to dogodilo na Koreji, ker v generalni skupščini ni veta in ZDA morejo z večjim učinkom pritiskati na predstavnike ostalih satelitskih držav, Druga resolucija pa predlaga, naj
SDZ preživlja težko
notranjepolitično krizo
smo ze zadnjic omenili, so ^lašisueni agenti v EDZ skuhan - a4jo kašo nekaterim «pravoverna 1 beickum». «Demokracija» pa je ^Ibvna o tej zadevi že dva uvodniku' Meutem ko je v prvem opozo-|,0y članstvu SDZ naj ne naseda (^dričam, ki jih razširjajo neka-tj ‘ ljudje, je v drugem uvodniku i^azaia dva primera, ki nam v jasnosti dokazujeta, da se je koyS!lJava Povila v vrstah beic-
V
l0y svoji pretekli številki smo ugo-1;, ‘Ih da so titoiasišti zaceli akcijo of “stvaritev neite samosiovenske hjzacije aii ironie, ki naj bi ^.džila babicevske m agneiettove fooH 6 na Poduši protikomunizma, «sovjet,zrna, vojnega hujskaštva jjgs°Vinizma. Uresničevati so pač (j one smernice, ki jim je dal
%lč
one
takoj po resoluciji I.U., ko ^Povedal sestavo samosloven-« organizacij.
bj a fronta ali organizacija, ki naj &t “rifila najhujse nasprotnike na-I) tilta slovenske narodnosti, bi ime-halogo pudžiganja narodnostne-L .sovraštva proti italijanskemu tty Ju> kar je okupatorjem nujno rebno spričo mogočnih enotnih bteùJ. italijanskega m slovenskega l^d'Valstva, ki so prišle prav polj do izraza v podpisih proti Rilski bombi.
\UC*a titofašisti so poslali na ogled bt0°dvisne Slovence», ki so prav do-tjj Poznani med našimi ljudmi. «O dvisniki» so podprti ne samo Sljdofašistov, marveč tudi od an-tj'atlleriških oblasti, ki si skušajo viviti nek zelo . hlapčevski in irHe ‘<n P°kret za podpiranje nove V^/^ke politike do beograjske '‘‘W’ 1(1 i‘m ie z enim zamahom htev. vrata Jugoslavije in ki zah-a neke koncesije v Trstu. Ta v SDZ je torej sestavni del V^aclj imperialistov na škodo ga i italijanskega ljudstva
kracija» nam v svoji 39. številki pravi, da so se nekateri ljudje odstranili iz te organizacije zato, ker niso upoštevali nj.hovega mišljenja in njihove volje. Drugi pa so se odstranili, ker so jih prizadeli vzpostavljeni odnosi v SDZ. List v nekem odstavku pravi celo, da «niče» razlog jim zadostuje, da zapuste politično sredino, v kateri so delali, da se izpremene iz delavca v nergača, da prepišejo svoje otroke s šole v šolo». Prišlo je torej že do tega, da so nekatere vidne osebnosti SDZ prepisale svoje otroke iz slovenske v italijansko šolo!
Vsekakor je v SDZ nastala kriza. Zato pa «Demokracija» pisari na levo in na desno, da bi zaustavila ljudi, ki ji uhajajo in ki morda nočejo kloniti pred od vzgoraj diktirano združitvijo z babičevci. Vsa zadeva bo morala v prihodnjih dneh postati še jasnejša. Ce so morali belčki odkriti svoje notranje spore in mahinacije glede ustvaritve skupne babičevsko-belogardistične protikomunistične in nacionalistične fronte, je jasno, da bodo morali priti na dan tudi z imeni, ker bodo sami pristaši SDZ zahtevali, naj se vsa vprašanja razjasnijo. In pravil-
no je da člani SDZ zahtevajo razjasnitve, kakor je tudi potrebno, da se maloštevilni pošteni babičevci zavedajo, kam jih je privedla babi-čevska politika.
se ponovno uvedejo sestanki petih | je odobril tudi ameriški predlog za
kršitev ustanovne listine OZN in za spremen ite v te organizacije v
ATENTAT
na tovariša Duciosa
PARIZ — Skupina fašistov Je v nedeljo vrgla dve ročni bombi proti sekretarju K PF Duclosu, ki je govoril na zborovanju v mestecu Auch. Bombi sta ranili 10 oseb, a nista prizadejali poškodb tov. Duclosu. Ta atentat je ponoven dokaz, da skušajo imperialisti izvajati teror nad komunisti in se v svoji histeriji zatekajo k navadnim kriminalnim dejanjem.
Zasedanje CK KPI
RIM — Na zasedanju CK KPI je o prvi točki dnevnega reda poročal tov. Togliatti, ki je v svojem izčrpnem govoru analiziral mednarodni in notranji položaj ter nakazal smernice za nadaljnje delo. KPI bo morala voditi svojo borbo v znaku priprav na VII Kongres, ki bo na koncu januarja 1951., za mir, blagostanje in delo.
velikih.
V VS je bila seja za izvolitev glavnega tajnika OZN. SZ je po-stavila svoj veto proti Trygve Lieu in predlagala za glavnega tajnika poljskega zunanjega ministra Mod-želevskega. Medtem ko so se ostale delegacije vzdržale, so glasovali protž temu predlogu samo najreak-cionarnejši in najbolj hlapčevski sateliti imperializma, to so Cang-kajškov, ekvadorski, kubanski in titofašistični predstavniki. Titofašisti so se končno znašli v svoji družbi, t. j. Cangkajškom, ki ne predstavlja kitajskega ljudstva, kakor Tito ne predstavlja jugoslovanskega.
Ameriški imperialisti se ne drže več niti formalnosti. Se preden je njihov votivni stroj izglasoval britansko resolucijo, ki predstavlja resno grožnjo za mir v svetu in dovoljuje nadaljevanje zločinskega napada na Korejo, so Mac Arthurjeve divizije prekoračile 38. vzporednik. ‘V
Po sprejemu te resolucije, ki ne skriva svojega roparskega značaja, je OZN začela razpravljati o ameriškem predlogu za odvzem temeljnih funkcij VS, za omejitev ali odp-avo veta in za ustanovitev mednarodne vojske, ki naj bi služila ZDA za njihove roparske in tolovajske napade na svobodo itn neodvisnost drugih narodov. Ta predlog je v torek orisal na seji političnega odbora Foster Dulles,
Tov. Višinski je o tem vprašanju govoril v sredo več kot poldrugo uro. Z dejstvi je razkrinkal ameriške manevre. Dejal je, da bo vsa zradba OZN in njenih načel zletela v zrak, ako bo hlapčevski volivni stroj sprejel te predloge, ki so naperjeni proti ustanovni listini iz leta 1945. Pozival je predlagatelje, naj odkrito povedo, da hočejo odpraviti pravico veta, ki je najboljše, zagotovilo neodvisnega delovanja OZN. ZDA hočejo odpraviti veto, da bi mogle delati v OZN, kar si zahočejo, in brez sramu izvajati pritisk na svoje satelite.
Tudi od priliki glasovanja za britansko resolucijo in ob razpravi o ameriškem predlogu so titofašistični predstavniki pokazali svojo nesramno vlogo. Dejansko so odobrili resolucijo ó nadaljevanju napada na Severno Korejo, Kardelj pa
nebogljeno sredstvo imperialističnih napadov.
Vsakdanji dogodki dokazujejo, kako skušajo ZDA razširiti korejski spopad. Vlada SZ je v torek poslala vladi ZDA protestno noto zaradi zločinskega letalskega napada na sovjetsko letališče ob Suhaji Reki, ki je oddaljeno 100 km od korejske meje. 6. t. m. sta dve ameriški letali «Shooting Star» napadli naprave tega letališča in pri-zadelaji veliko škodo. Nota pravi, da se morajo take provokacije nehati in da bo vlada ZDA nosila vso odgovornost za vse posledice vojnih izzivanj. ?,■
Prav tako je visoki funkcionar zunanjega ministrstva kitajske vlade podal zelo važno izjavo glede odobritve britanske resolucije o Koreji in ameriških vojaških operacij nad 38. vzporednikom. Izjava pravi, da britanska resolucija podžiga napadalce in da bodo morale vse vlade, ki podpirajo ameriški napad odgovarjati za vse posledice. Kitajsko ljudstvo podpira sovjetsko resolucijo, ki edina zagotavlja mirno rešitev korejskega vprašanja. V zaključku pa pravi izjava, da ameriški napad na Severno Korejo ogroža kitajsko varnost, da bo kitajsko ljudstvo z vso silo udarilo proti vsakemu napadalcu in da bodo morale ZDA odgovarjati za vse provokacije.
drejene oblasti, ki so prepojene z nacionalističnim šovinizmom delajo po svoje in tako povzročajo diskriminacijska početja .Nešteto je primerov, ki bi jih lahko našteli in «ti potrjujejo kar smo našteli in nuli. Vsi ti primeri in sploh v-se rovarjenje proti slovenski šoli pa imajo v glavnem en sam namen: odvrniti pozornost demokratičnega ljudstva od problema, ki je osnovne važnosti za uspeh in razvoj šolstva t. j. od vprašanja dokončne ureditve slovenske šoie in uveljavitve dejanske enakopravnosti z italijansko solo. in prav za rešitev tega temeljnega problema na polju slovenskega šolstva se mi z vso odločnostjo borimo.
Predpogoj uspešnega razvoja vsake soie je starna namestitev učnih moči, bodisi na osnovnih ali srednjih šolah. Da na slovenski šoli še m prišlo do te rešitve je kriva edinole VU! Zato mi zahtevamo oo nje da reši to preče vprašanje, ki tare kot težka mora vse slovensko učiteljstvo že nad 5 let.
Le učitelji, ki bodo prosti vsakdanjih skrbi se bodo lahko popolnoma posvetili šoli in vzgoji naše mladine. In teh bodo prosti le tedaj, ko bodo stalno nameščeni!
Istočasno z dokončno ureditvijo Slovenskega šolstva, mora VU preprečiti vsakršno vnašanje bodisi slovenskega ali italijanskega nacionalističnega šovinizma v šole ter preprečiti morebitnim visokim šolskim funkcionarjem izrabljanje svojega položaja za podžiganje istih nacionalističnih mrženj ter za diskriminacijsko ravnanje s slovensko šolo.
Drugi zelo važen problem, o katerem so razpravljali slovenski roditelji na svojem zborovanju, je problem roditeljskih svetov. Ti so nujno potrebni po vseh šolah! Brez njih ni pravega sodelovanja med družino in šolo, ni povezave med učiteljem ali profesorjem in roditelji. Zato pa morajo biti roditeljski sveti pravi izraz vseh roditeljev. Ne smejo biti nekak dema-goški «monopol» titovcev in nekaterih njih agentov. Roditeljski sveti naj vršijo svojo pravo nalogo. Le če bodo to resnično vršili bodo z njimi lahko sodelovali i učitelji i roditelji!
Borba za slovensko šolo v Trstu je težka in dolga, a zmaga je gotova. Nje porok je bratska vzajemnost slovenskih in italijanskih demokratičnih množic, ki se zvesto borijo za zmago na strani slovenskih roditeljev. In fronta pravičnih je večja in močnejša od fronte krivičnih!
KIM IR SEN POZIVA NA OBRAMBO DOMOVINE
Stalinov borbeni pozdrav
junaškemu korejskemu ljudstvu
Težke izgube imperialističnih roparjev ob 38. vzporedniku - Bitka za Wonsan - Silna partizanska dejavnost - Okupatorji osredotočili brodovje in letalstvo pred Čongjinom na vzhodni obali - Korejski protinapadi
FENJANG — Po zamenjavi pozdravnih brzojavk med tov. Stalinom in ministrskim predsednikom Koreje ob priliki 2. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med SZ in Korejo ,je Kirn Ir Sen naslovil na korejsko ljudstvo poziv, v katerem ugotavlja imperialistične priprave za napad na Korejo že 1349. leta in krivdo ZDA, ki so proti Koreji mobilizirale vse svoje sile Tihega oceana in celo del sredozemskega brodovja in letalstva. Kim Ir Sen pravi, da je položaj zelo resen, a da se prav zato mora korejsko ljudstvo .boriti za vsako ped svete korejske zemlje, ki je v nevarnosti. Korejsko ljudstvo mora zbrati vse sile, da bo moglo zadati sovražniku težke in odločilne udarce in ga uničiti do zadnjega moža.
Na frontah se nadaljujejo težki boji. Napadalci niso mogli napre-

ozemlja, ki bi moralo živeti m strahu pred uničenjem
lH
j. otnsko bombo.
e<*a Pa, da se nekateri člani V*16 strinjajo s tako politiko. To ^0f. opozicijo skušajo skrivati s J* jj^0Inunističn!mi krilaticami, ki 'čj. ?°rejo imeti nobenega odmeva, 'tl ‘obisti so večji protikomuni-V a ysakega dr. Ježa.
'i* f.ern trenutku nastane vpraSa-1 **■1 ** dogaja v SDZ. «Daroo-
Preteklo nedeljo so tito/ašisti u-prizoi ili s teatralnostjo ki je njihova ng.jvečja značuttost, občni zbor Ja-šistične prosvetne organizacije, ki si je p, otizakonito osvojila ime Sloven-sko-hrvaiske pi osueine zveze.
Zanima nas, kaj so razpravjjali na tem svojem občnem zboru, kjer so kraljevale «dike» tržaškega titoja-šizma in slovenskega protikomunizma: Budal, Race, Joco, četnik Pahor, histerična nacionalistka Tončka Čokova, Miro Ravbar, Hlavaty, Presi, Bartol, Kosovel, Dekleva, Zdi se ndm pa neumestno, da bi se na tem mestu podrobneje spuščali v debato s šovinističnimi in izrazito protikomunističnimi izpadi teh ljudi, ki so bili, so in bodo vedno bili zakleti sovražniki vsake napredne kulture in vsakega ^naprednega gibanja, ker hočejo imeti monopol nad vso izobrazbo in se bojijo vsakega novega nevarnega konkurenta, ki bi izšel iz ljudstva.
Rajši bomo videli, ali IUtajo tl ljudje pravico do naziva kulturnih tn nacionalnih borcev. Naše ljudstvo Jih Je te obsodilo in noče imeti c njimi
LAŽNIVCI IN DEMAGOGI
opravka, ker jih Je spoznalo kot uslužne popotnike vsakega, ki jih dobro nagrajuje. Razvoj dogodkov pa nam je razjasnil še marsikaj, kar smo pred časom domnevali in vedeli, a še nismo mogli s konkretnimi dejstvi dokazati.
Titofašistični «kulturniki» d la Pahor, Budal in Joco pravijo, da se edino oni borijo za slovenske pravice na tem ozemlju. Ljudstvo pa obtožujejo kapitulantstva, Izdaje in nedoslednosti samo zato, ker ni hotelo po njihovi šovinistični, protlslovan-ski in protikomunistični poti. Ljudstvo ve, da Je protikomunizem ir. prottsovjetizem značilnost fašističnih režimov in imperialističnih krogov. Zato je v titovskem protisovfettzmu in protikomunizmu spoznalo fašistični šovinizem, ki prinaša le zlo našim bratom onstran meje.
AU Imajo ljudje, ki so se u ne-
deljo zbrali na stadionu «Prvi maj» pravico do naziva borcev za slovenske pravice ih kulturo? Ali imata pravico do tega imena Babič in Dekleva, ki podpisujeta neke resolucije v imenu svoje lažne, OF? Vsekakor, ne. Vsa ta druščina ne more braniti naših pravic zato, kei je a-gentura ljudi, ki nam te pravice kratijo in nočejo poslušati naših' zahtev in protestov.
Babič, Dekleva in «dike» titofa-štstlčne «prosvetne» organiiacije predstavljajo v Trstu vlado, ki zastopa v Jugoslaviji Imperialistične interese, je prodala svojo deželo a-merlšktm finančnim mogotcem, odobrava ameriški roparski napad na Korejo, podpira ameriški volivni stroj v OZN, sprejema milijone dolarjev, sprejema demokristjanske, laburistične in ameriške ministre ter parlamentarce, oborožuje vojsko ze
napad proti-Sovjetski zvezt in državam ljudske demokracije, izkorišča delavce in kmete hujše od vsake druge kapitalistične vlade, je naj-žvestejši hlapec imperializma in a-meriških vojaških krogov.
Kako naj bi torej ti ljudje ščitili naše narodnostne pravice, ko so hlapci onih vlad, katerih zastopniki v Trstu so krivi našega narodnostnega zapostavljanja? Po človeški logiki je to nemogoče. Zato je vse zagotavljanje titovskih predstavnikov v Trstu o njihovi borbi za narodnostne pravice našega ljudstva le pesek v oči našim ljudem in zločinska demagogija. Hlapci imperializma, ki nas zatira, se ne morejo boriti proti svojemu gospodarju in zahtevati to, kar Je proti njegovi politiki. Zaradi tega bi bilo že umestno, ua nehajo s svojimi papirnatimi in besednimi akcijami, s katerimi skušajo odvrniti naše ljudi od konkretne borbe za njihove pravice v sklopu slo-vansko-italljanske demokratične tn miroljubne fronte.
SIKAMI
dovati zaradi junaškega odpora korejskih sil. Ze dva dni pa je vse brodovje in letalstvo ZDA ter njihovih satelitov osredotočeno pred važno korejsko luko Congjin, ki je oddaljena le 175 km od Vladivostoka. Mesto gori zaradi zločinskega obstreljevanja zahodnih roparjev, ki skušajo najbrže pripraviti teren za novo izkrcanje.
V	nedeljo zjutraj, še pred odobritvijo britanske resolucije o nadaljevanju ameriškega napada preko 38. vzporednika so edinice 1. ameriške konjeniške divizije prekoračile vzporednik. Prekoračile so ga 106. dni po prvem napadu singmanrije-vih čet na Severno Korejo. Takoj po prvem prodoru, so se nad vzporednikom vnele težke borbe, ki so zaustavile ameriške in singmanri-jeve edinice, ki so računale na bliskoviti pohod proti korejski prestolnici Fenjang. Od nedelje do danes so ameriške čete, ki štejejo skupno s svojimi sateliti okrog 175.000 vojakov, napredovale le za 24 km. Korejske edinice se junaško borijo in zadajajo težke udarce sovražniku, ki je izpostavljen srditim protinapadom. . Napadalci skušajo zavzeti Kumčon in Haežo, tfčili pa so ob utrjeno korejsko črto, ki^jo držita dve diviziji.
Na centralni fronti so ameriške in singmanrijeve čete prodrle do mesta Nadong in ga zavzele. Na vzhodni obali so v teku težki boji za mesto Vonsan, ki sta ga naskočili dve satelitski diviziji po predhodnem uničujočem bombardiranju ameriškega letalstva in brodovja.
Poročila korejskega vrhovnega poveljstva pravijo, da so v teku težke obrambne bitke in da so napadalci do sedaj utrpeli težke izgube. Prav posebno so zelo srdite borbe takoj za 38. vzporednikom na zahodnem področju.
V	zasedenih pokrajinah Koreje se je v tem zadnjem času zelo razvila partizanska dejavnost. Velika središča partizanskega delovanja so Tae-jon, Seul, Kaesong, Taegu, Utčin, Naovon. V predmestju Seula so še
vedno v teku boji. Zato so morali ameriški okupatorji mobilizirati 25 tisoč vojakov, da bi mogli streti odpor korejskih domoljubov. Vsaka partizanska edmica šteje od 1500 do 4000 mož.
Na zadnji ultimatum Mac Arthurja je odgovoril Kim Ir Sen, ki je pozval vse korejsko ljudstvo, naj vztraja na svojem bojnem položaju, n.ij se zaveda težkoč, ki jih preživlja dežela in naj se uči iz izkušenj Oktobrske revolucije. Dejal je, da bo korejsko ljudstvo nadaljevalo borbo do zmagovitega konca.
Tov. Kim Ir Sen je prav tako poslal te dni tov. Stalinu pozdrave ob drugi obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Korejo in SZ. V svojem pozdravu se vodja korejskega naroda zahvaljuje za sovjetsko pomoč, ki je zagotovila Koreji velike uspehe ter za simpatije, ki jih uživa korejsko ljudstvo po vsem svetu in prav posebno v SZ. Tov. Stalin je osebno odgovoril na ta pozdrav. Odgovor tov. Stalina se glasi: «Želim korejskemu ljudstvu, ki tako junaško brani neodvisnost svoje dežele, da bi želo velike uspehe v tej svoji borbi za ustvaritev enotne, neodvisne in demokratične Koreje».
Vietnamci uničili 3500 francoskih vojakov
SAIGON — Francoske imperialistične sile v Vietnamu so v prvih dneh tega tedna doživele težak poraz. 3500 francoskih vojakov, ki so se umikali pred napredovanjem ljudskih čet, Je bilo južno od Cabaonga obkoljenih in uničenih. V sredo pa so vietnamske čete začele obstreljevati Salgon z minometi.
Odkritje tihotapcev mamila ,.eroina"
TRST — Pet policij je te dni zaključilo preiskavo proti zločinski tolpi, ki je vtihotapljala v ZDA velike količine mamita- -irefotna»: -PottcIJa- je—aretirala več ljudi v Trstu, M odeni in Milanu.
«Il Lavoratore» je v ponedeljek objavil zanimiv članek tov Vidalija o enotnosti delavskega razreda. Objavljamo ga v izvlečku.
Na kongresu Delavske zbornice je tov. Radicit o imenu Zveze ES predlagal združitev delavcev vsake stroke v enotni sindikat in združitev tako nastalih sindikatov v enotno sindikalno zvezo. Predlog je zelo enostaven: delavci vsake stroke naj pripravijo svoj občni zbor, naj razpravljajo o perečih problemih, naj demokratično izvolijo svoje voditelje. Naj se nato skliče kongres nastalih enotnih sindikatov in naj se proglasi ustanovitev enotne sindikalne zveze.
«Kongres doktorjev» — tako so ga imenovali delavci — je odklonil ta predlog, sklicujoč se na preteklost, na komunistično nevarnost itd. Nekateri doktorji in nek list so priznali, da je predlog dober, a da se ne morejo zanesti nu elemente, ki so bili v preteklosti baje nelojalni. Kljub temu pa so delegati na kongresu DZ navdušeno pozdravili ta predlog. Prav tako je ta predlog našel želo pozitiven odziv v širokih delavskih krogih DZ.
Res je, da moremo kritizirati linijo ES v preteklosti, kakor krttiziramo in analiziramo napake naše Partije iz dobe pred resolucijo I. U. To delamo vedno, ker sta kritika in samokritika naše največje in najmočnejše orožje za utrditev naših vrst.
Linija ES pred resolucijo I. V. je bila v bistvu napačna, lažna in proti enotnosti, ker so Jo diktirali ljubljanski voditelji, agenti imperializma. V besedah je bila za enotnost, v dejanjih pa je bila proti njej. Ta napačna linija je služila voditeljem DZ za pod-ttganje protislovanskega šovinizma in protikomunizma, za opravičevanje nesramnega sodelovanja z delodajalci in okupatorji, tn njihovega razbijaškega delovanja. Ta linija ES pred resolucijo Je služila voditeljem DZ, da so opravičevali nesramno sodelovanje s fašisti, ki so imeli na kongresu 18 delegatov, ki niso prišli v vodilne organe samo zato, ker je to preprečil nekdo od vzgoraj.
Ugotavljam vse to, ker je tedanja politika vodiva ES bila vzrok, za katerim so voditelji DZ skrivali svojo nemoralno nelojalnost.
Na vsak način smo Izključili iz svoje srede titojašiste, ki so sedaj v taboru protikomunizma, protisovjelizma tn vojnega hujskaštva in so bližji voditeljem DZ kakor nam.
Po resoluciji pa je postala linija komunistov v vseh množičnih organizacijah in prav tako v ES zelo jasna, lojalna, poštena in teži za tem, da se izbojuje enotnost, ki je porok uspešne obrambe delavskih interesov.
Februarska stavka, naši predlogi glede Delavskih zadrug in druga dejstva dokazujejo, da vztrajamo na tej liniji in da ne bomo krenili na stranpot kljub negativnemu zadržanju omenjenih voditeljev.
Cesa se voditelji DZ boje? Ali ne pravijo, da imajo večinb delavstva? ES predlagajo enotnost, združitev vseh delavcev v enotne strokovne organizacije in združitev teh organizacij v enotno sindikalno zvezo. Taka enotnost je potrebna tudi za pritegnitev onih delavcev, ki so ostali ob strani zaradi prejšnje politike vodstva ES tn politike voditeljev DZ. Potrebna je, ker Je preveč sil, ki težijo za tem, da bi še nadalje razbijale vrste delavskega razreda. Ti ljudje so titofašisti, fašisti in tudi Z VU, po eni strani boža voditelje DZ, po drugi strani pa ustanavlja svoje sindikate med luškimi delavci, železničarji in mornarji. Pri tem poslu ji krepko pomagajo tito in ameroindipendentisti. ZVU ne samo noče razredne enotnosti, slovansko-ita-lijanskega bratstva in razredne politike, marveč noče niti stikov z italijanskim delavskim gibanjem. Zgleda, da je to politika, ki jo odobravajo nekateri voditelji DZ in demokristjanska vlada.
Zakaj? GroJ Sforza je v New York u zaprosil, naj vključijo v «zahodno o-brambno črto» tudi Jugoslavijo, ki naj bi tako ščitila tudi demokristjansko Italijo. Zato je ponovno prišla na dan krilatica o trojni upravi, ker bi moral Trst postati Titova luka, ki bi branila titofašistični režim, ki bi pa po svoji strani branil SJorzo in De Ga-sperija. Zato se zaključujejo priprave za Sredozemski pakt. Tito — kot pravi njegova agencija ATI — odpravlja vse revolucionarne pridobitve ne samo zato, da bi prejemal večjo pomoč ZDA marveč tudi zato, da bi za pro-tiuslugo prejel neke koncesije v Trstu.
Zato vztrajamo na svojem stališču obrambe mirovne pogodbe in proglasitve Trsta in ozemlja za odprto področje. Vsi brez razlik se morajo združiti na tej podlagi, da rešimo svoje mesto pred uničenjem, ker Je jasno, da je Trst vojaški objekt. To dokazuje tudi poročilo ZVU na OECE, kjer Je med drugim rečeno, da se zaradi vojnega vzdušja ne morejo prifipkova-tt konstruktivne investicije v Trstu. Resnica je, da nihče noče prinesti svojega kapitala v mesto, ki ga smatra za vojni objekt. Iz tega je razvidno, da je gospodarska bodočnost našega mesta resno ogrožena in da Je zato tem nujnejše, da se združimo in zahtevamo odpravo takega stanja.
Toda osnovni pogoj za enotnost vsega prebivalstva je uprav enotnost delavskega razreda. Zaradi tega je treba preučiti predlog ES. Besedo pa imajo predvsem ravno delavci, ki naj ga preučijo in vsilijo svojo voljo po ■ enotnost F ljudem. Tet delujejo proti nji.
VITTORIO VIDAH

Stian 2
DltO
__' H oktobra 1950_
BISTVO TITOVSKEGA «BOJA PROTI BIROKRACIJI»
..milim mir so ninnili
mm iinriiiiiE moi
IV.
Zadnjič srno ugotovili, da je Tito dal znamenje uradnemu začetku odpuščanja delavcev m v svojem govoru z dne Iti. ti. t. 1. nakazal «delavskim svetom» konkretne namgt za uresničenje delodaja.sk.h direktiv.
«Temeljni zakon o upravljat'ju podjetij po delovnih kulekt.v.h» govori zelo jasno glede tega v,.ra š.«uja. Najprej je treba ugotovit: da ta zagon ni le uradita potrditev o uradnem prehodu nacionalizira nih podjetij prejšnjim ali novim privatn.m gospodar,eni, marveč je tudi največja demagoska prevare vse zgodovine delavskega pokreta.
Čeprav so v delavske svete izvoljeni sami titofašistični jxidrep niki in agenti in je le redki pri mer, da se v teh «svetih» pojavlja kak pošten človek, se titofašisti ne zanese,o niti na svoje ljudi, haz-bobnali so po vsem svetu svojo «likvidacijo» države, govorijo « prehajanju tovarn v delavske ro ke», a zakon z vso jasnostjo določa da je edini gospodar podjetij vprav direktor, ki ga imenujejo titolasi sti in zato ščiti njih interese in in terese privatnih lastnikov. «Delavski svet» pa so izigrali z nekaterimi demagošk.mi členi, ki mu v resnici določajo le naloge posvetovalnega in policijskega značaja.
38. č.en tega zakona pravi: «Di rektor podjetja sprejema delavce na delo to namešča nameščence v podjetju . . . ukrepa o njih delovnih odnosih s podjetjem . . . ukreoa o odpustih delavcev in nameščencev...» 39. čuen pa pravi: «. . .Direktor razmešča delavce in nameščence na posamezna dela in odreja njihove dolžnosti. Delavci to nameščenci p od petja so odgovorni direktorju za svoje delo v podjetju. Direktor pod jetja zagotavlja delovno disciplino in poslovanje podjetja».
Direktor je torej dejansko vse Toda nas predvsem zanimajo nato ge direktorja in «delavskih svetov» glede nameščanja in odpuščanja delavcev in delovne discipline. «Delavski sveti» imajo predvsem nalogo. da «sestavljajo predloge» glede odpuščanja in sprejema delovne sile Imajo tudi nalogo, da postanejo po licijskl organi direktorja. Medtem ko ima direktor v rokah vse j?od-jetje. morajo «delavski sveti» izvrševati njegove ukaze in postati bi riči, ki naj omogočijo večje izkoriščanje delovne sile, večjo toten zivnost dela, utrditev delovne dl-scip ine in naj predlagajo direktorju vse one ukrepe, ki služijo jao višanju dobičkov sedanjih gospodarjev.
Najboljši dokaz, da je tako, je odstavek, ki ga je «Lj. pravica» iz Ljubljane napisala dne 25. julija t 1.: «Nešteto podjetij bi ob jxrgojih boljše discipline svoj.h delovnih kolektivov lahko skrčilo število zaposlenih:	proizvodnjo bi pocenili,
proizvajali več in bolje, poleg tega pa še porazdelili proizvodne naloge na vse delavce».
Toda to še ni vse. Ista številka «Lj. pravice» pravi: «Direkcije . . . morajo energično in brez prizanesljivosti kaznovati kršilce delovnih pogodb. Naši predpisi predvidevajo tudi disciplinske kazni, podjetja pa poklicne izostankarje, zamudnike in one, ki stalno menjavajo delovna mesta — lahko tudi odpustijo. Tudi Je prav, da taki uslužbenci in delavci ne dobijo zaposlitve zopet kje drugod. .Vsa ta vprašanja pa morajo prvenstveno reševati delovni sveti».
Titofašisti torej že javno in zelo odločno izstavljajo delavcem naj-nizkotnejši ultimatum: «Ali boš delal, kakor hočemo mi, ali pa zgubiš službo in ne boš mogel najti zaposlitve nikjer drugod».
In tc-mu izsiljevanju pravijo ti-tovci «boj proti birokraciji». Titofa-š,sti niso sprovedli boja proti birokraciji na vrhu, kakor bi bilo razumljivo in kakor se dela v vseh državah ljudske demokracije in v Sovjetski zvezi. Ne, oni izščejo «birokracijo» na bazi, med delavci, v tovarnah, pri strojih, med naj-n žjimi name .čenči in uradniki. Ne tpruvajajo «baja proti birokraciji» v svojem vseobsegajočem birokratskem, policijskem, vojaškem in gospodarskem ustroju. Ne, ne bojte se tega jugoslovanski buržuji in kapitalisti: «Birokracija» je za titofa-tiste revni delavec, ki si s težavo služi 3500 ali 4000 din, da lahko enkrat na dan nudi svoji družini krožnik slabo zabeljene brozge ali koščen bornega črnega kruha. «Birokracijo» so zače i «odpravljati» z odpuščanjem tisočev in tisočev delavcev ter nameščencev, ki so osumljeni «kršenja delovne discipline», «prevratnega delovanja», ali pa celo «gospodarske sabotaže».
Ze zadnjič smo obrazložili, da so snovanje rezervne armade dela ter odpusti najizrazitejša hiba kapitalistične družbe. In tudi v vsaki drugi kapitalistični deželi se bo lastnik podjetja pri odpuščanju skliceval na «slabo delovno disciplino», na prenizko «rentabilnost», na «preveliko število zaposlenih». Ista gesla, ki jih pod drugo obliko uporablja titovska klika, veljajo tudi v Franciji, Italiji, Ameriki itd, Titofašisti so iim dodali le demagogijo.
Po drugi strani pa vidimo, da je bila brezposelnost popolnoma odpravljena v vseh ljudskih demokracijah, da ne govorimo o Sovjetski zvezi, kjer mlajši rod ne ve niti, kaj je brezposelnost. V resnici je beseda brezposelnost postala v teh deželah predmet muzeja, ne pa žalostna resnica vsakdanjega življenja.
Govoriti o «socializmu», o «odpravi države», o «pravoverni revolucionarnosti» je največja nesramnost. V pogojih, v katerih mora
danes živeti Jugoslavija po krivdi peščice najpriskutnejših izdajalcev m agentov impenaLzma, je tako natolcevanje zasmeh revnih množic, ki jih je titofašistični kontrarevo-I lUcinnarni udar pahnil v srednjeveško dobo. Dobro bi bilo, da bi titofašisti skušali zanikati ta dejstva, ki smo jih navedli. Želeli bi vedeti, kakšno demagoško geslo si bodo izmislili, da bi opravičili o 'puščanje delavcev, -novan.e rezervne armade dela, še večje izkoriščanje delovne sile in krizo, ki jih sili k še večjim in zloglasnejšim p ditidnim, gospodarskim ter socialnim zločinom.
Dejstev, ki smo jih v štirih člankih našteli, ne morejo zanikati prav zato, ker jih je vsak Jugoslovan spoznal na svoji koži, ker je že vsak jugoslovanski delavec v strahu za svojo službo.
V nefašističnih kapitalističnih deželah so si delavci v stoletni borbi priborili vsaj pravico do udruženja, do sindikatov, ki ščitijo njih pravice. imajo vsaj borno podporo za brezposelne. V Jugoslaviji pa niti tega ni. Titofašisti so s svojo kontra revolucijo odpravili vse one borne
pravice, ki so si jih delavci tako kivavo priborili. Sindikati pa so postali korporacijski ustroj, ki služi interesom titovske klike ter nove jugoslovanske buržoazije.
Tito je v svojem govoru z dne 26. junija t. 1. ze o jasno in odkrito dejal, da imajo Salajevi s.n-dikati, ki jim čestitajo vsi reakcionarni lažni sindikalni predstavniki Anglije in ZDA, nalogo podpreti takozvane delavske svete in državo v zadušitvi vsakega delavskega odpora.
Jasno je, da se zato jugoslovanskim delavcem postavljajo zelo važne naloge. In te naloge bodo rešili pod vodstvom nove Komunistične partije ki se bo v kratkem ustanovila iz vseh ilegalnih toternaciona-lističnih skupin Slovenije, Hrvatske Srbije, Makedonije, Bosne in Her vegovine in Črne gore. Ena i zrnec prvenstvenih nalog pa je vprav borba proti odpuščanju, proti neznosnemu izkoriščanju, proti sedanje mu gospodarskemu ustroju, ki im, svojo oporo v fašističnem režimu Tito-Rankovičeve tolpe.
KONEC.
KAREL SISKOVIC-MITKO
ko
pre
„skrbij o° bi valstvo
titovci
B
cone
"OBHODILE SO THTE VINCE NAM SLADKO../
Ju .oslovanskt državljani, ki p riha- prava redkos1. Končno so Ji Jajo v cono B po raznih opravkih, ka- slano polenovko, češ naj sl s kor tudi takozvani «izletniki», ki Jih poma v, kakor ve in zna.
J/J
lJìQÌ‘m\ìiidjmje òwjetùlm mladim
titoJaSistl stalno vozarijo Jz Jugoslavije so vs( enega in istega mnenja in sicer, da vlada v c oni B, v primeri z Jugoslavijo pravcato blagostanje. Ce si je ljudstvo, ki prihaja Iz Jugoslavije ustvarilo o coni B tako mnenje, si lahko predstavljamo obupni in katastro/alni položaj, v katerem se po krivdi beograjskih zločincev nahajajo jugoslovanski narodi.
Oglejmo sl le nekoliko kako skrbi laSistlčna klika cone B za prehrano prebivalstva. Navedli bomo le par primerov. Delavci, ki so zaposleni pri težkih delih in bi morali prejeti na nakaznico R I in R 2 teàensko 1 kg in 200 gramov mesa, so prejeli v zadnjih tednih mesto določene količine le po 300 gr mesa. Otroci in nezaposlene žene. ki so v posesti nakaznic D 2, D I in G l pa v zadnjem času sploh ne prejemalo niti grama mesa. V prosti prodaji pa se od časa do časa lahko kupi meso do ISO din.
Razen tega primanjkuje v coni B le tri mesece vino. To se Se posebno opazi v Izoli, Piranu in Kopru. Sele ob trgatvi so dali titofaSisti v prodajo manjšo količino vina, ki pa ni pristno, marveč napravljeno s pomočjo kemičnih pripomočkov. Liter take brozge stane 40 din. Isto vino prodajajo v koprskih gostilnah v posebnih steklenicah, ki stanejo 100 din. Ko so se začeli nekateri delavci javno pritoževati zaradi pomanjkanja vina, jih je neki ttfofaStstični inženir ostro zavrnil, čet da sta delavcu, tudi če je zaposlen pri težkem delu, dovolj 2 osmlnki vina na dan. Seveda pa ni povedal koliko osmink ga popijejo titovski glavarji vsak dan ali morda celo v enem samem večeru, ko prirejajo vsakovrstne banketne orgije.
Celo vžigalice so postale o zadnjem času prava redkost. Prebivalstvo se je temu pojavu v začetku zelo čudilo. Vendar pa je postala vsa zadeva kmalu zelo jasna. Ttofašisti so si pač zamislili nov sistem, s katerim hočejo priti do italijanske valute, ki Jim je pač potrebna za plačevanje krdela aktivistov v coni A. Tako so se nenadoma po lav IM na obmejnih blokih zasebni razprodajala vžigalic, ki jih pa prodajajo seveda le protl plačilu v metro-ltrah. Za to svojevrstno obrt so pooblaščeni od «ljudskih» odborov, kamor se dejansko stekajo metro-tire. Znano pa Je, da Imajo metro-lire le redki delavci, ki so Se zaposleni o coni A.
Tudi proti tem izvajajo tlto/ašisttč-ne oblasti vedno hujSi pritisk glede mesečnega pologa 10.000 lir. ki jih morajo delavci prisilno zamenjati za vsiljene jim dinarje. Kdor ni položil v zamenjavo obveznih 10.000 lir, tega (lovska milica enostavno ne pusti čez blok. Zato pa imajo na bloku poseben seznam, kjer so zabeleženi vsi delavci, ki niso izplačali prisilne dajatve.
Tito'aStsttČni tisk se kaj rad hvali o izredni skrbi In pazljivosti, ki Jo posvečata takozvana ljudska oblast in država majeram In otrokom. KakSna je dejansko ta «skrb» nam najboljše kaže naslednji primer. Neka porodnica, ki Je rodila pred kakimi desetimi dnevi je Sla do krajevnega odbora, kjer je zaprosila, naj bi ji dali vsaj nekaj sladkorja in *a porodnice osnovnih živil, toda fašistični hie-rarhi so jo z zasmehom zavrnili, češ da je sladkor v Jugoslaviji danes že
ponudili tem pač
Do take stopnje ni p išlo življenje ubogega prebivalstva nhi za časa vojne. Celo v najhujših letih na istične' okupacije so prejemale porodnice vsaj manjSo količino sladkorja. Tudi v tem j so tltojaSisti že z daleka prekosili na-1 ciste.
Razumljivo je torej, da ljudstvo ne ; veruje več raznim visoko donečim titovskim obljubam o «boljši bodočnosti» in «socializmu». Očividno Je to-1 rej, da skuSajo titojašisti na vse na-J čine dvigniti moralo ljudstvu. Temu ' naj bi med drugim služila tudi kopr-j ska razstava, ki so jo tltojaSisti otvo- J rili z veliko časopisno reklamo, Toda tudi ta nova «injekcija» ni pri ljudstvu veliko zalegla. V nedeljo so titofašisti organizirali v Izoli kar S jadrnic, naj bi prevažale obiskovalce v Koper. Na vseh šestih Jadrnicah pa se je odpeljalo v Koper le 60 o-seb. Popoldne pa so prevoze sploh ukinili, ker so se za obisk razstave prijavile kar. . . 4 osebe.
DOPISNIK BAČAN
NEZNOSNE ŽIVLJENJSKE RAZMERE V JUGOSLAVIJI
POMANJKANJE, BEDO IN LAKOTO
opravičujejo z „gradnjo boljše bodočnosti“
«Pravila" novega ukrepa, ki silijo kmete na obveze že pred setvijo - Z orožjem v rokah priganjajo titofašistični razbojniki otroke in žene na «prostovoljna dela" - Vojakom je prepovedano govoriti s civilisti - Šolski mladini preprečen pravilen razvoj
Neznosne življenj ke razmere ki : manjkanje didaktičnega materiala, jih preživlja de ovno ljudstvo Ju- : nezadostno urejena šolska poslopja
goslavije, se iz dneva v dan "lab-' šajo. Titofašisti toi hierarhi skušan na vse mogoče načine prikrili ge spodarsko krizo ter prepričati ijud-i stvo, da je posledica graditve «bol j-I še bodočnosti».
Delovno ljudstvo Jugoslavije je j je zdavnaj uvidelo kam vodi izda jalska politika titofašistične vlade I ki je prepustila naravno bogato deželo anglo - ameriškemu 'mp»ria-, iizmu. S fašističnimi'- metodami ■ skušajo priganjati prebivalstvo na takoimenovana «prostovoljna dela», katera je ljudstvo začelo že zdavnaj zapuščati. Ker niso mogli drugače, so titofašistični razbojniki v nekem kraju Jugoslavije z orožjem v roki ponoči priredili pravcati pohod na žene in otroke, ki se niso hoteli odzvati vabilu na «prostovoljno delo», jih zbrali, naložili na kamione ter odpeljali na f.radnjo železniške proge.
Ravno tako zajema mobilizacija v vojsko vedno širši obseg. Sano v Pulju je bilo pozvan h pod orožje nič manj kot 3.500 mož, ki so bili nato odposlani v Makedonijo. Jugoslovanski vojaki so izjaostavljcm velikemu terorju, ustrahovanju ter splošnemu pomanjkanju. Njih hrana sestoji iz redke juhe, praženega kruha in kislega zelja. Vojakom je prepovedano imeti stike in pogovore s prebivalstvom.
Šolska mladina Jugoslavije trpi veliko pomanjkanje in bedo. Po-
to nezadostna hrana preprečujejo pravilen razvoj šolske mladine. U čenči dijaških domov dobi dnevno V* tople vode, ki jo imenujejo kavo, s koščkom koruznega kruha, za kosilo je juha s kislim zeljem, ob nedeljah pa sledi «priboljšek» s koščkom mesa: za večerjo pa je polenta s kislim mlekom ali'kaj po dobnega. Šolske kopalnice so po kvarjene in sploh neuporabne, do-čim zdravniška pomoč sploh ne obstoja. V krajih,' kjer živi i'alijan-ska manjšina, so italijanski učenci in šola ločefii od hrvaških zato, da se slednji ne bi naučili italijanščine. Med šolskim poukom ne iztsta jajo napadi na Sovjetsko zvezu il. države ljudske demokracije. Tudi za šolnike je obvezna udeležba pri «prostovoljnem delu», katerega se mofajo brezpogojno udeležiti vsako soboto. Tisti pa, ki se ne udeleži j 'i «prostovoljnega dela», so poklicani od ravnateljstva šole na odgovor Tudi kazni zaradi neudeležbe se šo(ski mladini ne prizanašajo.
Pomanjkanje življenjskih potreb-šč.n v Jugoslaviji je kar obupno. Ze leta se jugoslovanski delavec ni nasitil krufta; so otroci, ki hirajo in bolehajo zaradi slabe prehrane.
Otroci delavcev ne vedo za košček čokolade, bonbone in drugo slaščice, še najmanj pa da bi vedeli za igrače. Danes se jugoslovanske mu delavcu odvzema še tisti skraj no dodeljen košček kruha. Obrok se
rawr	llwPtWllil	n mm«	1K	
KOT POSLEDICA CODERM AZZIJ EVE AFERE
Goriška policija zaslišuje
titovske agente zaradi tihotapstva
uOriiCA — V zvezi z znanim ti-notapsivom valute je gor.axa Kve-.luia te i.m zaslišala vrsiu preostav-n,kov lUKajsnje titoiaaisticne centrale, taKOimenovane laro, do tega je prišlo seie po nekaj teumh m to pou pritiSKom javnega mnenja, m je vsesiranoko oomjuio potno delovanje tuKajonjih titoiasisticmh špekulantov in obenem prevenko popustljivost s strani policijskih organov.
v sem je že znano, da je eden izmed vidnejših eksponentov gonšKe Ufti uoaermazzi (Kodermaci dne 25. septembra V. 1. poskušal vtihotapiti v Italijo štiri milijone Italijan." skih lir, katere pa je — morda po nesreči - zasačila italijanska obmejna policija na bloku pri Kdeci hiši. O «slučajnem» dogodku pa je ista policija nekaj dni strogo molčala. Sele, ko je slutila, da se po Gorici preveč šušlja o dogodku, je smatrala za potrebno, izdati uradno poročilo. Seveda je v poročilu navedla tudi, da je Codermazzi znan goriški trgovec, kar pa ni res, kajti vsej javnosti je dobro znano, da je Codermazzi eden izmed vodilnih agentov titovske Udbe.
Nekaj dni za tem dogodkom je goriška federacija K Pl izdala poseben letak, v katerem je stavila titovski kaporjonki Janji in n .jeni sodrgi razna vprašanja. V istem letaku je vprašala tudi razne «italianissime» časopise, kako to, da so poročali, da je Codeimazzi znan trgovec in podobno.
Kvestura je smatrala, vsebino letaka — ravno tako, kot ga smatra danes sodrga titovskih goljufov — za «neprimerno» ali morda celo pro-vokatorskega značaja. Zato je letak enostavno prepovedala. Torej lahko rečemo, da je bila solidarna s titovsko bando.
Ker je kvestura prepovedala letak, je federacija K Pl napravila priziv na višje sodne oblasti, ki so ga pa dovolile. In zakaj bi ga ne, saj ni v njem nič takega, kar bi utegnilo «motiti» javni red.
Dasiravno so o zadevi več ali manj obširno poročali vsi listi, je |
«Primorski dnevnik» — po svoje — taktično molčal, in to kljub temu, da smo ga celo mi pozvali naj j>o-roča o zadevi.
Sele sedaj, ko so v teku zasliševanja soodgovornih elementov, se je sprostil in o zadevi poročal. Seveda je poročal po svoje. Po njegovi «logiki» je postopanje goriške kvesture «protizakonito in protiustavno». Zasliševanje naj bi zajelo množico goriških Slovencev in naj bi torej celo pretilo nič manj, kot obstoju njihove «najborbenejše» organizacije.
Seveda so po pisanju «Primorskega dnevnika» krivi zasliševanj tudi «k minformisti», ki naj bi celo vzpodbudili policijske organe pri nadal.toem poizvedovanju o poslovanju titovske centrale v Svetogor-ski ulici št. 42. To naj bi storili potom letaka, ki so ga ob tej priliki izdali.
Vsak pošten demokrat, pa naj bo Slovenec ali Italijan je dolžan, da razkrinka podle špekulacije titofa-šističnlh udbovskih agentov, ki u-ganjajo v Gorici in drugod svoje umazane in nesramne pustolovščine na račun nesrečnega jugoslovanskega ljudstva.
Kam gredo italijanske lire, ki jih Bel tramovi janičarji poropajo istrskim delavcem, ki delajo v Trstu? Na to naj najprej odgovori Janja in njega sodrga, šele potem se bomo pogovarjali nadalje.
Po vseh zakonih je kaznivo tihotapstvo z valuto preko meje. In to naj velja tudi za Codermazzi-ja in za tiste, ki so soodgovorni pri tihotapstvu! Tega pa ni treba istovetiti s krivicami, ki se gode poštenim Slovencem v Italiji!
PODGORA — Titofašisti so pa res iznajdljivi. V zvezi z žalostnim dogodkom. ki se je dogodil 13. avgusta tega leta pri takoimenovani Rdeči hiši v Gorici, ko je 5000 ne-srečnto jugoslovanskih trpinov s silo vdrlo čez mejo zato, da si je nabavilo vsaj nekoliko vsakdanjih potrebščin so v Podgori razkinli vesti,
po katerih je omenjeni dogodek pripisati neki protititovski organizaciji ki deluje v Jugoslaviji. Ta organizacija naj bi naročila vsakemu Jugoslovanu, ki je ta dan prišel v Gorico, naj kupi vsaj eno metlo. To naj bi torej spravilo v slabo luč Titovo vladavino. Te vesti so titovci začeli širiti šele sedaj, ko je nastalo mnogo hrupa radi tihotapljenja z milijoni italijanskih lir, o čemer pišemo na drugem mestu. Morda si pa mislijo, da bodo s tem odvrnili pozornost nase.
Le z izvedbo načrta CGIL je mogoče rešiti sedanjo krizo
GORICA, oktobra — Ze nekaj časa mrgoli po demokrščanskih to drugih takoimenovanih «neodvisnih» listih nešteto člankov pod velikimi naslovi, ki poročajo o nekakem «za. nimanju» demokrščanske hierarhije za rešitev nujnih problemov na gospodarskem in socialnem polju v goriški pokrajini.
Poročila o intervencijah in izjavah raznih političnih osebnosti (demokrščanskih, seveda Op. ur.) se istočasno dan za dnem vrstijo v treh ali štirih časopis to. Ne bomo trdili, da ta poročila ne naštevajo zanimivih prilik, v katerih živi na tisoče brezposelnih delavcev, na sto-
Skrivnosti proste cone
GORICA — V 93. številki «Delo» (Goriška Izdaja) smo v nekem članku delno opisali goljufije tn poneverbe, ki se digajajo v gortški prosti coni. Naše trditve smo v omenjenem članku podprli s konkretnimi podatki iz katerih Je razvidno, da je bilo leta 1949 uvoženo v prosto cono 405.000 kg kave. dočlm je vsa Goriška porabi na leto komaj 93.000 kg; popra, ki je Islotuko podvržen visoki carini pa so Istega leta uvozili v prosto cono 5300 kg, dnst 'ga ista porabi za svoje potrebe le 1000 na leto. Vsi precisici uvoženega blaga so torej izginili brez sledu...
Danes se povračamo k argumentu s tem, dfi navedemo točne podatke o «skrivnostnem» Izginotju kakava iz proste cone.
Leta 1949 je bilo uvoženo v prosto cono SS ton. kakava. Po verodostojnih podatkih ga vsa Goriška porabi na leto od 6 do 2 ton. Veletrgovci so plačali kakav na debelo po 274 lir kg. Kljub temu pa je isti kakav letos v prosti prodaji po 1120 lir kg. Nadvse zanimivo pa je dejstvo, da je kakav Iz proste cone mogoče kupiti tudi v Vidmu, dosi se to mesto ne nahaja na ozemlju proste cone In celo po 100 lir ceneje, kot pa v Gorici.
Te dni so Izvedli nekateri funkcionarji pro.tfe cone nekako ukontrolo» o
tovarnah likerjev in slaščic v območju proste cone. Povsem Jasno Je, da niso nikjer našli nobene poneverbe...
Radovedni smo, kdaj bo Trgovinska zbornica izdala svoje poročilo o tej zadevi — tn kakšno bo to poročilo. Ali bo mogoče trditi, da sta bili potrošeni v splošno korist dve milijardi lir (kolikor namreč stane državo gortška p.osla cona)?
Pričetek pouka
na srednjih šolah v Gorici
V ponedeljek Je uradni pričetek novega šolskega leta na vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici. Ob 10. uri bo šolska maša v stolnici. Pričetek rednega pouka pa bo v torek ob 8,30.
GORICA — Jutri, v nedeljo 15. oktobra bo v Vidmu veliko zborovanje bivših partizanov, ki so vključeni v Zvezo ANHI. Na zborovanju bo govorilo tudi tov. Luigi Longo, ki je bil svojčas glavni poveljnik italijanskih partizanov.
line malih trgovcev in obrtnikov in torej pretežna večina prebivalstva 'na Goriškem. Toda kaj pomaga to naštevanje, ko pa je brez konkretnih izgiedov za rešitev težkega problema. Naštevanju ne sledi pozitiven zaključek ki bi prikazar pot, ki ji je treba slediti za rešitev katastrofalnega vprašanja brezposelnosti.
Tu pa tam se obljublja poživitev obratovanja tržiških ladjedelnic, ponovno obratovanje tržiske oljarne, preprečitev krize v tovarni za konzerviranje nb «Arrigoni» v Grade-iu itd. Vendar pa je to že stara in popolnoma oguljena pesem, ki poje ze veC let z namenom, da bi pomirila trume brezposemih. Toda poje zaman, kajti pomiriti jih more edinoie stalna zaposlitev. Delavstvo je že davno povedalo, da politika demokristjanov vodi neizogibno v pogubo in k še večji para-lizuciji obratujočih tovarn. Delavska zbornica (CGIL) je že svojčas predlagala svoj «delovni načrt», ki bi nedvomno rešil industrijo in s t*m gospodarstvo države, če bi ga uresničili. Toda s tem načrtom se demokrščanska vlada ni hotela sprijazniti ali pa se ni mogia ,ker sicer bi se «zamerila» svojim dolarskim gosj?odarjem.
Delavski razred je pripravljen nadaljevati svojo borbo za dosego svojih ciljev. Delavci goriške pokrajine se bodo še nadalje borili za to, da bi tržiške ladjedelnice postale ponovno to, kar so nekoč bile, t. j. vir zaslužka za tisoče delavcev iz vse pokrajine; borili se bodo za ponovni sprejem na delo onih 300 delavcev, ki so se tako vztrajno in,, toliko časa borili za svoj borni obstanek; zahtevali bodo, da se izboljša krminsko-gradiščan-sko polje, na katerem bodo dobile delo in kruh številne kmečke družine. Seveda se v svoji borbi ne bodo zanašali na lepe besede, ki jih demokrščanski hierarhi pišejo v svojci listih.
LOCN1K — Tukajšnja sekcija KPI naznanja, da je bil zaradi ek-stremistično-titoističnega stališča 4. oktobra t. 1. izključen iz Partije Franc Škorjanc.
je znižal za nič maj kot 10 ods* S takoimenovano «prosto prodaje mesa» so gospodinje primorane, če želijo dobiti košček mesa, čakati od 2. ure popolnoči do zjutraj. Oc je za «prosto prodajo» potrebno čakati toliko ur, koliko je potem treba za živila, ki niso na «prosti prodaji»!?
Vladajočo gospodarsko krizo v Jugoslaviji skušajo titofašisti prikriti z dejstvom, da je bila letos velika suša. Vemo, da v Jugoslaviji ni krize samo letos, marveč da jugoslovansko delovno ljudstvo strada že leta, da se delavcu delijo živila na obroke d očim se razm udbovci in druge «visoke glave» zalagajo z vsemi mogočimi dobrotami. Seveda tudi raznim «izletnikom» ne pr. manjkuje ničesar, s čemer je potrebno, da se «prepričajo» o »glad nji socializma v Jugoslaviji».
Letošnja suša je titofašistični vladi kar dobrodošla, ker so i.ako našli izgovor za jpomanjkanje življenjskih potrebščin. V tem oziru je titovska vlada že izdala novi. uredbo o odkupu kmečkih p izdelkov, s katero kot z vsemi doslej prizadene le revnega kmeta. Odredba nikjer ne govori o razliki odkupa med revnim in bogatim kmetom, kar dokazuje da tudi v prihodnji obvezni oddaji ne bo v ničemer zadela bogatega kmeta. V odredbi stoji med drugim tudi «ura vilo», ki pravi, da se bo zadoiž.tev kmeta odredila še pred setvijo. V odredbi se poudarja možnost večje prodaje pridelkov. Cim več bo Kmet obdelal svojega posestva, tem več pridelka mu bo ostalo za prodajo po prostih cenah. Tako je ponovno prizadet revni kmet, ki ne more '.eKmovati s kulakom niti s površino obdelane zem.je, niti ne s količino pridelkov.
Ravno tako je revni kmet podvržen najhujšemu 'zkoriščanju. Dogajajo se primeri, da revni kmetje ne morejo oddati določenega pridelka, zato jim titofašistične oblasti nalagajo velike globe in celo zaporne kazni.
Dopisnik V. B.
PIONIRSKA BESEDA
delovanje
naših malčkov
Tamburaški zbor PD oAldo CeB“' iec» je splošno znan kot ecen boijiih orkestrov te vrste. Prir««1 je nešteto dobro uspelih koncert« m pie jel že vec nagrad. Toda to 5 ni vse. Požrtvovalnost nekaterih c* ‘ nov tamburškega zbora je šla * dalje. Ustvarili so pionirsko n)*® dolinistično skupino, sestavljeno otrok članov slovenskega in italiJ*® skega Prosvetnega društva «A. ce" bulec».
V mesecu februarju sta zt>r*j* tov. Luisa Elmo m Hauber .Kuii.no 12 otrok v starosti od • u ict in potrpežljivo zuče.a P°UL,a vati glasbeno leor.jo. Dva mes y »o se ti otroci počasi uvaja11 poznavan,e glasbene teorije to «* u,e not. Nato so se se.e zaceli oS1 to ti prvi nespretni zvoki tns» ulemov. Počasi, z velikim potrp«^ «jem m požrtvovalnostjo so se . ich prvih zvokov zaceli ,azV akordi in meiodija lažje koračni« '
Pri prvem nastopu, ob prilik1 Pry vomajsaega nagrajevanja P*0®‘rL. v Ljudskem oomu, so ti mali K1 ueuim zmagoslavno zasvirali kot P v o pionirsko koračnico, nato se V .azjih koračnic, 'ieuaj je skup* iteia že 15 eiementov. Od tedaj 1 oilo delo lažje. Naštudirali so dobrih komadov, koračnic in **. tazij m javno nastopili ze petkr y' Predzadnji koncert so priredi» dvorani DS/, v ul. Conti in želi ,| liko priznanje prisotnih.
Koncert so pa tmeli v nedeljo 1- (0 tobra v gostilni tialduii. tiii J* ,tt poslovilni koncert tovarišu .„^1 Ki je zapuščal gostilno, ki jo je t® u v najemu eno leto. Priredili s° ta koncert v znak hvaležnosti.
Po koncertu smo se pogovori11^ voditeijima in zvedeli, da se ^ .kupina kmalu povečala, ker ( osem novih pionirjev že pridno glasbene teorije in bodo v kratk vključeni v orkester.
Zanimivo je pa, da so otroci Pj kazali neverjetno vzdržljivost zanimanje. Niti eden ni pred tez* čarni odstopil, temveč so vsi v^Bj
zali do konca in so danes po”° -. na svoje delo in uspehe. Marl"l0b-mu dirigentu pa gre posebna P° vala in priznanje vsega magd*^, skega prebivalstva, ki z zan1 njem in ljubeznijo spremlja nje* j vo delo. Srečni smo, da bodo 0 najmlajši nadaljevali tradicijo 5$(| rejših, saj je splošno znano, da j bili magdalenčani od nekdaj v* Buditelji tamburaške glasbe.
J- J’
Sedaj bo govoril tov. Babič. Prvi,
NECCH1 novi model BU
ul. Battuti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del PoP°l0
za vezenje, krP°pri-obšivanje lukenj. «L šitje gumbov, 4lys<j cikcakaste šive. t dela se izvršujejo D okvirja. Pouki za zenje brezplo4n ■ ŠIVALNI STROJI » industrijski tok za vljatje in krojač_
PRODAJA NAnDV. MESTNIH DEL v i. RADIO A PARATI »
boljših znamk V*
TUL Ljj?
28
"

*	'til

it»™
.
^Pomenik sovjetskim osvobodi'
okt,ob,m 195C
DELO
tovariš, ki je bil na madžarskem pripoveduje o svojih vtisih
Spomenik hvaležnosti »a Gelertovem dele«
Stran 3.
^cizlika med Dunajem in Budimpešto - Ljudstvo je odstranilo vsako sled vojne - Za vsakega je dovolj kruha in dela, življenjske potrebščine v neomejeni količini - Nezlomljivo sovjetsko - madžarsko bratstvo
Reakcionarno časopisje objavlja šteto člankov o življenju za «že-zastorom». Človek, ki je neveri o metodah ameriškega in a‘ikanskega tiska — takih pa je le a|o — misli, da so dežele za ta-°zVanim železnim zastorom nekaj finega in nečloveškega. velika večina pa je ljudi, ki vedo, ,l ie vsa propagandna gonja proti j6vietski zvezi in državam ljudske ^okracije le izraz skrbi reakcio-atnih krog iv. ki skušajo prepredi' da bi ljudje spoznali razliko *4 svobodnim življenjem sociali-Icnega sveta in mračnjaštvom 5 briških «svobod».
icujBiu v vuuimpeau.
Reakcionarni tisk obrekuje in bla-^buvjetsko zvezo in uezeie ijuu-( * aemoKracije. z,e dalj casa se je ^oum tis« spravil nad Madžar* 0tu’ ki je v povojnih letih vzgieo lit 1De resnve Muspouarsiah m po-^h.h vprašanj in si je z vernato Napori m s pomočjo bratsKin v JetSKih narodov priborila neuu-|. kosi m svobodo, ki je ne uživa j„ ,eaa zahodna uezeia. Obrekovan-Do1« klevetanju IVlauzarsne se je j, Uuajstvu pridružil tudi titoia-Ltlčbi propaganum ustroj, ki se iv*n° zaganja proti tej uezeu, ki je i^Jemu ljudstvu poskrbela kruh t9saeio in ga je usmerila po poti *edne borbe za obrambo miru. r sem imel srečo, da sem pri-» Preko takozvanega žeieznega ij °ra, mislim, da je umestno oriti/ našim ljudem vtise in stvarno vsega, kar sem opazil in vi-J Za časa svojega devetmesečne-nivanja na Madžarskem. s6’a Potovanju v Madžarsko sem !-har dni ustavil na Dunaju. Ko tv!/ opazoval ruševine glavnega L‘,rijskega mesta, sem si dejal, t^j5na mora biti Budimpešta, ki je številnih letalskih napadov Lesila tudi 75 dnevne poulične ,e za osvoboditev. V tej borbi, Je vodila slavna Rdeča armatoti noremu odporu poslednjih laških sil, je Budimpešta mno-l(|b>etrpela, ker so se osvobodi-1	" boriti za vsako ped
!, ■' morali
l5Je< “
J; januarja
farsko.
I) 0 sem dospel na vzhodno postaji, “
v Budimpešti (Keleti Paly Ud-sem se na velikem trg-u pred Uk] 1° začudil, ker nisem opazil vojne. Nato sem se podal po °c,i ut ter opazoval druge
stranske a vseeno zelo široke ulice n ponovno začudeno opazil, da nikjer ni ruševin. Prijel sem do zaključka, da ne morem v nočnem času primerjati Budimpešte z Dunajem in da bom mogel le v naslednjih dneh ugotoviti dejansko stanje prestolnice.
Tovariši, katerim sem bil namenjen, so me zelo vljudno, madžarsko sprejeli. Naslednji dan pa sem se podal z dvema tovarišema na ogled tega velikega mesta. Zopet sem se čudil, ko sem gledal po mestu, videl z ogrodjem obdane stavbe, a nikjer nisem opazil ruševin kot na Dunaju ali po drugih mestih, kjer sem bil po vojni. Vprašal sem tovariša, ki sta me spremljala, kako je mogoče, da v Budimpešti, ki je pretrpela težje napade nego Dunaj in je poleg tega preživela skoraj trimesečne poulične borbe, ni takih ruševin kot v glavnem mestu Avstrije. Poiasnila sta mi, kako se je takoj po zaključku vojnih operacij začela pod vodstvom, Komunistične partije obnova mesta. Komunisti in državljani so se oprijeli dela za odstranitev ruševin. Z veliko požrtvovalnostjo je madžarsko ljudstvo začelo odstranjevati in je odstranilo vse sledove vojne s svojega prekrasnega mesta. Tudi v ostalih večjih ali manjših mestih dežele so se ljudje lotili obnove in tako pripomogli k hitrejšemu tempu obnove. V tem delu so se odlikovali komunisti in s svojim zgledom vodili ljudstvo tako, da je pred predvidenim rokom dovršilo popolno odstranitev ruševin.
Gradbena obnova se je nadaljevala z zelo hitrim temnom. V tem pogledu je danes v Budimpešti izbrisana vsaka sled vojne. To pomeni, da za delavske družine ni stanovanjskega problema in da madžarsko ljudstvo z vdanosctjo in velikim navdušenjem gradi svojo boljšo bodočnost.
Omeniti je treba, da v gradbenem dela spada tudi obnova preko 400 mostov, ki so bili popolnoma porušeni in od katerih najkrajši merijo 200 m. Nekateri so dolgi kilometer.
Madžarsko ljudstvo je imelo te uspehe, ker se je z vnemo oprijelo obnove domovine in je uživalo vsestransko pomoč Sovjetske zveze, branika miru in svobode. Madžarski narod se zaveda te pomoči in zato goji globoko prijateljsko čustvo do sovjetskih narodov. Tovariš Stalin je za madžarsko ljudstvo najboljši in največji prijatelj.
Budimpešta je obnovljena. Trgovine so bogato založene z vsemi
življenjskimi potrebščinami, ki jih delovni ljudje lahko kupijo v neomejeni količini in brez nakaznic. Madžarska je zaživela novo življenje. Z dneva v dan zboljšuje svoje življenjske pogoje. Ljudstvo pa je začelo uživati prve, trajne sadove svojih naporov.
Polmilijonska množica je 4. aprila izrazila v Budimpešti svojo neizmerno hvaležnost Sovjetski zvezi, njeni junaški osvobodilni armadi in tov. Stalinu, ki so toliko pripo-' mogli k dokončni osvoboditvi de-! žele izpod nacističnih in reakcio-v narnih krempljev.	j
Nad novo Budimpešto, ki je iz-' brisala sledove vojne in postaja iz dneva v dan lepše in večje mesto, 1 stoji na Gelertovem griču spomenik, ki so ga madžarski ljudje iz hvaležnosti do sovjetskih narodov postavili in je postal simbol priznanja in nerazdružljivega prijatelj-, stva madžarskega s sovjetskimi na-/ rodi.
KAREL BERNETIC
ZDA so v najtesnejši povezavi z največji-mi sovražniki korejskega naroda
Mac Arthur pripravil vojno vzpostaviti »^Koreji z japonskimi zločinci
oblast bivših japon-	—————
skih voditeljev - Japonski vojni zločinci osebni svetovalci Mac Arthurja
Ameriški in japonski trusti si delijo z vojno na Koreji pridobljene dobičke
Ko so se Američani meseca septembra 1945 leta izkrcali na Koreji, ki je bila že osvobojena s strani sovjetske armade ter pod upravo ljudskih odborov izvoljenih po vsej državi, je general Hodge, poveljnik ameriških sil ZDA s prvim odlokom izdanim v Seulu odredil bivšemu japonskemu glavnemu guvernerju Abeju, naj prevzame posle kot «glavni administrativni upravnik za Korejo». Brez dvoma general Hodge ni bil na tekočem o položaju na Koreji, kjer je zapostavljeno korejsko ljudstvo sovražilo japonske o-kupatorje. Privolitev Abeja naj bi služila kot preizkušnja odpora korejskega naroda proti ponovni vzpostavitvi japonskih voditeljev. Po imenovanju Abeja je v Seulu prišlo do velikih manifestacij, ki so ikoro privedle do linčanja Abeja kakor tudi Hodgeja. Hodge se je nato izgovarjal, češ da je bila storjena le «napoka» ter odpoklical Abeja, na njegovo mesto pa je postavil Singmana Rija, ameriškega državljana, j?o poreklu Korejca, ki se je pred časom povrnil iz ZDA. Dogodek Abeja nam daje jasno sliko linije ter programa Američanov na Koreji, ki je bila desetletja podvržena japonski okupaciji. Japonci so morali pripeljati svoje funkcionarje iz Japonske, ker ko-
Z NEDELJSKEGA ZBOROVANJA SLOVENSKIH RODITELJEV
SLOVENSKE ŠOLE MORAJO POSTATI
VSESTRANSKO ENAKOPRAVNE ITALIJANSKIM
VU je kriva, da so pet temeljne šolske zadeve
st po obnovitvi slovenskih šol na Tržaškem ozemlju še neurejene Kriva je šovinističnih izpadov s slovenske in italijanske strani
V nedeljo dopoldne je bilo v dvorani kulturnega krožka «Kraljič» v Trstu zborovanje slovenskih roditeljev iz mesta In okolice. Na zborovanju so razpravljali o položaju slovenske šole in o njenih perečih vprašanjih.
Zborovanje je otvorll predsednik SHPZ tov. Justo Košuta s kratkim pozdravnim nagovorom. Nato pa je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki je vodilo potek zborovanja.
Zbrane zastopnike slovenskih roditeljev — ter po njih vse roditelje — so pozdravili tov. Leopold Gasparini v Imenu KP STO, tov. prof. Oskar Ferlan v Imenu komunistične skupine občinskih svetovalcev ter v imenu odbora za obrambo pravic slovenskega naroda na tem ozemlju; tov. Albin
Škrk pa v imenu OE.
Iz pozdravnih nagovorov vseh treh predstavnikov naših vodilnih političnih organizacij povzemamo v izvlečku naslednje:
Od vseh organizacij je KP STO najbolj poklicana, da brani slovensko Solo, kajti ona se iskreno bori za pravice vseh narodov. Ameriški imperialisti nočejo priznati osnovnih pravic niti svojim črnim državljanom, zato je tem manj pričakovati, da jih bodo priznali tu živečim Slovencem. TltofaŠl-sti So prodali za dolarje, s katerimi se mastito redijo njih glavni voditelji, sadove krvave in težko izbojevane o-svobodilne borbe. Ker so to storili nimajo nikake pravice, da bi govoričili o zaščiti slovenskega ljudstva na
KAJ PRAVIJO VINOGRADNIKI o letošnjem vinskem pridelku
Tudi letos so naši vinogradniki srečno pospravili svoj letni pridelek. Toda ni za vsako trgatev tako. Poglejmo, n. pr. na lansko trgatev, ko so bili od toče posebno prizadeti vinogradniki nabrezmskega okraja. Letos je toča, za vinogradnike največja nesreča, vendar ie prizanesla pridelku, če izvzamemo nekatere kriške in proseške vinograde, kjer je ta «šiba božja» — kot jo imenujejo naši stari očanci — povzročila nekaj škode tako, da je pridelek manjši od lanskega. Toča je sicer letos prizanesla našemu kmetu, vendar pa mu je ostala še druga nadloga m sicer suša. Zaradi suše je bil vinski pridelek posebno v vaseh ki ležijo na pobočjih za 30 do 40 odst. nižji od normalnega, vsekakor pa je bil v splošnem boljši od lanskega.
Poglejmo sedaj kaj pravijo vinogradniki posameznih podeželskih občin.
V dolinski občini je suša najbolj
Razvaline Budimpešte ob koncu zadnje vojne.
prizadela Mackuvije in Prebeneg. rnueieic je torej povprečno ena* lanskemu, seveua z m„i,nn izjemami. rtacuna se, ua je susa umana prillano do oust. priueika, kar bouo nasi skromni vinograumki prece i oocutin. usanano je zaradi sme tuoi neaaj trt, toda k sreči je v skO-ro neznatnem stevnu. Nasprotno pa imajo, poseunu v Dolini in noijun-cu večji priueiek od mai. Razen nekaj izjem, m v tej občim vernem prioeiovaicev grozdja. V spiOonem se sicer Skoro vaaka hiša bavi z vinogradništvom, tooa ìe v skromni meri. Saj predstavlja vinski priueiek vazen uohouek za kmeta.
V	zemuno samo primer dolinskega okraja. S trgatvijo se kmetje sicer ne morejo pritoževati. Vina bo se precej. Toda kaj pomaga, ko pa si bo morala večina kmetov dejansko odtrgati od ust pretežni dei pridelka za prodajo. Ce računamo na revne kmete, ki bodo morda pridelali do 8 hi vina in ga bodo morali prodati zaradi težkega finančnega stanja tudi 5 do b hi, si lahko predstavljamo, da jim za domačo uporabo preostanek prav gotovo ne bo zadostoval do prihodnje trgatve.
Razen tega pa je v dolinski občini povzročilo precej škode na grozdju okupacijsko vojaštvo. Sicer je na intervencijo naših sindikatov prišla na lice mesta neka komisija. Prizadeti kmetovalci so tudi vložili i prošnje za povračilo škode. Toda denarja še niso prejeli. Toča in suša sta prizanesli, pa so se pojavile «dvonožne kobilice», ki niso prizanesle vinogradom.
Tudi v miljski občini, kjer je vino gradništvo bolj razvito v milj-skih hribih, so s pridelkom precej zadovoljni. Tudi tukaj je suša prizadela pridelek in to v še večji meri, ker je nižji od normalnega za 40 odst. Kot v ostalih krajih je imelo tudi tukaj grozdje dovolj son ca in toplote. Zato je količina sladkorja višja in bodo vina vsekakor močnejša in boljša.
| V nabrežinski občini so zelo zadovoljni z letošnjim vinskim pridelkom, in to bodisi kvantitetno kakor tudi kvalitetno. V tej občini grozdje ni posebno občutilo suše, ker ležijo pač vsi vinogradi na ravnini. Nekaj škode pa je le povzročila toča in sicer v Prečniku. V resnici so Nabrežinci letos mnogo na boljšem, ker jim je lansko leto uničila toča skoro ves pridelek. Tudi tukaj niso manjkali nezaželeni obiski «kobilic». Kmetje pa še vedno čakajo na plačilo škode.
V	zgoniški občini so bili zaradi suše najbolj prizadeti v Zgoniku,
dočim je Salež vsekakor na boljšem. Prideika pa je v splošnem mnogo ved kot lansko leto, ko ga je toča uničila nad polovico.
V repentabrsm občini je vinogradništvo manj razvito, vendar je pridelek precej zadovoljiv.
Kakor izgieda pa je pridelek kriških Vinogradnikov nižji od lanskega leta, ker jim je toča povzročila sKodo posebno v vinogradih, ki Jezijo v p-.su od postaje do Dolenčeve hiše.
To je torej v glavnih obrisih potek letošnje' trgatve. Kakor vse kaže bo letošnje vino močnejše in boljše, kar je brez dvoma važno bodisi za prodajalca, kakor tudi za kujpea. ..
Čeprav je bila letošnja trgatev dobra, so naši vinogradniki nekoliko zaskrbljeni zaradi prodaje svojega pridelka. Znano je, da domače vino niti zdaleka ne krije široke potrošnje na našem ozemlju. Vendar pa imajo kmetje že izkušnje iz prejšnjih let v pogledu težkoč pri prodaji lastnega pridelka. Italijanska vina so namreč že v začetku konkurent domačemu proizvodu, ker je njihova cena nižja. Toda upoštevati je treba, da je v italijanskih pokrajinah vinogradništvo vsekakor bolj razvit' kot pri nas. Zato pa ima tudi vse ugodne pogoje, ravnino, dobro zemljo in podneb.e. Nedvomno je, da stane naše pridelovalce vinogradništvo več truda, naporov in stroškov kot pa vinogradnika bližnje republike. Zato je razlika v ceni tudi povsem razumljiva in vsestransko umestna. Kar pa najbolj obremenjuje in zavira potrošnjo je brez dvoma neprimerno visoka trošarina na vinu. Tu se godi velika krivica ne samo kmetovalcu, ki 'mu s tem zavira prodajo, marveč predvsem potrošnikom, ki morajo plačevati za liter vina približno 24 lir trošarine. Vsi pa dobro vemo, da je največji potrošnik vina prav delovno ljudstvo. Istočasno pa so raznovrstn1 likerji in druge drage pijače privilegij premožnejših slojev oproščeni trošarine. Tako pridemo do nesmisla, da morajo delavci plačali za liter vina 24 lir trošarine, razni Cosulichi, grofje Scaramanga in slična druščina, ki se krepko zalivajo z vsakovrstn mi vviskiji, konja ki itd., pa ne plačajo pri tem niti lire trošarine.
Prav zaradi tega se postavlja pred naše oblasti naloga, da odpravijo te krivice in to s primernimi ukrepi, ki naj zaščitijo bodisi domače pridelovalce vina, kakor tudi široke sloje potrošnikov.
tem ozemlju. Z ato ne morejo ščititi njegovih pravic, kakor jih ne morejo ščiti imperialistom zvesti belčki. Mesto poštenih izobražencev, učiteljev in profesorjev je v Strokih vstah ljudstva in ne ob plačanih političnih pustolovcih kakršnega koli značaja.
Zato naj se tisti učitelji in projesorji ki so bili iz katerega kolt razloga zapeljani od onih, ki so prevarili slovenski narod in ki prodajajo njegove interese, povrnejo k poštenemu ljudstvu. Le tisti, ki dela z ljudstvom lahko reče, da dela v dobrobit narodaI
Izvleček referata tov. Ditke Doninijeve
Za pozdravnimi nagovori Je imela glavni reierat tov. Ditka Doninijeva, ki je v glavnem povedala naslednje:
Sedanje slovenske šole na STO so bile zakonito ustanovljene s posebnim ukazom VU oktobra 1945. Na podlagi tega ukaza so slovenske Sole popolnoma enakopravne Italijanskim šolam. V praksi pa se je na žalost izkazalo, da obstaja ta enakopravnost le na papirju. Slovenske šole že pet let životarijo. Učitelji in profesorji so še vedno ie začasno nameščeni. Vsako leto morajo ponovno prositi za začasno namestitev. Poleg tega pa žive v neprestani nevarnosti morebitnega odpusta iz službe.
Predpogoj dejanske enakopravnosti slovenske šole Je stalna namestitev učnih moči. in zato se moramo z vsemi silami boriti!
Slovenski nacionalisti, titovci in belčki, trdijo, da je nujno potrebna ustanovitev posebnega oddelka za slovensko šolstvo pri predsedstvu cone ter da naj bi bil vodja tega oddelka Slovenec. Mi pa smo mnenja, da bi se s tem razmere slovenskega šolstva ne izboljšale. Funkcionar VU (ali nje) podrejenih organov) je predvsem zvesti izvrševalec njene politike zato je vprašanje njegove nacionalne pripadnosti postranskega pomena. Slovenska šola pa mora biti v sklopu italijanske šole in tako uživati vse pravice, ki ji pripadajo. Zato je tem nujnejše, da pride čimprej do stalne namestitve ne le učiteljev in profesorjev, temveč tudi didaktičnih ravnateljev in šolskih nadzornikov.
Diskriminacija na polju slovenskega Šolstva se pričenja že prt otroških vrtcih, nadaljuje pa se v osnovnih, zlasti pa o srednjih šolah. Nujno potrebno je, da prevzame kontrolo nad vsemi otroškimi vrtci občina, kajti ustanovo, ki trenutno vodi nekaj slov. otroških vrtcev in ki se imenuje Opera Asili Infantili, žal predobro poznamo. Poznamo tudi vlogo, ki jo je imela za časa jašizma. Le enotno vodstvo otroških vrtcev bo odpravilo preveliko razliko med slovenskimi in italijanskimi otroškimi vrtci,
Ustanoviti je treba osnovne	šole,
kjer koli so potrebne. Znan nam je primer zahteve po osnovni šoli v Ko-tonji. Daši se je v to šolo vpisalo nad 40 otrok, vendar ni prišlo do njene ustanovitve, Tu so se nekateri oblastni organi povsem razkrinkali. VU pa spričo teh dejstev še vedno molči.
Sicer pa ni vprašanje slovenske šole v Kolonji edinstveni tovrstni pri-
niti.
V Trstu pogrešamo dvorazredno trgovsko šolo, na podeželju pa več kme-tijsko-strokovnih nižjih srednjih šol. Absolventi obstoječe industrijske šole v Rojanu nimajo možnosti prestopa na katero koli drugo višjo sorodno šolo. Nimamo šole za otroške vrtnarice. Vse to smo že neštetokrat zahtevali, a merodajni organi ne najdejo dovolj razumevanja za naše zahteve.
nimi upehi!
To je v glavnem izvleček referata, kateremu je sledila živahna diskusija, Številni roditelji in prijatelji slovenskih šol so se prijavili k debati. Vsakdo je imel nekaj povedati, nekaj pripomniti. Iz tehničnih razlogov pa ne moremo niti v izvlečku objaviti posameznih diskusij. Mnogi roditelji so tožili titovce, ki s svojo demagoško propagando škodujejo naši šoli. Zdravo šolsko kampanjo sprovajajo v svoje podle politične in nacional-šovinl-stiočne špekulacije. Učiteljem in profesorjem pa prepovedujejo, da bi pomagali pri izobraževanju In da bi se udejstvovali na prosvetnem in kulturnem polju izven šole.
Zaključna
resolucija
Zbor predstavnikov slovenskih roditeljev je po pretresu celotnega šolskega vprašanja od otroških vrtcev pa do visoke šole ugotovil, da slovenska šola ni enakopravna > italijansko. Zato obžaluje, da šolske oblasti ne kažejo potrebne odločnosti in potrebnega prizadevanja za odstranitev težkoč, ki jih ima slovenska šola v svojem razvoju ter da iste oblasti dovoljujejo Italijan skim in slovenskim nacionalistom aa uporabljajo slovensko solo za podžiganje sovraštva in sporov med etničn.mj skupinami, ki žive na tem ozemlju.
Da bo mogla slovenska šola dostojno vršiti svojo vzgojno nalogo v mirnem in vedrem vzdušju in da ne bo več sredstvo nacionalistič n ih špekulacij ne z ene ne z druge strani, zbor slovenskih rodite Ijev zahteva:
1.	naj se trajno in dokončno a redi vprašanje slovenskih učnih moči, ki naj uživajo iste pravice kot italijanske;
2.	na J se preučijo predlogi za ustanovitev novih otroških vrtcev in šol, kjer so potrebni. Poleg tega ,oa naj se izvede reorganizacija v vodstvu otroških vrtcev. Zato zbor slovenskih roditeljev predlaga:
a)	naj občinska uprava prevzame vodstvo vseh otroških vrtcev; na ta način se bodo odpravile vse razlike med občinskimi otroškimi vrtci in onimi, ki Jih vodi organizacija OAI, ter krivice, ki se dogajajo osebju, ki Je nameščeno v slovenskih otroških vrtcih;
b)	naj se nujno ustanovi tudi slovenska osnovna šola v Zgornji Kolonji;
c)	naj se ustanovijo: dvoletna trgovska šola, tečaj za otroške vrtnarice, ki naj bi bil priključen učiteljišču, kakor tudi potrebne kmetijske in industrijske strokovne šole ter večerni strokovno-nadaljevalni tečaji.
Zbor slovenskih roditeljev nadalje zahteva, naj VU poskrbi za
Na tržaški univerzi bi morala ob-usposobitev slovenski učnih moči za
stajatt stolica za slovenski Jezik. Ta je nujno potrebna za šolanje novih profesorjev, ne le za STO, temveč tudi za Gorico. Tudi za ustanovitev te stolice se bomo borili! Zavedamo se, da naša borba ni in ne bo osamljena borba, ker je in bo podprta od širokih Italijanskih demokratičnih množic. Zato bo prt j ali slej kronana z zate le-
srednje šole z ustanovitvijo slovenske stolice na tržaški univerzi.
Da se preprečijo nadaljnje nacionalistične špekulacije s slovensko Solo, zbor slovenskih roditeljev poziva vse slovensko .prebivalstvo naj razkrinka povzročitelje akcij šovinističnega značaja in vse njihove manevre.
rejski narod ni hotel postati hlapec okupatorjev. Ob koncu druge svetovne vojne 1945. leta, je na Koreji živelo nad 2 milijona Japoncev, raznih državnih funkcionarjev, oficirjev, joolicije itd, s svojimi družinami. Z razdelitvijo Koreje pri 38, vzporedniku so vsi Japonci prešli v Južno Korejo ter se stavili na razjdolago ameriškim okupatorjem.
Mac Arthur in ameriška vlada sta uvidela, da so njih edina opora na katero se lahko naslonijo prav ti Japonci, to je ljudje, ki jih je korejsko ljudstvo najbolj sovražilo. Korejski narod jih m sovražil toliko zaradi rasne pripadnosti, kakor zaradi tega, ker so ti ljudje, ki so živelj leta in leta na Koreji mučili, morili ter pobili na tisoče in tisoče korejskih rodoljubov ter postopoma oropali njih deželo največjih naravnih bogastev. Leta 1945 je v Južni Koreji 85 odst. poljedelstva pripadalo Japoncem, dočim so korejski kmetje bili prisiljeni postati ininarji ali prosjačiti dela. Vsa in-iustrija Koreje je bila jaod poldr-žavno upravo, ker pomeni da je bila popolnoma v rokah Japoncev.
Takoj po osvoboditvi so ljudski odbori razlastili japonske okupatorje ter izročili zemljo korejskim kmetom. Ko pa je bila uvedena a-meriška uprava na Koreji je ta, kot z vzpostavitvijo Abeja na oblast, uvedla prejšnje zakone o lastnini, odvzela korejskim kmetom zemljo ter jo ponovno izročila nekdanjim lastnikom — Japoncem. Ta ukrep je korejsko ljudstvo živo občutilo, kar je povzročilo ustanavljanje prvih skupin rodoljubov, ki so iz dneva v dan postajale vedno bolj močne do izbruha domovinske vojne. Nepopisne množične pokolje je vršila južnokorejska policija nad temi rodoljubi. Omenimo naj le, da je ta takoimenovana «južnokorejska» ]?olicija pod poveljstvom in upravo bivših japonskih policistov. Mučitelji po Sodeimunskih jetniš-nicah so Japonci ali tisti Korejci, ki so mučili že za časa Abeja pred padcem Japonske.
Razumljivo je, da se tak položaj v državi, kjer pravi državljani niso deležni niti najosnovnejših pravic in kjer je državno vodstvo v rokah tujcev ne more vzdržati. — Nemogoče je da bi ne prišlo do odpora zatiranega ljudstva. Ko je ljudska vojska zavrnila provokacijo Singmana Rija ter pregnala provokatorje, se je južnokorejska vojske z največjim navdušenjem vključila v ljudsko vojsko K im Ir Sena. Samo južnokorejska policija, ki je bila pod poveljstvom ameriških oficirjev in je bila ustvarjena z veliko večino Japoncev je ostala še nadalje zvesta Singmanu Riju in svojim ameriškim gospodarjem. Dopisnik ameriške agencije «International News Service» John Rich predpostavlja, da se Korejci obrnejo do ameriških poveljstev edinole v «jajxmskem jeziku.»
nahaja sedaj v ZDA, kjer sprejema nadaljnja vojna naročila.
Toda preidimo na dejstvo ali bolje rečeno na dejstva, ki na najbolj jasen način prikazujejo «osvoboditev» Koreje s strani Mac Arthurja. Neizjpodbitni so dokazi, da je ameriške vojne načrte za Korejo pripravil Mac Arthur v skupni povezavi z bivšimi japonskimi vojnimi zločinci, ki so «poznali» Korejo in «komunizem». Navedli bomo le nekaj dokazov:
1.	Najožji prijatelji Mac Arthur-
ja so trije bivši japonski generali, ki so obenem tudi njegovi svetovalci. Omembe vredne so n lih funkcije za časa nacističnega Hirohita. Ti so:	generalni poročnik Yamaoka
Matsitake, nekdanji japonski vojni poslanec v Moskvi, drugi je generalni poročnik Dio Akyo, ki je bil za časa druge svetovne vojne načelnik jajxmske vojne misije v Manžuriji, tretji pa je polkovnik Kodanl Etsuo, prav tako bivši japonski vojni poslanec v Moskvi. Ti zagriženi sovražniki Sovjetske zveze in vojni zločinci vsekakor ne zapravljajo časa, temveč skupno z Mac Arthurjem pripravljajo vojne načrte.
2.	Tri mesece pred napadom izdajalca korejskega naroda Singmana Rija na Severno Korejo sta bila povabljena iz Japonske na Ko-
„Martin Krpan“
v prihodnji številki
Kdo še ni slišal o Levstikovem "Martinu Krpanu, v katerem je mojstrsko poosebljen slovenski narod, ki se je dolga stoletja moral boriti za koristi dunajske gospode? In vendar je še vedno svež in zanimiv.
V prihodnji številki «Dela» konte t-itali prvi del te povesti. Zato sezite po «Delu», čitajte in širite ga !
Znan ameriški časnikar Johannes Steel je v listu «Daily Compass» napisal, da se je «nič manj kot deset-tisoč bivših oficirjev in podoficirjev japonske vojske udeležilo velikih vojaških vaj pri Seulu, ki so se vršile malo pred napadom Singmana Rija na Severno Korejo». Po poročilih vlade Severne Koreje, ki izhajajo iz raznih izvlečkov pisem Singmana Rija z Američani, je razvidno ter neizpodbitno dejstvo, da so imeli poveljstvo v Južni Koreji bivši japonski funkcionarji in oficirji, zagrizeni fašisti največji sovražniki korejskega naroda.
Največje dobičke v vojni na Koreji je imel električni trust, skupina ameriških in japonskih špekulantov, trust, ki se je ustanovil na pobudo japonske družbe «Mitsubi-chi» ter ameriške «Electric Company of the United States». Glavni predstavnik družbe «Mitsubichi» se
rejo kot «posebna svetovalca» ameriškega poslanca Johna Muce La druga dva zločinca in to: polkovnik Yamazaki Dsisaburo, bivši načelnik «kitajske sekcije» Glavnega stana Japonske ter major Hava Dsosin-chiaro, načelnika «ruske sekcije» Glavnega stana Jaiionske. Končno tudi vojni zločinec Malda Minoru, eden izmed začetnikov Perla Har-bourja, ki je povzročil smrt stotinam ameriških mornarjev, se že nad tri mesece nahaja na višjem poveljstvu ameriške mornarice, ki ima nalogo blokirati vso korejsko obalo.
Uveljavljenje fašistov ter vojnih zločincev s strani Mac Arthurja, kot osebnih svetovalcev v Tokiju, ali pa kot admin'strativn h upravnikov ter policijskih poveljnikov na Koreji, kakor tudi sodelavcev v pripravah vojnih načrtov, nam dovolj jasno dokazuje, da je Mac Arthur tesni sodelavec ter zaveznik najhujših sovražnikov korejskega naroda, kar je obenem dokaz, da se bori proti korejskemu ljudstvu. Ravno tako nam to dejstvo potrjuje, da je Mac Arthur napadel Korejo s pomočjo nekdanjih napadalcev korejskega naroda.
To nam dokazuje, da se junaški korejski narod, ki herojsko brani lastno neodvisnost bori za pravično stvar. Prav zaradi tega bo končno le izvojeval zaključno zmago nad imperialističnimi napadalci.
Mladi indonezijski par pleše svoj narodni ples.

&IOA 4
Dive
H„ oktobra i960
LJUDOZRSKA STVARNOST — Belčki, ki še niso pozabili, da so njihovi domobranski bratci ubijali partizane v «imenu Kristusovih ran», se zelo čudijo zaradi «pomislekov, ki so ustavili zmagovite ameriške čete na korejskem bojišču...» Zato pozivajo ameriške ljudotrce, naj odvržejo vsako «oklevanje», ker je « zahodni svet ogrožen». Z jokavim glasom, ki se jim trese od strahu, in z mahedi avim repom, ki ga ogrožajo uhajajoče hlačke, prosijo, naj bi bili ameriški barbarski milijarderji «odločnejši», ker Je «zaradi padca kapitalistične odpornosti nastala v svelu tolikSna vrzel, ki samo opogumlja komunistični totalitarizem...» Zato «pozdravljajo sklep voditelja vojaških sil OZN na Daljnem vzhodu Mac Arthurja, da ga namišljena in zastarela ovira ob 38. vzporedniku ne bo ustavila, zaradi česar je dal nalog svojini edtnicam, naj jo prekoračijo... (Oj, ti uboga in mila slovenščina, v kakšne roke si prišla’)». Mislimo, da nam Je dovolj te belogardistične brozge. Razumeli smo, da so ameriški ljudožrci našli svoje verne in celo skrajnejše pristaše v osebah znanih belih odvetnikov našega mesta. Razjokali so se nad «padcem odpornosti kapitalizma» in ga hočejo rešiti pred «komunističnim totalitarizmom» s pozivi na prekoračenje vseh «namišljenih in zagorelih ovir». Belčki so prišli s svojo besedo in svojimi željami na dan. So postali dediči Forrestalove noiosti in Matthewsovih pobožnih želja in danes prosijo vse Mac Ar-thuije, Grazianije, Kesselringe, Mannsteine, Franke in Tite tega sveta, naj se «opogumijo» in naj rešijo njihove odvetniške dobičke in stolčke, naj ropajo po tuji zemlji, naj koljejo v imenu «zahodne kulture ali v Imenu Kristusovih ran», naj pobijajo, kot pravi Paage, «otroke v zibelkah, žene pri dojenju, starce prt niolitvl, delavce u tovarnah in kmete na polju», naj uničijo mesta in vasi, naj požgejo ves svet in naj se ne ustavljajo pred «namišljenimi in zastarelimi ovirami». To so torej ljudje, ki skušajo preslepiti naše slovenske ljudi s svojimi «soctalnimi pravicami», s svojo «borbo ob malvaziji» itd. To so ljudje, ki gojijo v sebi sovraštvo do človeštva, do vsakega očeta, otroka, do vsake matere in sestre in ki bi radi uničili vse in vrnili svet v «žlahtno» dobo Srednjega veka in zloglasne papeževe inkvizicije. To so ljudje, ki Jih razkrinkujemo pred ljudstvom. Naj jih naši ljudje prezirajo, naj se od njih odvrnejo z gnusom, Evo, kdo hoče vojno, nasilje, kaos, uničenje, konec sveta in življenja. Evo, kdo so tisti, ki podpirajo koljaše In razbojnike, morilce otrok in žena, nedolžnih ljudi in domoljubov. Proč od nas, ljudje, ki ste zgubili vsako človeško podobo!
PoNl«d1«i‘ ukazu VIT, Til poJpira protidolavskc» »f^auizii^ij
S pomočjo sodnije in policije
se je EN AL polastil prostorov v ul. Conti
Odločen odpor zastopnikov ES - Zastopniki ENAL-a so klicali policijo - Celo župen se je začudil ■ Ali ni njegovo pismo nič zaleglo? ■ Protestne stavke delavstva - Izgon predstavlja grobo provokacijo proti demokraciji in osnovnim svoboščinam vsega delovnega ljudstva.
V četrtek zjutraj se je izvršil prisilni sodni izgon KS iz prostorov v ul. Conti 11. Ze ob 9. uri so bili na licu mesta sodni organ, predstavniki fašističnega ENAL-a in kar dva odvetnika. Tov. Radich in drugi sindikalni zastopniki so odločno intervenirali ter se zoperstavili izvedbi nečuvenega sodnega ukrepa. Predstavniki ENAL-a pa niso hoteli sploh poslušati konkretna izvajanja in ugovore sindikalnih predstavnikov, marveč so takoj poklicali na
Veselica tiska v Miljah
Prijatelji «Unità» iz Milj organizirajo drevi veliko veselico tiska s plesom ki bo od 20. do 4. ure zjutraj. Veselica bo v dvorani «Verdi», ki Je bila stavljena iz vljudnosti na razpolago
Postovai bo dobro preskrbljen bar. Na sporedu so razne šaljive igre ter srečolov z bogatimi dobitki.
NABUNKALl SO GA — Kdo ne pozna Milana Husuja s Proseka? Se kraški grmi ga poznajo, za katerimi se skriva in zalezuje poštene ljudi. No, spoznali so ga tudi Zagrebčani. Kot Don Kihot je tudi on šel v Zagreb na veselejem. Kakor je v navadi tito/ašistične druščine, se ga je v Zagrebu «lino» nalezel. Zato je začel križemkražasto kolovratiti po Zagrebu in dajati duška svoji vinjeni duši. Ker pa je «dosleden in pravoveren» titovski «revolucionar» ni pozabil, da je treba tudi v pijanosti pokazati svojo pripadnost. Zato je po zagrebških ulicah začel razgrajati in na vse grlo vzklikati svojemu beograjskemu satrapskemu gospodar-iu. Kakor zgleda pa, to ni bilo všeč večji skupini zagrebških mladincev, ki imajo že «prepolne»... žepe Tita in njegovih «dobrot». Zato so omenjenega Milana Husuja pridno na-bunkali, da je bil ves črn in ga tako streznili. Na ta način je zvedel, da Je tudi v Jugoslaviji prišel čas, ko Je zelo nevarno izražati svoja hlap-čevska čustva do beograjskega trinoga. Z repom med nogami se je titovski širokoustnež in vinski bratec Milan Husu vrnil v domače kraje, da si obliže od zagrebških mladincev mu prizadete bunke.
NOGOMET
I.	kategorija
I.	SKUPINA:
Rojan-Rozandra, na igrišču v Trebčah ob 10.30: Costalunga-Sv. Mark, na Igrišču v Boljuncu ob 10.30; Prista-nlščniki-Magdalena, na igrišču v Nabrežini ob 15. uni. Počiva Primorje PK.
II.	SKUPINA:
Arženal-Skedenj, na igrišču v Zavijali; Dreher-F rausin, na igrišču v Boljuncu ob 15.30; Inter-FMSA, na igrišču v Trebčah ob 8.30; Su. Jakob-Nabrežina, na igrišču v Trebčah ob 15.30
II.	kategorija:
Union-Kolonja, na igrišču v Boljuncu ob 13.30; Parttzan-Trebče, na igrišču v Nabrežini ob 10.30: Skoljet-Vesna, na igrišču v Trebčah ob 13.30; Cassano-Opčine, na Igrišču v Zavljah.
pomoč policijo. V prisotnosti policije je začel sodni organ svoj ne-valežni posel. Pomagalo ni torej niti posredovanje župana, ki je poslal v sredo pismo ENAL-u. Ko mu je tov. Radich še v zadnjem trenutku telefoniral, se je župan zelo začudil nad takim postopkom. Okrog 13. ure pa je občinski tajnik sporočil, da bo dal EN AL odgovor še v teku dneva. Ze sama sodna izvršba pa je bila najboljši odgovor in dokaz prave fašistične miselnosti
Cim se je po tovarnah razširila vest o izvršenem izgonu je večina delavcev dala duška svojemu ogorčenju s polurnimi protestnimi stavkami.
Postopanje ENAL-a naprsni ES je torej neizpodbiten dokaz pravcatega fašističnega nasilja, ki je sicer tokrat s pomočjo krivične in nesmiselne razsodbe oropal delavce njih sedeža. Za to novo nasilje napram delavskemu razredu pa nosi svoj del odgovornosti tudi VU, ki je izdala znani ukaz 403, s katerim se postavlja ENAL-a za naslednika fašističnega «dopolavoro». S tem je VU dala tej profašistični organi-
so se vpisali na srednjih in strokovnih šolah. Maša bo v cerkvah, ki so bile določene za dotično šolo. Po maši bodo šli v šolo, kjer Jih bodo porazdelili po razredih ter prejeli vsa potrebna navodila za novo šolsko leto.
Šolske maše bodo v naslednjih cerkvah:
Nižja trgovska strokovna šola ob 8.30 v kapucinski cerkvi na Mon-tuzzi.
Višja realna gimnazija in klasične vzporednice ob 8.45 v ul. Giustinelli.
Nižja srednja šola ob 9. uri pri Sv. Jakobu.
84.202 lir so prispevali
za tisk delavci in uradniki FMSA
Se vedno nam prihajajo iz posameznih sektorjev in celic podatki o delovanju in doseženih uspehih v okviru t<Meseca demokratičnega tiska». Končne zaključke bomo lahko povlekli čez teden dni, ko bodo na veliki osrednji veselici tiska razdeljene nagrade najboljšim sektorjem.
Iz podatkov, ki smo jih prejeli v tem tednu lahko vidimo, da so bili tudi tokrat doseženi novi uspehi, bodisi v širjenju našega tiska kakor tudi v nabiranju denarnih prispevkov.
Tako so tovariši prt Sv. Vidu presegli delovni načrt v širjenju tiska in sicer za «Unità» 1.3 odst., «Lavorato-
industrijska strokovna šola ob 9.1 re» 2.4 odst., za tednike pa kar za 106
uri v Rojanu.
Trgovska akademija in učiteljišče ob 10.30 pri Starem Sv. Antonu.
Učenci in učenke naj se zberejo pred cerkvijo prilično 15 minut pred napovedano uro.
odst., pri širjenju knjig za 57 odst. Dobre uspehe zaznamujemo tudi v širjenju «Dela». Sekcija «Tomažič» je že razprodala lepo število knjig v skupni vrednosti 60.000 l. Pri razprodaji «Dela» je presegla načrt za 25 odst., za «Lavoratore» 66 odst. Nadalje so z uspe-
TEDENSKI
KOLEDARČEK
ZASEDANJI OBČINSKIH SVETOV V NABREŽINI IN DOLINI
Proračun dolinske občine za leto 1951. soglasno sprejet
V ponedeljek se je zaključilo jesensko zasedanje v Nabrežini - V dolinski občini ne bodo povišali občinskih davkov - Predsedstvo cone ovira gradnjo prosvetnega doma
zaciji dejansko vso podporo in pra- Pomladimsko zasedanje občinske-
vico, da si lasti sedeže, ki jih je delovno ljudstvo zasedlo ob osvoboditvi.
Izgon ES s sedeža v ul. Conti predstavlja eno izmed največjih in najbolj grobih provokacij proti demokraciji in osnovnim svoboščinam delovnega ljudstva. To naj bi bilo obenem novo sredstvo, s katerim skušajo zlomiti odpor delavskega razreda ter mu onemogočiti vsako-
ga sveta za občino Devin-Nabreži-na se je v ponedeljek 9. t. m. zaključilo. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je občinski svet razpravljal o pošnji g. Legiše Ivana iz Sesljana, naj bi mu občinski svet odobril nakup celotnega občinskega zemljišča (okrog 1500 kvm. in ne samo 1000, kot je bilo na zadnji seji sklenjeno. Po širši diskusiji jd prišlo do glasovanja ter do upošte-
dnevno borbo za lastne življenjske j vanja predi0ga tov. Gratona za pro-pravice. Toda, ne taka in ne druga daj0 |e jqqq kvm. Ostalo zemljišče
sredstva ga ne bodo u£>ognila. Se tesneje se bodo strnile delavske vrste in še vzstrajnejša bodo prizadevanja za končno sindikalno enotnost, ker prav v tej enotnosti je podlaga za nadaljne in še težje borbe, ki čakajo naše delovno ljudstvo.
ŠOLSKA MAŠA za srednje in strokovne šole v Trstu
V ponedeljek 16. oktobra bo šolska maša za učenke in učence, ki
pa bo služilo za vhod tamkajšnjim novozgrajenim stanovanjskim hišam.
Tokrat pa je posegel v diskusijo tudi predstavnik takoimenovane «L F», trgovec Fuks, ki se je s svojimi že od vzgoraj izdelanimi predlogi hotel izkazati kot resnični branilec kmečkih interesov. Dočim je referent za kmetijstvo, prav tako predstavnik LF Škrk spal spanje pravičnega, je g. Fuks potrpežljivo Citai razne svoje predloge. Vztrajna borba ES z višjimi oblastmi in samega občinskega sveta kot takega
g. Fuksu najbrže še do danes ni znana. Kljub vztrajnjanju VU noče priznati zakona o znižanju davka v letinah -suše, kakor tudi o nepravilnem plačevanju najemnine za zemljišča, ki so jih najele okupacijske če le. .
Spregovoril je še župan o vtisih semnja, ki bo brez dvoma v prid vsej občini. Diskusije se je udeležil še tov. Marizza. ki je podal nekaj predlogov predvsem glede snage v Nabrežini, raznih ureditev, postavitve dvojezičnih napisov itd. Ker se je tov. Marizza zavlekel v
naša na prodajo neke občinske particele (na kateri bodo zgradili nov prosvetni dom) z utemeljitvijo, da je določena cena prenizka, je tov. župan predlagal, naj bi sprejeli ceno, ki jo je določil občinski cenilec inž. Škrk. Predlog so vsi svetovalci soglasno sprejeli.
V zadnji točki dnevnega reda je •■vet razpravljal —o prošnji, ki so .1) dostavili prebivalci Frankovca, iti je sestavni del Doline. Ti bi namreč želeli, da bi se priključil milj-oki občini in to radi oddaljenosti >d Doline. Svet je po daljšem raz-
diskusiji, se je zaradi tega g. žu- pravljanju zavrnil prošnjo.
pan po navadi majčkeno razburil Ker je bila zadnja seja pomladanskega zasedanja, je tudi jeza g. župana kaj kmalu splahnela tako, da se je to zasedanje zaključilo v mirnem ozračju.
JESENSKO ZASEDANJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Prizadevanja komunislov
za rešitev stanovanjskega vprašanja
SEJA V DOLINI
Odkritje spominske plošče komunističnemu svetovalcu Vižintini]u - Tov. Ferlan protestira zaradi nepravilno sestavljenega, zadnjega zapisnika Važne intervencije tovarišev Radicha, K ariete, Žbogarja in Brauna
V petek 6. t. m. se je začelo je- . zelo nepravilno sestavljenega sensko zasedanje tržaškega občin-1 zadnjega zapisnika. Slo je namreč
skega sveta, ki se je nadaljevalo v torek 10. t. m. Pred začetkom seje so vsi občinski svetovalci, skupno z županom prisostvovali odkritju spominske plošče komunističnemu občinskemu svetovalcu Odoricu Vi-sintiniju, ki so ga fašisti leta 1922. zavratno umorili. Na svečanosti so govorili tov. Juraga, župan Bartoli Ze v začetku prve seje se je vnela precej ostra diskusija, ko je tov. Ferlan odločno protestiral zaradi
takrat za odobritev proračuna uprave gradu Sv. Justa. V zapisniku je zapisano, da so se komunisti vzdržali glasovanja, dočim so pa takrat v znak protesta zapustili dvorano. Zaradi potvarjanja izida glasovanja bo komunistična skupina vložila protest na consko predsedstvo. Občinski svet je vzel na znanje ostavko demokristjanske svetovalke Delise, ki se je posvetila redovniškemu staiiu.
Ne dopuščajmo špekulacij
Očividno je, da šovinističnim krogom okrog «Lege Nazionale» ni po godu da bi se položaj Delavskih zadrug končno uravnovesil ter, da bi slednje prišle končno v roke svojih članov. Cim so se nekateri stari člani zadrug resno zavzeli za -Klicanje občnega zbora in je bil podaljšan rok za podpis prijave glede povišanja zadružnega deleža, so se začeli nekam sumljivo zanimati za to delavsko ustanovo elementi, ki dejansko nimajo nič skupnega z Delavskimi zadrugami. Posebno v zadnjem času so začeli med svojimi pristaši zakulisno kampanjo za vpisovanje novih članov. Razumljivo je, da ti ljudje zasledujejo povsem druge cilje, ki so v kričečem nasprotju s koristmi zadružnikov. Kot za časa fašizma tako bi hoteli tudi sedaj ustvariti v Delavskih zadrugah svojo jiostojanko za izvajanje političnih in gospodarskih špekulacij.
Toda člani, ki so z lastnimi žulji in trudom postavili na noge to ve. liko organizacijo ne morejo dopuščati, da bi se je sedaj polastila katera koli politična skupina v svrho strankarskih spekulacij. Edini cilj zadružnikov je, da pridejo zadruge zopet v roke članov, ki jih bodo znali tudi upravljati in voditi v splošnem interesu vsega članstva, brez ozira na j>olitično mišljenje ali pripadnost.
Prav zaradi tega se postavlja danes pred vse zadružnike temeljna naloga, da omogočijo skorajšnje sklicanje občnega zbora. Pri tem pa je treba premostiti zakonske formalnosti glede povišanja zadružnega deleža od 100 na 500 lir. To pa ne sme predstavljati za zadružnike nobene ovire, ker je postopek zelo enostaven in ne zahteva velike izgube časa
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
Ali bo prišlo do stavke pekovskih delavcev?
Odpusti v podjetju T ripcovich
Med številnimi ladjedelniškimi objekti, ki jih naraščajoča kriza resno ogroža, se nahaja tudi i»dje-tje Tripcovich, ki se bavi, posebno v zadnjem času skoro izključno z razstavljanjem starega ladjevja. Tudi v tem podjetju je začelo primanjkovati dela tako, da je bilo že odpuščeno večje število delavcev. 16. seirtembra je podjetje odpustilo 13 nameščencev, pretekli teden pa je doletela ista usoda drugih 16 delavcev. Ni izključeno, da bodo sledili še drugi odpusti.
Sindikalne organizacije so na predlog tovarniškega odbora takoj posredovale na Uradu za delo, kjer naj bi se stranke čimprej sestale v svrho ukinitve vsakih nadaljnjih odpustov.
Tudi VU je poklicana, da posreduje za rešitev težkega stanja s tem, da poskrbi podjetju Tripcovich nova naročila, ki bodo zagotovila delavstvu stalni zaslužek. Z bližajočo se zimo postaja to vprašanje tem
Jave lahko zglasijo v popoldanskih urah v kateri koli prodajalni Delavskih zadrug. Vsakdo mora prinesti s seboj člansko knjižico in osebno izkaznico, nakar bo prejel od nameščenca zadevni obrazec v izpolnitev. Razlike 400 lir pa ni treba plačati takoj, temveč Jo vsakdo lahko plača v malih obrokih ali pa ob zaključku poslovnega leta z
njemu pripadajočimi odstotki na Člani se za podpis navedene iz- podlagi nakupnih bonov.
bolj pereče. Brezposelnost stalno narašča, beda in pomanjkanje naglo prodirala v delavske družine. Sicer bodo skušale odgovorne oblasti utešiti te potrebe z milostnimi zimskimi in drugimi podporami, ki pa v olstvu ne spremenijo žalostnega stanja. Delovno ljudstvo noče podpor', marveč zahteva le dela in zaslužka.
Kljub enajstim sestankom, ki so bili na Uradu za delo v svrho rešitve spora med delodajalci in peki, še do danes ni prišlo do končne rešitve. Sestavljena je bila celo posebna komisija iz dveh predstavnikov sindikatov, delodajalcev in Urada za delo z nalogo, da reši sporne točke. Toda tudi tokrat ni prišlo do zaključka in to po izrecni krivdi trdovratnih delodajalcev. Izjavili so celo, da ne spremenijo svojega stališča niti, če jim delavci s praktičnim dokazom pokažejo, da imajo sedaj več dela kot pa pred leti, ko so pekli eno samo vrsto kruha.
Ni izključeno torej, da bo prišlo do spolšne stavke pekovskih delavcev. Toda javnemu mnenju je že danes povsem jasno na koga pade odgovornost za neizbežne posledice.
Ob zaključku «Tedna miru in kulture» se odbor P.D. «Škamperle» tem potom zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način prispevali k izrednemu uspehu te pobude. Posebna zahvala godbi «Rinaldi», mladinski godbi P.D. «Pečar» in dramski skupini P.D. «Tomažič».
Občinski svet je nato razpravljal o perečem stanovanjskem vprašanju, kjer je tov Radich zahteval posredovanje občinskega odbora v svrho spremembe 12. člena ukaza št. 175 VU. S tem bi se v prihodnjem letu preprečilo vsako povišanje najemnin. Nadalje mora občinski sve1 zahtevati od 1ACP, da ne bo povišal najemnin, ker ima že itak 37 milijonov dohodka, ki mu ga prinaša upravljanje občinskih stavb. Svetovalec tov. Braun pa je zahteval, naj se pospeši nakazilo vsote za gradnjo 800 stanovanj, ki jo je občinski svet enoglasno odobril že pred 6 meseci. VU je namreč nakazala dejansko le del potrebne vsote. Tov. Karleta je zahtevala naj se poskrbi za družine, ki so zača no nastanjene v hišah Brezdomcev na Kolunkovcu, Lonjer-ski cesti in v ul. Soncini. Zupan je dal formalno zagotovilo, da se bodo začela popravila v teh hišah decembra meseca, ko bodo nastanili 60 družin v novih stanovanjih pri Sv. Soboti. Za ostale družine pa bodo pripravili v teh začasnih zatočiščih mala stanovanja.
Tov. Radich in Žbogar sta intervenirala glede 10% poviška plač občinskim nameščencem. VU je namreč zelo ovirala razširitev zadevnega zakona na STO, ki je v Italiji že v veljavi. Seveda pa se ni pomišljala glede razširitve zakona, ki predvideva povišanje prispevkov za socialno skrbstvo (ENADEL). Naša svetovalca sta predlagala naj občina energično intervenira pri VU glede povišanja plač nameščencem. Povišek prispevkov socialnega skrbstva pa naj gre na breme občine in nikakor na breme nameščencev.
Sledila je nato obširna debata glede zaščite obrtnikov, ki jih resno ogroža ukaz št. 178, s katerim je VU dejansko odpravila vsako disciplino v izstavitvi novih obrtniških licenc. Prišlo je nato do enoglasnega sklepa. Tov. Radich je ob tej priliki ostro kritiziral VU, ki je izdala omenjeni ukaz povsem samovoljno, ne da bi sploh vprašala za mnenje, bodisi sindikate ali katero koli drugo merodajno ustanovo.
Na torkovi seji je tov. Radich obrazložil vprašanje sindikalnega sedeža v ul. Conti in obsodil krivični ukrep s katerim hočejo odvzeti delavstvu vsako možnost nada-Ijnega udejstvovanja. Posebno je podčrtal trdovratno stališče ENAL-a, ki noče, da bi prišlo do demokratične j>oravnave spora. Zupan mu je zagotovil, da bo posredoval v smislu povoljne rešitve vprašanja, ki naj zadovolji ob* stranki.
Preasinočnjim je bila prva redna seja občinsKega sveta v Dolini. Na njej je- bilo navzočih le 12 svetovalec. Dnevni red je segal 10 tocK, od katerih je bila najvažnejša točka ona, ki se tiče občinskega proračuna za leto 1951. Ta znaša skupno 23.551.062 lir. iz e-g.i je razvidno, da predstavlja največje breme za občino vzdrževanje občinskih nameščencev, ki znaša nad 5 milijonov lir letno. Po-eg tega pa so letos predvideti! ve-čij izdatki tudi radi zavarovalnine nove šole pri Domju in otroškega vrtca v Ricmanjih.
Kljub temu ,aa je obč-nski proračun dokaj narasel ne bo obi inska uprava zvišala nikakih dajatev dav Koplačevalcev.
Poleg drugih sklepov je bila na četrtkovi seji ponovno izvoljena oz. potrjena občinska komisija za pregledovanje računov, v kateri ;e po en qastojSnik vsake stranke, ki je zastopana v obč.mkem svetu. Člani te komisije so: Ota Josip, Bolčič Josip in Strajn Avguštin. V živino-zdravniški konzorcij so bili izvoljeni »aslednji svetovalci: Kuret Josip, Ota Josip, Hrvat Andrej in dolčič Josip; a v zdravniški konzorcij pa: Purger Aleksander, Zu-jan Josip, Strajn Ignacij in Hrvat Urh.
Ker je predsedstvo cone zavrnilo •iklep občinskega sveta, ki se na-
Na koncu seje so se nekateri svetovalci pritoževali radi zavlačevanja napeljave elektrike v razne vaši dolinske občine. Tov. župan je pojasnil, da je občinska uprava na-re lila vse, kar je bilo v njeni moči, toda stvar se je kljub temu zavlekla in to po krivdi prevelike birokracije VU in drugih oblastnih forumov. Obljubil je, da se bo še nadalje brigal zato, da bi prizadete vasi dobile elektriko še pred zimo.
hom presegli zadane si delovne načrte tudi pri Sv. Ani, Sv. Jakobu, na Greti in v Podlonjerju. Tudi na Opčinah precej dobro napreduje razprodaja «Dela», čeprav niso tovariši še dosegli postavljenih si ciljev. Pohvaliti moramo tovariše iz Padrič, ki so popolnoma odpravili izostanke ter prodajo tedensko prilično 30 izv. «Dela». Tudi v Trebčah se je razprodaja našega lista zadovoljivo dvignila. Dobro gre tudi v Briščikih. Gropadi in Banah. V Velikem Repnu razproda naš pridni raznasalec, pionir Lazar tedensko 39 izvodov «Dela». Na Konkonelu pa posveča uso skrb širjenju našega tiska požrtvovalna tov.ca Marija Rupnik, ki proda tedensko 40 izv. «Dela» in je obenem odpravila vse izostanke.
Tudi tekmovanje za najboljši stenčas je našlo pri sekcijah in v tovarnah siiok odziv. Ocenjevalna komisija je P' ejela ao seaaj ze pi ecej stencasov, ki so jih posamezne sekcije p, ijavite. za tekmovanje. Naj omenimo siencase sekcije «Tomažtč», Rocol; Sv. Alojz, ceiice visokošoicev, komunistične mla-mne iz Skednja m delavcev Tržaškega arzenala.
Pieieklo nedeljo so bile veselice tiska v krožkih «Haas» na Vrdeli, «Rinviai» in «uugolin», ki so jih demokrati posetili v velikem številu.
ite sedaj pa vlada med našimi mno-ztcami veliko zanimanje za veliko osrednjo veselico tiska, ki bo prihodnjo souoto 21. t. m. v dvorani «Škamperle». S to veselico se bo dejansko zaključil «Mesec tiska». Nagrajene boto najboljše sekcije. Obiskovalci pa si bodo obenem lahko ogledali zanimivo razstavo slenčasov. Vsekakor pa pripravljajo prireditelji zanimiv spored, icjer bo poskrbljeno za stare in mlade. Razne šaljive točke in igre ter druga presenečenja bodo nudila tudi tokrat obilo zdravega razvedrila in zabave.
V tem tednu je prejel odbor «Meseca tiska» naslednje prispevke: sekcija Cerosa 12.900, Greta 13.227, delavci in uradniki ACEUAT-a 14.955, delavci nameščeni v delavnici ACEGAT ul. Bellini 1.500, sekcija Pončane 10.332, tovariši iz Rojana S40, tovariši Arzenala 6.410, pristaniški delavci 13.105, tovariši občinski nameščenci in simpatizerji 3.820, sekcija «Roza Luxemburg» 2.385, člani PD «Ravbar» 5.000, komunistična mladina 15.618, cel. Togliatti ISv. Ivan) 500, sekcija Tomažič 9.755, novinarska celica «Učekar» 6.800, sekcija Mitnica 6.810, sekcija Mitnica: cel. Cùttaruzzi 3.560 cel. Martinuzzi 1.300, celica občinskih delavcev 3.100, tovariši iz Proseka 955, sekcija Barkovlje 2.910, Skedenj 14.145, Sv. Križ 23.600, Tovarna strojev 46.892, sekcija R. Lu-xembur iz raznih pobud tovarišev 47.180, sekcija Curiel, iz raznih pobud tovarišev 23.965.
Sobota 14 Kalist rseueija ld Teiezija PoneueijeK 16 Hedviga Torek Tl Marjeta A.	j.
Sreda 18 Luka (prvi krajec 0 21.54)
Četrtek 19 Peter A.
Petek 20 Janez K.
11.W'
(Povprečna doizma dneva ur
ZUUidOVlNSKl DNEVI:
14.10.1809. je Napoleon ustano'
vil 1'
lirske province, ki so obsegi večino slovenskih dežel. 15.10.1844. se je rodil pesnik Si® Gregorčič, umrl pa je	'
15.10.1946. se je zaključila ParlS mirovna konlerenca.
18.10.1869. je umri v Kranju P651
in pisatelj Simon Jenko. ^
18.10.1931. je umrl slavni izu Thomas Edison.	.
19.10.1943. se je pričela konfete11,
zunanjih ministrov ZSSR,
/l)A
in Vel. Britanije v Moskvi.
20.10.1944. je bil osvobojen Beo8r'
RADIO
TRST II.
Val. dol. 343,8
99.000 PODPISOV ZA MIR
V coni B so partizani miru nabrali 500 podpisov
V tem tednu so tržaški partizani miru dosegli število 99.000 podpisov proti atomski bombi. Naglo se torej bližajo postavljenemu cilju 100.000 podpisov, ki ga bodo brez dvoma v najkrajšem času ne samo dosegli, marveč tudi znatno presegli. V tem visokem številu nabranih podpisov je računati tudi 500 podpisov, ki so jih nabrali partizani miru cone B. Ce upoštevamo, da so bili nabrani ti podpisi v najstrožji ilegali ter v prilikah najhujšega te-roja Rankovičeve UDBe, nam je to najboljši dokaz borbenosti prebivalstva cone, ki si iskreno želi miru. To je obenem nov dokaz nerazdru-žljivosti obeh con ter odgovor na vse mahinacije, ki se stopnjujejo posebno v zadnjem času na škodo prebivalstva STO.
Uro '“'Ja. 'le ut iy«eg; ^uisc
*U Ui
|V Vi
%ue
**J Ki «ohr
«r, k
' (TU «Ibo.j Nno ""-aim
"ititi
llcneg
'losu "linje h p
J Ste
9jški
Jjrati
i -ea<- '*i*i
nonsta Dušana Pertota; 21.39 v je Franck: Simiomja v d-molu. ^ tj SQ TOREK: 13. Glasba po željah, 1 Lebarjevi in Kalmanovi valčku^ pi,^,
SOBOTA:	19. Programski
okop; 21. Sobotni večer; 22. koncert.
i\ rdel JA: 9. Kmetijska
oddai*’
11.30 Aktualnosti; 12. Od rod1
,odUe
;eii»b;
uo meiomje; 13. Glasba po ZL -16. Ponovitev; 18.30 Oddaja za P ^ miajse; 20.30 Slovenske Pesinl,ife.
zbori; 21. Z domače knjižne P°
n.Ji i, iti. la uoinavt zxj-aji*-»*- -	-p.
PONEDELJEK: 13. Slovenske » lodije; 19. Filmski trak; 20.10 L)P
ert
ne uverture; 21. Vokalni koncu(,eSar
ti
Skori
"lieti
Mamica pripoveduje; 20. ^vraI’ce- t1* Vai ; 22.30
"e. d;
variete; 21. Vzori mladini renade in romance.
SREDA:	18.15 Franc Sch“^i |lubi
Simionija v g-molu; 19. Zdra veaež; 20.30 Naša šola; 21 kvartet Veseli bratci.
Vokal111
ČETRTEK: 13.10 Slovenske j8 ™, | rodne pesmi izvaja pevski dueV^; jjpgj
pa-
harmoniko spremlja Mario SaP $|(0| 19. Slovenščina za Slovence; 21- t „e) dijski oder — A. J. Cronin; «k1 piter se smeje», drama v 3 dej- fttjgj to Pestra glasba.	.. j8^ Sbi
PETEK: 13.Glasba po željah;
Vaški motivi; 19. Pogovor z 21. Mojstri besede; 22.15 Sim: koncert.
žeP°i
'foPičn‘
POVEDAL JE RESNICO
30. septembra je bila v Tor®* ^ skovna konjerenca nekega Mati .
ki je predstavljal torinsko laku^jij6 L
«Središče za gospodarska in s°Clfjtf L preučevanja». Na konjerenci le ‘‘‘it L ? zoni, ki ga prav dobro poznamo ^ ,^<lu
u Trstu, ker prihaja na use k-j
«J«
Sistične kongrese «predstavljat»	#(j Lfa.
dozdevne ,«Italijanske demokrate’11	jjbli
je tudi tttojašističnem
d« "
skem kongresu), odkril prave g j
ne tega «središča». Dejal Je. »irto ime le začasna krinka do	,.e J* I
;ish h POlt,
Številna zborovanja miru, ki so se vrstila v tem tednu na podeželju in okolici so bila vse povsod dobro obiskana. V Lonjerju, Trebčah, Padričah, Barkovljah, na Proseku in pri Sv. Ivanu so poslušalci pazljivo sledili izvajanjem govornikov, ki so obenem začrtali bodoče naloge partizanov miru. Na zborovanjih so prisotni izvolili iz svoje srede delegate za kongres tržaških partizanov miru, kjer bodo končno izvoljeni delegati za drugi svetovni kongres miru.
Za prihodnji teden so najavljena naslednja zborovanja miru: v torek 17. t. m. ob 20.30 v Camporah, kjer bo govoril tov. A. Franza. V petek 20. t. m. bodo zborovanja v Rocolu (gostilna Zajc) in v Križu pri Trstu (kino dvorana).
prosvete
V okviru «redna kulture In miru» Je m. svoj redni občni zbor, ki je pobil v petek 6. t. m. v dvo.-ani «Skam- tekal ob velikem zanimanju navzočih. perle» kulturni večer posvečen dra- Delovanje društva v preteklem poslov. maliki. Številna udeležba občinstva | nem letu je bilo zelo živahno, zato je nam je tudi tokrat potrdila Izredni 1 bil potrjen prejšnji odbor in sicer tov. uspeh te pobude marljivih Svetoivan- Slauko Skodler, Mlač Helena, A/rič
cev. Na sporedu večera sta bili dve igri, ki sta bili predloženi za nagradno tekmovanje ter sta tudi prejeli zasluženo nagrado. Igro «Vse za mir» od tov. Zore Košute, ki je prejela prvo nagrado je režiral tov. Justo Košuta. Sodelovali so nekateri člani Ljudskega odra, vse ostale vloge pa so imeli Svetolvanci
V	prihodnji številki našega lista bomo objavili obširno kritiko o tej prireditvi.
O okviru «Tedna kulture in miru» je bila v. soboto 7. t. m. v Prosvetnem domu pri Sv. Ivanu otroška pi ireditev, ki je pritegnila polno dvorano občinstva. Otroci slovenske sekcije so pod vodstvom tov. Košutove uprizorili zabavno enodejanko «Pravi tovariš», o-troci italijanske sekcije Quagliottljevo dramatizacijo «Srečni princ».
V	nedeljo 8. t. m. je bil večer slovesne zaključitve «Tedna kulture in miru» pri Sv. Ivanu, ki je zopet privabil številno občinstvo.. Ob tej prill-ki so bili nagrajeni naslednji udeleženci umetniško-llterarnega natečaja: za slikarstvo: Benčina Ernesto druga nagrada (prva ni bila dodeljena); za risbe: Zergol, druga nagrada (prva ni bila dodeljena); za dramatsko enodejanko: Zora Košutova prva nagrada, Claudio Quagliott! druga nagrada; za pesnitve: Judita Donini prva nagrada, Ferruccio Pandullo druga nagrada, Clara Quaglióttl tretja nagrada.
Anton, Vilhar Lucijan, Mersli Angel Zuljan Marija, Majer Valerij, Ferlugà Jutlj in Jurktč Josip.
njega kotička napolnilo dvorano in moralo ostati še pred odprtimi vrati, od koder je sledilo igri, nasmejalo do solz. Sodelovali to tov. Terčon Lucijan, Drago Košuta in tov. Lidia, ki so vsi lepo odigrali svoje vloge. Prvič se nam je predstavila na dramskem polju tov. Jole De Lorenzi.
Orkester se nam Je predstavil v okusnih novih rdečih oblekah
Pevski zbor je za ta večer naštudiral sedem novih pesmi Pevovodja Frančko Žerjal, ki Je tudi sam pel tenorske solo točke Je bil za svoje marljivo delo nagrajen od članov prosv.
Dne 6. t. m. Je bil v Lonjerju občni zbor prosvetnega društva tLonjer - Ka tinara», kt je ob obilni udeležbi članov dobro uspel. Izvoljen je bil novi odbor in začrtane smernice bodočemu I društva z darilom tn šopkom rož. delovanju. Ob pregledu celotnega dela smo ugotovili, da sta bila najbolj aktivna dramska skupina tn pevski zbor, ki sta gostovala Sirom našega o-zemlja na raznih naših prireditvah. V novi odbor so bili tzvoljent: Furlan Ivan, predsednik, Batič Silvester, podpredsednik, Cok Karel starejši, tajnik,
Merlak Danilo blagajnik; odborniki Cok Marija, Malalan Lucijan. Pečar J.
novnega občnega zbora tlto]0&"' „	r -
organizacije, ki bo baje 29. <• Jp/, L Torinu, da se bodo borili Pr0t\alIsKl ;in. 1 aa niso mogli prodreti v	Lbri
vrste, ker jih je KPJ pravočasno „ JOs krinkala, da je revija «Omnft® ^ f u, njihovih rokah, da bodo izdali	L V,
tednik v Rimu in Torinu, da s0	1. *
H Stalinu, da so za AtlantskiJ r 1 ker se strinjajo z akcijo OZN ti «sovjetskemu imperializmu», “	|»
bivajo potrebne denarne	^
«»i
%
N
j N
Trsta od babičevcev in da so od titolašlstične vlade.
Vsekakor so bile te Izjave n tja, znanega titolaštstičnega af v Italiji zelo jasne. Italijanska ^ j
kratična javnost je torej zve^[fol<l'
kom ima opraviti. Beograjske "Ho, Sistične kroge pa je najbrže s<>eSt,i-
da je tito/ašist Mazzoni povedal
co o torinski agenturi (saj P'“. Ju da se borijo za «zmago resMc p. Mazzoni je torej povedal resnico ■ ^ to Je takoj titojašistični list l,V° -(I
Trieste», kt ga vodi hierarh l‘aV,r.M
in kt služi kot vodilo torinski 'p fašistični mršavi skupinici, _ sSfr
neko «izjavo» vodstva omenjeSa ^jf dlšča». Ta «Izjava» pravi, da s0 o!tr
n P
de Mazzonija Giorgia «žaljive
vokatorske» in da bodo podvzell devne ukrepe».	|š
Mi pa vprašujemo beograjs* tržaške tltofašiste, zakaj naj 61 0vl‘ vali svojega zvestega torinskeša » šenjaka? Morda samo zato, Ker.vjel' svoji protikomunistični in proti* skl histeriji šel tako daleč, da jz „ hitro odkril vse tito/ašistične
i
%
\
b
S
te,
Si
v
‘4
jJ11
?
\
Torinu? Ali pa zato, ker Je P0Ill)i\l'
- At%l
da se titofašisti strinjajo »	..p
skim paktom in da dobivajo nl^ torinski agenti krepke denarne gaje Iz Trsta?	^
ipm6
S
Odgov. urednik DUŠAN Ko1
Založništvo «DELA» j|. Tiska Tip. Adriatica - Rlsmon«* Dovoljenje A. I. S-
š
PROSV. DRUŠTVO «ZVEZDA»
PODLONJERJU je imelo u sredo 4. t
V nedeljo, 8. t. m. so Križani ponovno dokazali svoje veselje In zmogljivost na kulturnem polju. Nastopili so s celo vrsto novimi pevskimi in orkestralnimi točkami, z na novo ustanovljeno skupino harmontkarijev, ki so nam zaigrali iz Verdijeve «Traviate» preludij iz prvega dejanja in venček narodnih pesmi. Mali Silvio Žerjal je tel navdušeno priznanje s svojo «Dia na» polko; De Lorenzi Jole in Antončičeva pa s «Radašem». Tudi to je delo tov. Marija Bogatea, ki poleg orkestra poučuje sedaj še harmonikarje, ki so nas s svojim prvim nastopom navdušili. Videli smo še Nuštčevo ko medijo enodejanko «Dva lopova», prt kateri se je občinstvo, ki je do zad-
Pohabljene in boleče noge
IZBOKLE KOSTI - ŠIROKA ALI PLOSKA STOPALA
POSEBNI ČEVLJI ZA VAS	.
FUMO - Ulica Giulia 2*
i
V=I=G=0=R=E=L=L=4

U dovoljena vsakršna preizk f J;| Šiva — veze - krpa
H rodaja na obroke do 20 mesecEV
*Hll Edini zastopnik ;
° N„,V'
'TTiliBlir“ l«t 111 » i im«»« 12 - *el-
D E L P
Trst, ul. fl. Tlmeus 12
b,