NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejcic
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 7 - LETO 53 - CEUE, 19.2.1998 - CENA 280 SIT
CICIBANU SE
POSEDAJO TLA
Velenjski vrtci potrebni obnove - Kolilco stanejo vrtci na
Ceijslcem. stran 7.
Kralji vina in
kopriv
Bori&The Young Ones v Celjski kroniki na strani 8.
Torek
pod krinko
vse o pustovanjih na Celjskem v prispevku na strani 10.
NAJVEČJA VESELICA NA SVETU
Brazilci štejejo leta po karnevalih, ki so jih preživeli. Stran 34.
Bojijo se orjaških ptic
Na Kozjanskem so se prestrašili farme nojev, stran 12.
REZERVNI KUPON
ZA IZLET 100
KI\/IEČKIH ŽENSK
2
DOGODKI
Resne namere ali farsa?
Danes naj bi bil pri podpredsedniku vlade spet sestanek o ponovni oživitvi Zdravilišča Rimske Toplice
Medtem ko v Splošni bol-
nišnici Celje in v Rimskih
Toplicah še vedno čakajo, da
vlada potrdi pismo o nameri,
na osnovi katerega bi se pri-
čela pogajanja med državo
ter bolnišnico in njenimi po-
slovnimi partnerji o oživitvi
Zdravilišča Rimske Toplice,
so se sredi prejšnjega tedna v
Ljubljani sestali podpred-
sednik vlade Marjan Podob-
nik, minister za obrambo Tit
Turnšek in laški župan Pe-
ter Hrastelj. Glede na vsebi-
no pogovora so v reševanje
zdravilišča vnesli nekatere
bistvene spremembe.
V kabinetu podpredsednika
vlade so v uradnem sporočilu za
javnost zapisali, da so na pogo-
voru analizirali dosedanja neus-
pešna prizadevanja za rešitev
Rimskih Toplic in se dogovorili
za še drugačne aktivnosti, da bi
stvari premaknili z mrtve točke.
Marjan Podobnik je poudaril, da
bo vlada preko ministrstva za
obrambo in dmgih resorjev
prevzela vlogo koordinatorja pri
iskanju domačih in tujih investi-
torjev ter reševala druga vpraša-
nja, povezana s ponovno oživi-
tvijo Rimskih Toplic.
Predsednik krajevne skup-
nosti Rimske Toplice Drago
Zupan in direktor Splošne bol-
nišnice Celje dr. Samo Fakin o
sestanku v Ljubljani nista bila
uradno obveščena in sta o krat-
ki vsebini pogovorov izvedela
šele iz časopisja. Kot je v izjavi
za Novi leuuik povedal dr.
Samo Fakin, bolnišnica še
vedno čaka na podpis pisma o
nameri in nima nič proti temu,
da vlada poišče še kakšnega
novega investitorja. Od svoje
ponudbe o oživitvi zdravilišča
v rehabilitacijski center bolni-
šnica ne namerava odstopiti.
»Upam, da je pobuda pod-
predsednika vlade Marjana
Podobnika iskrena in ni le far-
sa v obdobju pred lokalnimi
volitvami,« pravi Drago Zu-
pan in ugotavlja, da republiš-
ka vlada vendarle spoznava, da
je edini in izključni krivec za
zaprto zdravilišče. »Opravičila
za sedemletni zastoj ni, Rim-
ljane pa vse bolj mineva potrp-
ljenje,« dodaja Zupan. »Zato
krajevna skupnost zahteva pri-
sotnost na vseh pogovorih, da
bi lahko izključili rešitve, ki bi
bile v nasprotju z interesi kra-
janov. Sicer pa naš namen o
zapori magistralne ceste še
vedno velja.«
Drago Zupan in dr. Samo
Fakin bosta svoja stališča do
najnovejših predlogov za reše-
vanje zdravilišča lahko pove-
dala že danes popoldne, saj naj
bi se v Ljubljani zopet srečali
podpredsednik vlade, laški žu-
pan in predstavniki ministrstva
za obrambo, na pogovor pa so
poleg predstavnika celjske bol-
nišnice in Rimskih Toplic po-
vabili še državnega sekretarja
za turizem in predstavnike
agencije za prestrukturiranje
in privatizacijo. Slednja je na-
mreč vse doslej vodila aktivno-
sti za oživitev zdravilišča in je v
imenu vlade pred enim letom
objavila razpis, na katerem je
bila kot najboljši partner za
sodelovanje v tem projektu iz-
brana celjska bolnišnica sku-
paj s svojimi partnerji. Morda
ni odveč sponiPiiti, da so na
razpisu lahko sodelovala le do-
mača podjetja, ustanove in po-
samezniki.
mmammmm JANJA INTIHAR
Z OBČINSKffl SVETOV
Za tretjino vec
LUČE - Namesto 171 je lanski občinski proračun povečan na
222 milijonov tolarjev. Razlika je nastala predvsem z ugoditvijo
prijav Lučanov na razne razpise.	Ž.Z.
Nov storski svetnik
ŠTORE - Člani štorskega občinskega sveta so na svoji zadnji
seji potrdili mandat novemu svetniku Danilu Klinarju iz Sveti-
ne. Khnar je skladno z zakonskimi določili kot kandidat z liste
SKD v 2. volilni enoti nadomestil svetnika Antona Rozmana, ki
mu je mandat prenehal zaradi smrti.	IS
V Storah ne bo samoprispevka
ŠTORE - Pobudo o razpisu referenduma za uvedbo samopris-
pevka za plinifikacijo, ki naj bi ga razpisali za območje KS
Svetina in Štore, so štorski svetniki minuli teden zavrnili.
Pobudo je sprožil svetnik Alojz Mramor, ki je menil, da bi
bila smiselna za samoprispevek med 1,5 in 2,5-odstotna pris-
pevna stopnja, saj bi se drugače nabralo premalo denarja za
izgradnjo plinifikacijskega omrežja. Svetniki so njegovo pobu-
do zavrnili z utemeljitvijo, da zaradi vse bolj padajočega
življenjskega standarda občanov, trenutno ni primeren čas za
razpis referenduma.	IS
36. seja Občinskega sveta Mestne občine Celje
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset
sklicuje v ponedeljek, 23. februarja ob 8. uri, v veliki dvorani
Narodnega doma Celje, 36. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje.
Na seji bodo svetniki obravnavali: pod točko 3-a) odgovore na
vprašanja, pobude in predloge, b) vprašanja, pobude in predloge; pod 4 -
predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja
in nagrade in a) imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v svet
Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, h^ imenovanje predstavnikov
Mestne občine Celje v svet Muzeja novejše zgodovine Celje, c)
imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet SLG Celje in d) soglasje k
imenovanju v.d. direktorja zavoda Mladinski center Celje; p^ 5 -
imenovanje v.d. ravnatelja Osnovne šole Ljubečna - v ustanavljanju; pod 6
- sklep o začasnem financiranju potreb iz Proračuna Mestne občine Celje
za leto 1998; pod 7 - program razvoja varstva starejših oseb v Mestni
občini Celje do leta 2005; pod 8 - predlog spremembe cene zemeljskega
plina; pod 9 - odlok o komunalnem nadzoru v Mestni občini Celje - prva
obravnava; pod 10 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje - hitri postopek; pod
11 - odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno
lokacijsko dovoljenje - druga obravnava; pod 12-a) predlog stališč do
pripomb in predlogov na javno razgnjeni osnutek sprememb in dopolni-
tev zazidalnega načrta Lisce, b) odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o zazidalnem načrtu Lisce - prva obravnava; pod 13-a) predlog
stališč do pripomb in predlogov na javno razgnjeni osnutek sprememb in
dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja, b) odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja - prva
obravnava; pod 14-a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno
razgnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ostrožno,
b) odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu
Ostrožno - prva obravnava; pod 15 - sklep o javni razgrnitvi osnutka
sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja-Plevčak,
pod 16 - sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in
dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Trnovlje JUG, pod 17 - sklep o
javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
Dolgo polje 1 in CRC Golovec - Celjski sejem; pod 18 - ukinitev statusa
zemljišča v splošni rabi v k.o. Spodnja Hudinja in pod 19 - ukinitev
statusa zemljišča v sploššni rabi v k.o. Teharje.
Zakoličiti
meje mesta Celje
»v bivši skupni celjski ob-
čini so imeli srečno roko, ko
so sprejemali odločitev o deli-
tvi na 25 krajevnih skupno-
sti. Po reformi lokalne sa-
mouprave jih je v Mestni ob-
čini Celje ostalo 19, njihovo
delovanje pa moramo letos
resnično uskladiti z novo za-
konodajo in določiti mestne
četrti ter krajevne skupnosti.
Za osnovo pa moramo naj-
prej določiti meje mesta Ce-
lje,« je v uvodu ponedeljkove
novinarske konference OO
LDS Celje dejal Jože Zimšek.
V	LDS se zavzemajo, da bi
posebna tripartitno sestavljena
komisija iz strokovnjakov Geo-
detske uprave in članov statu-
tarne komisije občinskega sveta
ter bivše začasne komisije za
pripravo odloka o ustanovitvi
krajevnih skupnosti, četrtnih in
vaških skupnosti najprej začrta-
la meje mesta. Znotraj mesta bi
potem na osnovi interesov ljudi
oblikovali mestne četrti, pri-
mestna naselja pa bi ostala še
naprej združena v krajevne
skupnosti. Po besedah Boruta
Alujeviča, ki LDS zastopa v
statutarni komisiji, takšno od-
ločitev podpirajo tudi predstav-
niki drugih strank, zato naj bi
na današnji seji občinskega sve-
ta sprejeli poročilo statutarne
komisije ter člane komisije
pooblastili za imenovanje po-
sebne tripartitne komisije.
V	Celju naj bi odlok o razde-
litvi občine na krajevne skup-
nosti in mestne četrti sprejeli
najkasneje do jesenskih lokal-
nih volitev, tako da bi sočasno
z volitvami župana ter občin-
skih svetnikov izvedli tudi vo-
litve v nove svete krajevnih
skupnosti oziroma mestnih če-
trti.	IS
Varujmo dolino
v četrtem projektu Varujmo
in ohranimo Šaleško dolino,
ki ga pripravlja Medobčinska
zveza prijateljev mladine Vele-
nje v sodelovanju z velenj-
skim Ericom, inštitutom za
ekološke raziskave, je letos
sodelovalo 746 sedmošolcev iz
desetih šaleških osnovnih šol.
Delu v projektu, ki osnovno-
šolcem omogoča pridobivanje
informacij o onesnaževanju in
varovanju okolja ter pametni
izrabi energije, se je pričelo že
oktobra lani, zaključili pa so ga
v torek s predstavitvijo domi-
selnih ekoloških plakatov. Naj-
bolje se je odrezal 7.b razred iz
OŠ Biba Ročk iz Šoštanja. Ob
zaključku projekta so predsta-
vili tudi zbornik.	KL
KOMENTIRAMO
Štirinajsta ostaja
Dan pred slovenskim kul-
turnim praznikom, v soboto,
7. februarja, so v Sedlarjevem
želeli pohodniki in drugi bor-
ci, mladinci, krajani in pri-
padniki slovenske vojske po-
častiti spomin na legendarno
Štirinajsto. Prve februarske
dni je namreč minilo 54 let,
kar je XIV. udarna divizija
Narodno osvobodilne vojske
Slovenije prečkala Sotlo in
prišla na Štajersko.
Zgodovinska dejstva o priho-
du Štirinajste na Štajersko so
znana, spomnimo se, kako so
še dobro desetletje nazaj po-
hodniki, v lepem in slabem
vremenu, pogosto tudi skozi
snežne žamete, prehodili traso
pohoda Štirinajste. Tisti, ki je
prehodil vsaj del poti - ne glede
na to, da so mladi in tudi
starejši hodili v mirnih časih,
toplo oblečeni in z dovolj hrane
in pijače - tega ne bo nikoli
pozabil. V njem pa živi tudi
vsaj majhen spomin na Štiri-
najsto, na partizansko briga-
do, ki je na Štajersko prišla z
namenom, da jo osvobodi.
Zaradi tega so borcem Štiri-
najste v Sedlarjevem tudi po-
stavili pomnik, podstavek s
Triglavom in rdečo zvezdo je v
časih postavitve simboliziral
slovenstvo in svobodo - zdaj^
kaže, da rdeča zvezda neka^
rim ne da spati. Kako drugod
naj si razlagamo, da je oi
letošnji slovesnosti prišlo ^
drugič do skrunitve sporne^
ka? V noči s petka na soboto j
namreč s pomnika izgin
podstavek z obema simbola
ma. Materialna škoda v teti
primeru ni visoka, pa saj nii
ne gre zanjo! Gre za skrunite
spomenika, ki se lahko kval
ficira kot »kaznivo dejanj
poškodovanja tuje stvari pc
sebnega zgodovinskega pc
mena«.
In za to, za našo zgodovi
no, gre!
Del nje je tudi čas naroč
noosvobodilne vojne in zati
skanje oči pred tem, da so s
partizani za svobodo borii
pod rdečimi peterokrakimi
ne vodi nikamor. Še najmai
v Evropo, kjer so si že pred l&
znali naliti čistega vina ii
razčistiti s tem, kdo so bii
kolaboracionisti z okupato]
jem in kdo borci za svobodo.
Bomo tega sposobni tudi v Sk
veniji, ali bomo vsako leto zrm
postavljali v Sedlarjevem nov Th
glav in novo rdečo zvezdo?
spomin na Štirinajsto ostaja.
IVANA STAMEJČli
Brez berlinskega zidu
Šentjur bo zaživel kot enotno mesto
v mestu Šentjur so prejšnji teden zaprli mestno obvozni-
co. Zaprta bo dva meseca, v tem času pa bo celjski Gradiš
zgradil podvoz še pod magistralno cesto. Tako bo prišlo do
težko pričakovane povezave centra ter mestnega predela
Hruševec.
Celjski Gradiš je zgradil že I.
fazo podvoza (podvoz pod že-
lezniško progo), pred kratkim
pa je začel z gradnjo II. faze. Po
zemeljskih pripravljalnih de-
lih so morali prejšnji teden
osrednjo cesto povezavo Celje-
Rogaška Slatina zapreti. Pod
magistralko so začeli z vrta-
njem in betoniranjem stran-
skih zidov bodočega podvoza.
Vrednost naložbe je približ-
no 100 milijonov tolarjev. Od
tega naj bi prispeval 40 odstot-
kov občinski sklad stavbnih
zemljišč, 26 odstotkov so ob-
ljubili podjetniki in obrtniki,
12 odstotkov bodo prispevali
iz občinskega proračuna,
preostanek pa sta obljubili
šentjurski krajevni skupnosti.
Začetek II. faze gradnje
podvoza v Hruševec je pov-
zročil preusmeritev prometa.
Promet je začasno preusmer-
jen po stari cestni povezavi
Celje-Rogaška Slatina, skozi
ožje mestno središče. Tako
prihaja do posameznih zasto-
jev, zlasti v prometnih koni-
cah. Za pešce, ki uporabljajo
najbližjo pot rned centrom in
Hruševcem, pa je že na voljo
neovirana pešpot skozi želez-
niški podvoz.
Čeprav posamezniki zara-
di oteženega prometa nego-
dujejo, se vehke pridobitve
veselijo Šentjurčani. Celotni
podvoz bo končno omogočil
normalno povezavo med
vsemi predeli tega mesta.
Ker je bil prehod zaradi že-
lezniške proge in zatem
obvoznice bistveno otežen,
so se v kraju jezili ali šalil'
na račun šentjurskega »ber-
linskega zidu«.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Frankolovskim žrtvam v spomin
12. februarja, ko je bila obletnica poboja frankolovskih
talcev, se je na žalni slovesnosti ob grobovih na Stranicah
zbralo približno dvesto ljudi.
Občinske delegacije občin Zreče, Slovenske Konjice, Vojnil^
in Celje so položile na grobove vence, konjiški župan JaneZ
Jazbec pa je na komemoraciji obsodil omalovaževanje narod-
noosvobodilnega boja in izpostavil pogum vseh, ki so se ^
medvojnih letih uprli okupatorju. Kulturni program so pri'
pravili učenci okoliških osnovnih šol.	A. Mr-
1. SNOPIČ
DOGODKI
3
pred odločilno
nedeljo
v krajevni skupnosti
SiTian® Pr^ Jelšah bo v ne-
(jeljo, 22. februarja, refe-
rendum o samoprispevku.
{Referendumski program
je v znamenju celostne
ureditve pokopališča.
Zgradili bi naj novo mrliš-
](0 vežico, pridobili nova
parkirišča, poskrbeli za hor-
liKulturno ureditev, postavi-
li žarni zid ter uredili poti. Z
^branim denarjem bi poko-
pališče dodatno ogradili, na
različnih mestih pa bi bilo
več urejenih odlagališč od-
padkov.
Predračunska vrednost
omenjenih del je 125 milijo-
nov tolarjev, pri čemer bi s
samoprispevkom zbrali 75
milijonov, 50 milijonov pa je
pripravljena dodati občina.
Slišati je, da v KS razmišlja-
jo, da bi za težko pričakova-
no vežico najeli ugoden kre-
dit, ki bi ga nato z zbranim
denarjem vračali. Na ta na-
čin bi lahko novo vežico
zgradili v letu in pol.
Pred razpisom samopris-
pevka so upoštevali pripom-
be z nedavnih zborov kraja-
nov ter posamezne prispev-
ne stopnje znižali. B. J.
Flora cveti
Številčno in prostorsko za petino večji sejem - Od 26. februarja do 1. marca tudi vrsta
obsejemskih prireditev
»Kljub temu, da ima v Slo-
veniji vsak nov sejem 90 od-
stotkov možnosti, da v treh
letih propade, Flora vse bolj
cveti,« je pred letošnjim 3.
specializiranim sejmom za
vrtnarstvo, cvetličarstvo in
krajinarstvo Flora '98 dejal
vodja projektov GHM za Slo-
venijo Stane Terlep. Organi-
zator Flore, ki bo v razstaviš-
čih Celjskega sejma med 26.
februarjem in 1. marcem, je
mešano podjetje Cespo, ki so
ga pred tremi leti ustanovili
Obrtna zbornica Slovenije,
Celjski sejem in GHM-pod-
jetje za prirejanje obrtniš-
kih sejmov iz Miinchena.
Na 7.000 kvadratnih metrih
razstavnih površin v dvoranah
C, Cl, D in E se bo predstavilo
184 razstavljavcev, od tega jih
125 prihaja iz Slovenije, Avstri-
je, Italije, Nemčije in Hrvaške,
preko zastopanih podjetij pa
še 59 iz Belgije, Danske, Fran-
cije, Nizozemske, Norveške,
Španije, Švedske, Švice, Velike
Britanije, Kanade in Združenih
držav Amerike. Sejem je v pri-
merjavi z lanskim za petino
večji, razveseljiv pa je poda-
tek, ki ga je v torek povedala
vodja projektov GHM za
Vzhodno Evropo Olivera Ba-
ro: »Precej tujih razstavljavcev
je lani na sejmu v Celju našlo
poslovne partnerje med slo-
venskimi cvetličarji, za letoš-
njo Floro pa so se odločili, da
se bodo predstavili na skupnih
razstavnih prostorih.«
Floro '98, kjer bo mogoče
najti semena in sadike ter vse
potrebne pripomočke in
opremo za cvetličarje, vrt-
narstva in urejevalce krajine,
bo spremljal pester program
obsejemskih strokovnih pri-
reditev. Omeniti velja okroglo
mizo o poklicnem izobraže-
vanju po dualnem sistemu za
poklic cvetličar ter predstavi-
tev Vrtnarske šole Celje, s ka-
tero po besedah predsednika
sekcije cvetličarjev in vrtnar-
jev pri OZS Miroslava Kljuna
že pripravljajo možnosti za
nadaljevanje izobraževanja v
višješolskem strokovnem
programu. Predstavili bodo
projekta Slovenski cvet in
Vrtnarsko-cvetličarsko bor-
zo, prav v času Flore pa naj bi
bila v Sloveniji izdana tudi
prva odločba za zavarovanje
sort okrasnih rastlin.
I. STAMEJČIČ
Sekcija cvetličarjev in vrt-
narjev pri OZS je tudi organi-
zator slovenskega cvetlične-
ga festivala, 15 najbolje uvrš-
čenih na lanskem srečanju v
Ljubljani pa se bo s svojimi
aranžmaji predstavilo tudi
obiskovalcem Flore*. V sklo-
pu obsejemskih prireditev pa
bodo še strokovna predava-
nja in svetovanja o urejanju
zelenih površin, trajnicah v
vrtu, oblikovanju vrtov ter
vzgoji in oskrbi okenskih in
balkonskih rastlin.
NA KRATKO
Luče za Radmirje
LUČE - Lokaciji za gradnjo doma za ostarele so se v lučki
)bčini dokončno odrekli. Podprli bodo predlog občine Ljubno
I gradnji objekta v Radmirju.	Ž.Z.
Gasilci zborovali
NAZARJE - Na redni letni skupščini so nazarski gasilci in
vodstvu podaljšali mandat. Predsednik bo še naprej Roman
Krajner, poveljnik pa Miran Krefl. Za cilja so si zastavili
pridobitev koncesije za tehnično-reševalno enoto, ki bi delo-
vala na območju obeh dolin (lani je imela veliko dela pri
reševanju na cestah in tudi drugod), ter do leta 2000 nakup
kombiniranega vozila.	Ž.Z.
V drugem poskusu
GORICA PRI DRETI - Gasilci so že sredi minulega leta krstili
sodobno kombinirano vozilo, vendar so ga zaradi tehničnih
zapletov morali vrniti izvajalcu nadgradnje. Nepravilnosti so
pred kratkim končno odstranili in vozilo je spet v Gorici pri
Dreti. Zanj so plačali blizu 20 milijonov tolarjev; slabo polovico
denarja so zbrali sami, razliko pa je prispevala nazarska
občina. V naslednjih mesecih želijo kupiti še agregat, prenosne
reflektorje in odpihovalec dima.	Ž.Z.
Pomlajeno predsedstvo
SLOVENSKE KONJICE - Člani združene liste socialnih de-
niokratov občin Slovenske Konjice in Zreče so pretekli petek
ob prisotnosti predsednika stranke Boruta Pahorja in koordi-
latorke v celjski regiji Janje Romih ugodno ocenili štiriletno
delo. Območna organizacija je na konferenci dobila pomlajeno
predsedstvo, ki ga bo vodil Ervin Jančič, zreški občinski odbor
Pa je za predsednika izvolil Draga Klimo (oba sta sicer tudi
občinska svetnika).	O.Č.
DeSUS o beli knjigi
CELJE - Belo knjigo o reformi pokojninskega sistema so
obravnavali tudi v pokrajinskem odboru DeSUS. Sprejeli so
^^sto stališč, med najpomembnejšimi pa velja izpostaviti
'Njihovo opredelitev, da morata pokojninska doba in upoko-
i'^vena starost upoštevati možnosti in pogoje posameznih
Poklicev in konkretnih delovnih razmer, znotraj enotnega
Pokojninskega sistema pa mora v celoti priti do izraza
Solidarnost med najvišjimi in najnižjimi pokojninami,
^ključno z dodatkom za rekreacijo oziroma kasneje 13.
Pokojnino. V pokojninskem sistemu se mora rešiti vpraša-
vdovskih pokojnin, invalidsko zavarovanje pa naj še
"^^Prej ostane znotraj enotnega pokojninsko invalidskega
^^varovanja.	IS
Občni zbor upokojencev
CEUE - Na rednem občnem zboru so se minuli četrtek
»"fali člani Društva upokojencev Slavko Šlander iz Celja.
Pregovorili so o opravljenem delu v preteklem letu ter načrtih
^ letos, posebno pozornost pa namenili tudi reformi pokoj-
^"iskega sistema v Sloveniji.	IS
Pomladin razdelil priznanja
VOJNIK - Ob valentinovem so člani Turističnega društva
Vojnik pripravili slovesnost s podelitvijo priznanj za urejeno
okolje v letu 1997. Venček pomladnih pesmi je zapel domači
moški pevski zbor, dvorano v kuUurnem domu so ocvetličili
vojniški cvetličarji, skupaj pa so podelili 21 priznanj. Ob 18
priznanjih, ki so jih za urejeno okolje prejela gospodinjstva,
izdelal pa jih je Radovan Jenko, so po besedah predsednika
društva Jožeta Tanška podelili še 3 posebna priznanja, grafike
domačega akademskega slikarja Petra Krivca. Prejeli so jih
župnijski odbor s sodelavci, kmetija Jelen iz Višnje vasi ter PSC
BMW Hotko iz Vojnika.	IS
Upokojenci o pokojninski reformi
CELJE - Na pobudo ZDU Celje so v Narodnem domu minuli
četrtek pripravili razpravo o pokojninski reformi. Izhodišča,
zapisana v beli knjigi pokojninske reforme, je obrazložil
predsednik ZDU Slovenije Vinko Gobec. Upokojenci so se
strinjali, da je reforma potrebna, opozarjali pa so, da je treba
izboljšati prihodkovno stran pokojninske blagajne, storiti vse,
da ne bi prišlo do spora med zaposlenimi in upokojenci,
stebrni sistem pa sprejemajo le v primeru, če bodo zanj
ustvarjeni tudi dejanski pogoji. Celjski upokojenci so še menili,
da je treba pokojnine usklajevati s plačami, moti pa jih to, da
so izračuni narejeni na osnovi omejevanja in ne razvojnega
gledanja.	IS
Gobec na čelu celjske LDS
CELJE - Za predsednika 00 LDS Celje je bil januarja izvoljen
Igor Gobec, 32-letni ekonomist, koordinator zunanje trgovine
v celjski Kovinotehni. Gobec je v odboru stranke aktiven vse
od leta 1994, ko se je preselil v mesto ob Savinji, prej pa je v
stranki delal v Šmarju pri Jelšah, od koder se ga spomnimo
tudi kot aktivnega člana ZSMS, predhodnice LDS. Na mestu
predsednika odbora je nasledil dr. Ivana Eržena, ki zaradi
preobilice službenih zadolžitev ni znova kandidiral, svojo
vizijo dela v stranki pa je Gobec zasnoval na pozornejšem
spremljanju gospodarskega položaja (letos naj bi zaživel
strankin gospodarski forum) ter uveljavljanju Celja kot regij-
skega središča.	IS
Ne kurite v Vojniku!
VOJNIK - V skladu s prepovedjo kurjenja in požiganja zaradi
velike požarne ogroženosti naravnega okolja v Sloveniji, so v
Občini Vojnik objavili poziv, s katerim ne le prepovedujejo
kurjenje in sežiganje v naravi, temveč prebivalce opozarjajo,
da jim bodo zaračunali stroške gasilske intervencije, če bodo
zaradi nespoštovanja prepovedi povzročili požar.	NMS
Res izjema, ne pravilo
CELJE - V celjskem odboru ZLSD so minuli petek pripravili
razpravo o lokalni samoupravi, s stališči, ki so jih sprejeli po
razpravi, pa bodo seznanih tudi strankine državnozborske
poslance. V stranki ne podpirajo pretiranega drobljenja Sloveni-
je v majhne občine, zato menijo, da bi morale nastajajoče
občine v celoti izpolnjevati zakonsko določene kriterije, dopust-
ne so le posamične izjeme, ki pa po besedah predsednice
celjskega odbora ZLSD Janje Romih, nikakor ne smejo postati
pravilo.	IS
PO SVETU
Ševardnadze
preživel atentat
Gruzinski predsednik
Edvard Ševardnadze je bil
že drugič v zadnjih treh
letih tarča atentatorjev, ki
pa tudi tokrat svoje naloge
niso uspešno opravili.
Po neuspelem atentatu,
okoh 15 napadalcev je Še-
vardnadzejevo vozilo ob-
strelilo kak kilometer od
njegove rezidence v Tbilisi-
ju, se postavlja vprašanje,
kdo bi hotel ubiti nekdanje-
ga sovjetskega zunanjega
ministra. Odgovornost za
napad je sicer prevzel čečen-
ski vodja upornikov Radu-
jev (gruzijske oblasti to od-
ločno zanikajo), ki trdi, da je
Ševardnadze agent Mc/skve
v Zakavkazju. Res pa je, da
je eden od ubitih napadalcev
imel čečenski potni list in bi
naj bil Čečen iz Dagestana.
70-letni Ševardnadze je po
napadu dejal, da je šlo za
dobro načrtovano in pri-
pravljeno vojaško operacijo
in da ne izključuje možnosti
mednarodnega terorizma.
Po njegovem je atentat po-
vezan z izgradnjo naftovoda
od Kaspijskega morja do
gruzinskega pristanišča
Supsa. Motiv za napad bi
lahko imeli zavrnjeni inve-
stitorji tega precej dobičko-
nosnega projekta. Kdo je v
resnici naročil (ali pa izve-
del) odstranitev Ševardnad-
zeja, raziskujejo v Tbilisiju
tudi ruski in ameriški stro-
kovnjaki (FBI, CIA).
Kenneth Starr ne
odneha
Ameriški neodvisni svet-
nik in preiskovalec Ken-
neth Starr, ki hoče na vsak
način zrušiti predsednika
Clintona, se je zdaj spravil
na Marcio Lewis, mater
Monice Lewfinsky.
Levvisova je po zashšanju
morala poiskati pomoč v
bolnišnici. Pričati pa bi mo-
ral tudi nekdanji varnostnik
iz Bele hiše. Po pisanju Was-
hington Posta naj bi zdaj že
upokojeni varnostnik Lewis
Fox leta 95 v Ovalno pisarno
spustil Monico Lewinsky, ki
je bila tam okrog 40 minut,
vendar ne more z gotovost-
jo trditi, da sta bila s pred-
sednikom v pisarni sama.
Nek drug časnik, britanski
Daily Telegraph, pa je obja-
vil še eno zgodbo o Clinto-
novi »nemoralnosti«. Pred-
sednik naj bi v 80-ih imel
razmerje z Robyn Dickey,
razkrila pa naj bi ga ena od
prič v tožbi Paule Jones proti
Clintonu. Ko smo že pri tem
razmerju, predsednikovi
odvetniki niso uspeli spre-
meniti datuma procesa. Za-
četek sojenja tako ostaja 27.
maj, kljub temu, da si Clin-
ton želi čimprejšnje sojenje,
saj bi tako bilo manj možno-
sti za pranje (novega) uma-
zanega perila v javnosti. Kar
se tiče javnomnenjskih razi-
skav večina Američanom
meni, da je bila Hillary pre-
varana, vendar dokler pred-
sednik dobro vodi državo,
naj tako ostane tudi naprej.
Slovenija in
Evropska unija
V Bruslju je potekalo dru-
go zasedanje skupnega od-
bora za sodelovanje med
Slovenijo in Evropsko unijo.
Gre za telo, ki spremlja ure-
sničevanje dvostranskih spora-
zumov med petnajsterico in
Slovenijo. Šlo je za zadnje to-
vrstno srečanje pred 31. mar-
cem, ko se začnejo pogajanja
za polnopravno članstvo. V pr-
vi fazi bo šlo za t.i. screening, to
je pregledovanje slovenske za-
konodaje in ugotavljanje, koli-
ko je ta skladna z standardi v
državah EU. Minister za evrop-
ske zadeve Igor Bavčar je na
odboru sogovornikom po-
drobno predstavil makroeko-
nomske razmere pri nas.
Evropska stran je ob tem dala
vedeti, da si želi hitrejšega pro-
cesa privatizacije, prestrukturi-
ranja podjetij, reform v finanč-
nem sektorju ter priprave po-
kojninske reforme. Kar pa se
tiče sprejemanja zakonodaje
notranjega trga EU pa je Evop-
ska komisija med prednostni-
mi nalogami Slovenije izposta-
vila sprejem zakona o davku
na dodano vrednost in pripra-
ve na njegovo izvedbo v letu
1999. Ker pa Slovenija priprav-
lja nov zakon o lastninskih raz-
merjih, so v uniji zainteresirani,
da jo Ljubljana ves čas obvešča
o vseh korakih.
Francosko-
slovenski odnosi
Na prvem uradnem obi-
sku v Franciji je bil sloven-
ski premier Drnovšek, ki ga
je spremljala močna gospo-
darska delegacija. Najbolj
konkreten rezultat obiska se
zato kaže v podpisu spora-
zuma o vzajemni zaščiti in
spodbujanju investicij.
Za Slovenijo je francosko tr-
žišče precej pomembno in
konkurenčno, saj ne zajema
le Francije, ampak tudi fran-
kofonske države. Kar se tiče
interesa Francije pa je več nje-
nih podjetij za sodelovanje s
Slovenijo v projektih, ki zade-
vajo energijo, okolje, avtomo-
bilsko in vojaško industrijo.
Glede političnih pogovorov so
vsi francoski sogovorniki - od
predsednika Chiraca do pre-
miera Jospina in zunanjega
ministra Vedrina - premieru
Drnovšku zagotovih vso pod-
poro pri vključevanju v EU in
Nato. Vprašanje nasledstva
nekdanje SFRJ je po mnenju
Pariza ugotovila že Badinter-
jeva komisija, to je, da so vse
države enakopravne nasled-
nice. Pogovori pa so tekli tudi
o iraški krizi, do katere imata
obe državi enak odnos - pred-
nost je treba dati diplomat-
skim prizadevanjem.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
AKTUAINO
Odločitev za šolo, za življenje
Za informativna dneva je bilo v petel( in soboto veliko zanimanja
Minuli konec tedna so se v
vseh srednjih šolah ter fa-
kultetah in visokošolskih
zavodih zvrstile informativ-
ne predstavitve izobraževal-
nih programov za bodoče
dijake oziroma študente.
Zanimanje osmošolcev in
dijakov zaključnih letnikov
srednjih šol je bilo veliko,
po splošnih podatkih pa je
za oboje v šolskem oziroma
študijskem letu 1998/99 na
voljo doslej največ prostih
vpisnih mest.
Osmošolcem in dijakom
pomagajo pri poklicni odlo-
čitvi šolski svetovalni delavci,
šolsko ministrstvo je izdalo
vrsto publikacij, najpomem-
bnejši pa so seveda razpisi za
vpis v 1. letnike nadaljnjega
izobraževanja, ki jih imajo
vsi učenci oziroma dijaki že
nekaj časa v rokah. Čas za
odločitev pa se počasi izteka,
saj morajo dijaki prve prijave
odposlati do 6. marca, osmo-
šolci pa jih bodo v svojih
matičnih šolah oddali do 11.
marca.
Srednješolske
novosti
Najpomembnejša novost v
srednješolskih izobraževal-
nih programih za šolsko leto
1998/99 je zagotovo ta, da se
novo vpisani dijaki ne morejo
več odločati za programe, ki
bi jih zaključili z maturo ali
zaključnim izpitom. Odloči-
tev - z dolgoročnimi posledi-
cami seveda, saj je opravljena
matura pogoj za nadaljevanje
študija na fakultetah - je torej
treba sprejeti že pred koncem
osnovnošolskega šolanja.
V nižje poklicne šole, kjer
traja šolanje največ 2 leti in
pol, se lahko vpišejo tudi učen-
ci, ki zaključuje osnovnošol-
sko šolanje in imajo zaključen
6. razred, z opravljenih za-
ključnim izpitom v teh izobra-
ževalnih programih pa lahko
posamezniki nadaljujejo šola-
nje v triletni srednji poklicni
šoli. Na tej stopnji so pomem-
bna novost izobraževalni pro-
grami dualnega sistema, v ka-
terih mora imeti dijak-vajenec
sklenjeno učno pogodbo z de-
lodajalcem. Z izobraževanjem
po dualnem sistemu so začeli
že lani, letos pa je izbor pokli-
cev precej širši (na Celjskem -
Steklarska šola Rogaška Slati-
na z 1 oddelkom stavbnega
steklarja. Srednja strojna šola
Štore z 1 oddelkom avtoklepar-
ja, Šolski center Velenje - Po-
klicna tehniška in strojna šola z
1 oddelkom avtomehanika.
Šolski center Celje - PokUcna
in tehniška gradbena šola in
Poklicna in tehniška strojna šo-
la s po 1 oddelkom zidarja,
tesarja, zlatarja in urarja, Vrt-
narska šola Celje z 1 oddelkom
cvetličarja. Srednja frizerska,
tekstilna, strojna in prometna
šola Celje z 1 oddelkom avto-
mehanika in 2 oddelkoma fri-
zerja).
Med triletnimi poklicnimi šo-
lami je tudi nekaj novih progra-
mov, pred kratkim smo predsta-
vili izobraževalni program za
poklic bolničar-negovalec Sred-
nje zdravstvene šole Celje.
Po opravljeni triletni sred-
nji poklicni šoli je mogoče
nadaljevati šolanje v poklicni
tehniški šoli. Gre za takoi-
menovane programe 3+2, ki
jih dijaki zaključijo z zaključ-
nim izpitom, z njim pa si
odprejo pot za nadaljevanje
šolanja v dveletne višje stro-
kovne šole ali v tri do štirilet-
ne visoke strokovne šole.
Osnovnošolci, ki bodo iz-
brali šolanje v srednjih teh-
niških in strokovnih šolah,
bodo 4-letno šolanje končali
z zaključnim izpitom, izo-
braževanje pa bodo lahko na-
daljevali v višjih strokovnih
šolah ali visokih strokovnih
šolah. V primeru, da bi se
vendarle želeli vpisati na fa-
kultete, pa bodo po opravlje-
nem zaključnem izpitu mora-
li še v enoletni maturitetni
tečaj in po opravljeni maturi
jim ostaja odprta pot tudi na
fakuhete. Med temi izobraže-
valnimi programi je na našem
območju novost program teh-
nika-optika v Srednji steklar-
ski šoli Rogaška Slatina.
Ob splošnih gimnazijskih
programih bodo s šolskim le-
tom 1998/99 zaživele tehniš-
ke, ekonomske in umetniš-
ke gimnazije. V Srednji eko-
nomski šoli Celje je program
ekonomske gimnazije posku-
sno že v tem šolskem letu, s
septembrom pa postaja re-
den, v 1. gimnaziji v Celju
uvajajo glasbeno (umetniško)
gimna^o, prav tako umet-
niška gimnazija pa bo tudi v
Šolskem centru Velenje. Po
zaključenem gimnazijskem
programu dijaki poklica ne
bodo imeli, po opravljeni ma-
turi pa bodo imeli odprta vra-
ta v univerzitetni študij.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Bodoči gimnazijci, precej jih je prišlo skupaj s starši, med informativnim dnevom.
Z majhnim rezom do velikega uspeha
V celjski bolnišnici so uspešno uporabili novo metodo pri operaciji krcnih žil - Novo upanje za bolnike s kroničnimi
razjedami - Zaradi dražjih materialov bo za operacijo treba tudi nekaj plačati
Dr. Bogdan Fludernik in dr. Andelo
Vučaj, specialista kirurga s celjskega
oddelka za splošno in žilno kirurgijo,
sta v preteklih štirinajstih dneh opravi-
la nekaj operacij krčnih žil, pri katerih
sta uporabila novo metodo - tako ime-
novano subfascialno endoskopsko li-
gaturo perforatorjev.
V primerjavi z dosedanjo metodo ima
nova številne prednosti, najpomembnejša
pa je gotovo ta, da omogoča tudi operacijo
bolnikov, ki imajo razjedo na goleni. Po-
leg tega je okrevanje po takšni operaciji
hitrejše, saj so vsi bolniki, ki so jih operi-
rali po novi metodi, lahko odšli v domačo
nego že drugi aU tretji dan po posegu.
Nova metoda podvezovanja krčnih žil
sodi v sklop vse bolj uveljavljenih mini-
malnih kirurških invazivnih posegov, pri
katerih kirurgi naredijo čim manjši rez,
princip operacije pa ostane enak. Zdrav-
ljenje po operaciji je krajše, saj se rane
neprimerno hitreje zacelijo. V celjski
bolnišnici uspešno uporabljajo neinva-
zivno kirurško metodo tudi na drugih
področjih, na primer pri operacijah žolč-
nih kamnov ali kolena, odslej pa bodo za
marsikatero muko prikrajšali tudi najtež-
je bolnike s krčnimi žilami.
Krčne žile so bolezen starejše populaci-
je, saj prizadeneje kar 80 odstotkov ljudi
po 65. letu starosti. Najbolj pogosto se
pojavijo pri ženskah, zaradi njih pa trpijo
tudi številni moški. V večini primerov jih
zdravijo konzervativno, to je z injekcija-
mi ter s pomočjo povijanja in nošenja
posebnih nogavic, v najtežjih primerih,
ko se bolezen razvije v kronično razjedo
na goleni, pa je potrebno kirurško zdrav-
ljenje. Razjeda na goleni prizadene prib-
ližno en odstotek vsega prebivalstva.
Zdravljenje je težavno tako za bolnika
kot za zdravnika, saj je bolezen dolgotraj-
na in trdovratna. Pri mlajših ljudeh vodi
celo v invalidnost. »V celjski bolnišnici
opravimo na leto okrog sto tako imenova-
nih stripping operacij,« pojasnjuj dr."
Bogdan Fludernik. »Doslej je poseg te-
meljil na tem, da smo v celoti odstranih
glavno podkožno veno, ki pa je za nekate-
re ljudi zelo pomembna. Uporabiti jo je
namreč mogoče za transplantacijo, na
primer na arterijah ah pri operaciji srca.
Če te vene ni, jo je treba nadomestiti z
umetno žilo, ki pa je slabša. Zato želimo
glavno veno ohraniti, prav to pa omogoča
nova metoda podvezovanja krčnih žil. Z
majhnim rezom na goleni zapremo veno
med globokimi in podkožnimi venami,
ki so okvarjene. S tem preprečimo, da bi
kri tekla iz globine na površje, glavno
veno pa ohranimo za morebitne kasnejše
posege.«
Rane se hitreje celijo
Kot poudarja dr. Fludernik, ima pod-
vezovanje krčnih žil z neinvazivnim ki-
rurškim posegom več prednosti, najbolj
pomembna pa je gotovo ta, da s to
metodo lahko operirajo tudi bolnike z
rano na nogi, kar doslej ni bilo mogoče.
Najprej je bilo treba rano pozdraviti, kar
pa pri nekaterih bolnikih traja tudi do
enega leta. Pri novi metodi opravijo
kirurgi poseg na tistem delli kože, ki je
zdrav. Zdravljenje po operaciji se zelo
skrajša, saj se rana hitreje celi, manj je
tudi bolečin in hematomov.
Za novo metodo pri operaciji krčnih
žil je potrebna posebna aparatura, ki pa
je doslej ni kupila še nobena slovenska
bolnišnica. Tudi v Celju so v pretekhh
dneh delali s sposojeno aparaturo, ven-
dar bo bolnišnica najverjetneje že v dveh
ali treh tednih kupila novo, ki stane
okrog 10 tisoč mark. Dr. Bogdan Fluder-
nik predvideva, da bo operacija krčnih
žil po novi metodi zajeta v paket nadstan-
dardnih storitev, saj pri njej uporabljajo
nekoliko dražji potrošni material, ki pa
ga zavarovalnica ne priznava. Cena ope-
racije za tiste, ki nimajo nadstandardne-
ga zavarovanja, še ni določena, znašala
pa naj bi od 10 do 20 tisoč tolarjev.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
Asistent mag. Bogdan Fludernik, dr.
med., specialist kirurg.
PO DRŽAVI
Zgubljena I
obveščevalca
LJUBLJANA, 11. fe
bruarja (Delo) -Parlamenj
tarna komisija za nadzoj
nad varnostnimi in obveš^
čevalnimi službami j|
obravnavala končno poro!
čilo o incidentu na sloveni
sko-hrvaški meji pri Zavri
ču in pozvala vlado, naj
obravnava razmere v OVS
ter v štirinajstih dne^
sprejme ukrep, s katerinj
bo uredila organizacijo;
delovanje in pravila za izi
vajanje nalog v tej službi
Preiskavo o incidentu j(
končalo tudi ministrstv(
za obrambo in ugotovilo
da sta obveščevalca prej
prosto zašla na Hrvaško!
Kakšna bo usoda zajetegi
vozila z milijon marii
vredno opremo, še ni zna^
no.
Tajna pogajanja
LJUBLJANA, 11. februar
ja (Delo) - Vlada je odgovo'
rila na cerkveni predlog \
zvezi z vračanjem oziroma
prodajo gozdov, vendar za
radi zahteve Cerkve, naj bo
do pogajanja tajna, podrob
nosti odgovora niso znane,
Dejstvo je, da se vladni ii
cerkveni predlog razlikuje
ta glede cene in tudi načinj
plačila. Če pogajanja ne bo
do uspešna, naj bi država
uveljavljala vlaganja v goz-
dove. Če bi vlada popustila
zahtevam Cerkve pri vrača-
nju gozdov brez njihove po-
večane vrednosti, bi po
mnenju poznavalcev prešlo
v cerkveno last z okrog
19.000 hektari gospodar-
skih gozdov še približno 3,5
milijarde tolarjev.
Elektrika ne bo
dražja
UUBLJANA, 12. fe
bruarja (Večer) - Vlada je
zavrnila zahtevo Elesa za
14,5-odstotno podražitev
elektrike. Ugotovila je, daje
z zadnjo podražitvijo ob no-
vem letu cena elektrike v
Sloveniji dosegla 80 odstot-
kov povprečne cene v EU.
Sprejela pa je sklep, da se
rejnine od 1. januarja povi-
šajo za 5,3 odstotka.
Gospodarsici Vestnik
založnišlca slcupina^ d.d.
Iščemo
zastopnike za trženje oglasnega prostora
za celjsko regijo v revijah:
Gospodarski vestnik, Manager, Tajnica,
Slovenian Busniness Report in Trgovina
Od kandidatov pričakujemo znanje in zanimanje z^
področje marketinga in medijev, komunikacijske
sposobnosti, vozniški izpit, predvsem pa profesionalnost,
veliko zagnanost in iniciativnost.
Prednost bodo imeli kandidati z visokošolsko in višješolsko
izobrazbo, izkušnjami v komerciali in pri tiskanih medijih
Novemu sodelavcu ponujamo redno zaposlitev s
šestmesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo-
ustvarjalno delo v dinamični ekipi in možnost strokovnega
izobraževanja..
Prijave pošljite v osmih dneh na naslov:
Gospodarski vestnik, Marketing, Dunajska 5,1000 Ljubljana.
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
5
I Storman bo gradil
ob avtocesti!
\ Gostinec Zvone Štorman iz Šempetra bo imel gostinski
lokal ob avtocesti Arja vas-Celje. Te dni se je namreč
dogovoril z vodstvom Petrola o izgradnji restavracije na
Lopati. Kot smo izvedeli, naj bi bil plato v celoti zgrajen
že do septembra letos, če bosta držali obljuba in zagotovi-
lo.
Tako naj bi bil do takrat zgrajen Petrolov bencinski servis
z vsemi pripadajočimi storitvenimi dejavnostmi ter resta-
vracija gostišča Štorman z vsemi pripadajočimi prostori.
Zvone Štorman je z zaenkrat še ustnim dogovorom z
direkcijo Petrola v Ljubljani zadovoljen. »Ponosni smo, da
bomo lahko skupaj s Petrolom ponudili kakovostne gostin-
ske in ostale storitve, ki jih turisti in uporabniki avtoceste
potrebujejo in pričakujejo,« pravi Zvone Štorman.
»Škoda je le, da je bilo pred tem potrebno porabiti toliko
energije in popisati toliko, tudi časopisnega, papirja, saj je
končni efekt pravzaprav enak kot bi bil, če bi uspel na
Darsovem razpisu. Vesel sem, da sta se povezali dve
uspešni podjetji, kar je porok za kakovost ponudbe,« je
prepričan Zvone Štorman.	NGL
Mejnik za
elektroindustrijo
Velenjski KL je prejel prvo akreditacijsko listino v
Sloveniji na področju preskušanja proizvodov
v velenjskem zavodu TCL,
ki združuje laboratorije za
jpreskušanje in certificiranje,
^so v petek, 13. februarja, pre-
jeli prvo akreditacijsko listi-
no v Sloveniji na področju
preskušanja proizvodov.
Končan postopek akredita-
cije bo zavodu, ki mu dajeta
pooblastila za delo Urad za
standardizacijo in meroslovje
ter Agencija Republike Slove-
nije za učinkovito rabo ener-
gije, odslej omogočal še uspe-
šnejše raziskovanje in sode-
lovanje s sorodnimi inštituti v
svetu. »Akreditacijska listina
dokazuje, da je zavod TCL
usposobljen po mednarodnih
kriterijih in omogoča vstop na
mednarodna tržišča,« je ob
podelitvi dejal dr. Bogdan To-
pič, predsednik uprave Slo-
venske razvojne družbe.
Delo zavoda TCL je že 25
let tesno povezano z razvo-
jem slovenske elektroindu-
strije. Leta 1980 so postali la-
boratoriji v Velenju osrednji
prostor za preskušanje elek-
tričnih gospodinjskih apar-
tov. Družbo TCL, v kateri so
gojili vizionarsko idejo elek-
troindustrije, da je dolgoroč-
no preživetje samo v izvozu,
so leta 1995 preoblikovali v
zavod. Preskuševališče pripo-
more k pridobivanju zaupa-
nja kupcev do slovenskih iz-
delkov po vsem svetu. »Pri-
dobljena akreditacijska listina
nam bo omogočila bolj ena-
kopravno sodelovanje na glo-
balnem trgu, še zlasti pri priz-
navanju preskusnih poročil.
Slovenskih proizvodov s po-
dročja elektroindustrije na-
mreč ni treba pošiljati v tuji-
no, ampak lahko dobijo pre-
skusno poročilo pri nas,« je
povedal dr. Franc Seme, di-
rektor zavoda TCL, in dodal,
da je možno v tujini pridobi-
vati zaupanje samo na osnovi
akreditacijskih listin in certifi-
katov. V zavodu nudijo tudi
-izobraževanje na področju
obvladovanja sistemov kako-
vosti po standardih serije ISO
9000 in v Sloveniji nekoliko
manj znane EN 45000.
K. LEKIČ
Slovensko kmetijstvo
v Evropo
o pripravah slovenskega
l^metijstva na vstop v Evrop-
^•<0 skupnost je dr. Jože Os-
|erc, bivši kmetijski minister
redni profesor Biotehniš-
fakultete v Ljubljani,
spregovoril kakšnim 100
'^nietom iz vojniške občine.
Srečanje sta minuli četrtek
pripravili občinski odbor SKD
vodstvo občine, dr. Osterc
je posebej opozoril, da je v
Sloveniji nujno potrebno
^prejeti 5 zakonov s področja
'^iiietijstva. »Ne vem, zakaj z
Usklajevanjem zakonodaje
'^ko kasnimo, saj so bili pred-
logi zakonskih besedil pri-
pravljani še za časa mojega
ministrovanja,« je opozoril in
dodal, da morajo slovenski
kmetje posebno pozornost
namenjati prav kakovosti pri-
delkov. V Sloveniji je v pre-
hodnem obdobju potrebno
urediti organiziranost proda-
je in nakupov kmetijskih iz-
delkov znotraj državnih me-
ja, čas pa bi že bil, da bi v
državi, tudi skozi kmetijsko
politiko, ki jo vodi vladna
koalicija, kmetijstvu našli pri-
mernejše mesto in vlogo, ka-
kršno si zasluži.	IS
Mlekarna Celeia
nagradila najboljše
Na posebni slovesnosti so podelili pokale najboljšim proizvajalcem mleka med
zadrugami in kmeti - Prodaja mleka v letu 1997 večja za sedem odstotkov
Mlekarna Celeia je minuli petek v dvorani
Zdraviliškega doma na Dobrni gostila pred-
stavnike dvaindvajsetih zadrug, s katerimi
sodeluje in so tudi lastnice družbe, ter naj-
boljše proizvajalce mleka v letu 1997. Med
zadrugami je lani največ mleka prodala
Kmetijska zadruga Šaleška dolina, in sicer
preko 7 milijonov litrov, med posamezniki
pa je bila najboljša kmetija Franca Kotnika
iz Raven pri Šoštanju, pri kateri je mlekarna
kupila 333.736 litrov kravjega mleka.
Pri zadrugah je na drugem mestu Kmetijska
zadruga Šmarje s 5.764.909 litri prodanega mle-
ka, na tretjem pa je Kmetijska zadruga Šentjur s
5.748.3 65 litri. Rotnikovim iz Raven sledi kmetija
Petra Napotnika iz Topolšice, ki je mlekarni
prodala 323.403 litre mleka, tretja po količini
prodanega mleka pa je bila kmetija Franca
Brišnika s Prekope pri Vranskem z 290.709 litri.
Med proizvajalci kozjega mleka je bila najboljša
kmetija Slavice Trkmič iz Šentvida pri Grobel-
nem, ki je prodala 26.909 litrov mleka.
Mlekarna Celeia je lani ku-
pila blizu 47.949.000 litrov
kravjega mleka, kar je za 7
odstotkov več kot leta 1996,
ter 110 tisoč litrov kozjega
mleka. Večino kravjega mle-
ka je odkupila od dva tisoč
kmetov z lastnega odkupne-
ga območja, nekaj manjših
količin pa je dokupila še s
ptujskega območja. V lastni
proizvodnji je predelala 94
odstotkov odkupljenega mle-
ka, od tega dve tretjini v poltr-
de sire, ostalo pa v fermenti-
rane izdelke in pasterizirano
mleko. V celjski mlekarni pol-
nijo tudi pasterizirano kozje
mleko in izdelujejo posebne
vrste kozjega sira, kar je red-
kost v slovenski mlekarski in-
dustriji. Poleg tega slovijo kot
mlekarna z najbolj pestrim
programom na področju fer-
mentiranega mleka. Visoko
kakovost proizvodnje potrju-
jejo številne uspešne blagov-
ne znamke, mnogi izdelki pa
nosijo znak kakovosti SQ in
znak varovalnega živila.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
Mlekarna Celeia je lani us-
tvarila 5,6 milijarde tolarjev
prometa, kar je za milijardo
tolarjev oziroma za 19 od-
stotkov več kot leta 1996.
Produktivnost se je povečala
za desetino. Prodaja nekate-
rih blagovnih znamk jogur-
tov se je v primerjavi z letom
poprej povečala celo do 34
odstotkov, prodaja sirov pa
je porasla za 17 odstotkov.
Osem odstotkov proizvodnje
so izvozili, večino na hrvaš-
ko tržišče ter v Bosno in
Hercegovino.
¥ranc Rotnik iz Raven nad Šoštanjem je lani
prodal Mlekarni Celeia blizu 334 tisoč litrov
kravjega mleka in je bil najboljši med proi-
zvajalci.
Publikumvnovi
menjalnici
Družba Publikum Fin je
prejšnji teden na Miklošičevi
ulici v Celju odprla svojo novo
menjalnico. Nadomestila je
dosedanjo na Kocbekovi ulici,
ki je delovala že od leta 1994.
Nova menjalnica je ena od
enajstih poslovalnic, ki jih je
družba odprla v vseh večjih kra-
jih. V njej nudijo ugodne me-
njalniške tečaje ter možnosti re-
zervacije deviz in dogovora o
višini tečaja za večje količine
deviz, poleg tega pa redno od-
kupujejo delnice javnih družb
pred uvrstitvijo v kotacijo na
borzi. Sprejemajo tudi naročila
za posredovanje pri nakupu ali
prodaji vrednostnih papirjev za
borzno hišo Publikum na ljub-
ljanski borzi. Publikum je bila z
19,4 milijarde tolarjev prometa
ter 8,9-odstotnim tržnim dele-
žem najuspešnejša borzna hiša
na slovenskem borznem trgu v
letu 199Z JI, Foto: SHERPA
Ljubljanska borza vrednostnih
papirjev januarja
Skupni promet
Najprometnejše delnice
PO DRŽAVI
Boj za resnico
LJUBLJANA, 12. februar-
ja (Večer) - Zveza borcev je
predsedniku državnega zbo-
ra poslala pismo, v katerem
poudarja, da se mora sloven-
ska država po več kot pol
stoletja nedvoumno oprede-
liti do NOB. Sedanji dogodki
so nasprotni, ugotavljajo
borci, saj se nadaljujejo po-
skusi posameznih strank in
poslancev na novo ocenjeva-
ti in prevrednotiti preteklost.
Razveljavljen
moratorij
LJUBLJANA, 13. februarja
(Delo) - Ustavno sodišče je
razveljavilo moratorij na izvr-
ševanje nekaterih določb za-
kona o denacionalizaciji in
zakona o izvrševanju kazen-
skih sankcij, ki ga je državni
zbor podaljšal do 31. marca.
Sodišče je pozvalo vlado in
pristojna ministrstva, da brez
odlašanja storijo vse za čim-
prejšnje dokončanje denacio-
nalizacije. Zakon je bil uve-
ljavljen že pred šestimi leti,
od več kot 36 tisoč zahtevkov
pa je bilo rešenih le 19 tisoč.
Rekordni dnevni
red
UUBUANA, 15. februarja
(Delo) - Poslanci državnega
zbora bodo 18. februarja pri-
čeli osmo redno sejo, na kate-
ro bo uvrščeno rekordno šte-
vilo točk. Odločali naj bi kar o
65 zadevah, med njimi je za
številne predviden hitri ali
skrajšani postopek. Tako naj
bi med drugim pričeli obrav-
navati spremembe zakona o
pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, razpravljali pa
naj bi tudi o predlogu za zače-
tek postopka za spremembo
ustave in sicer o možnosti od-
poklica poslanca in o strategiji
Slovenije za vključevanje v
EU.
Minister še
razmišlja
LJUBUANA, 16. februarja
(Delo) - Minister za obram-
bo Tit Turnšek se še vedno
ni odločil o zahtevi glavnega
odbora SLS, sprejeti na se-
stanku 14. februarja, naj od-
stopi s položaja. To naj bi
storil včeraj oziroma danes,
ko se bo sestala republiška
vlada. Odločitev vodstva
ljudske stranke vse bolj do-
biva politične razsežnosti,
povezane z razmerami v
koaliciji, saj gre za zamenja-
vo enega ključnih ljudi v SLS.
Govori se že o novih kandi-
datih za obrambnega mini-
stra, predsednik stranke
Marjan Podobnik pa zavrača
možnosti vseh, ki so že bili
omenjeni, in poudarja, da
zamenjave ne bodo iskali
med sedanjimi ministri SLS.
□
GOSPODARSTVO
Lašcani kupujejo Štajersko pivovarno
Terjatve Pivovarne Laško do mariborske pivovarne, ki je v stečaju, znašajo že 2,5 milijona mark - Razpis prihodnji mesec
v Pivovarni Laško ne skri-
vajo več, da želijo kupiti Šta-
jersko pivovarno. Že pred
dvema letoma je direktor
družbe Tone Turnšek izja-
vil, da je pivovarna v Mari-
boru edina, s katero povezu-
jejo svoj nadaljnji razvoj,
vendar morajo počakati na
zaključek lastninjenja in na
dokončanje denacionaliza-
cijskega postopka za zem-
ljišče, na katerem stoji Šta-
jerska pivovarna.
Danes so razmere nekoliko
spremenjene, saj je Štajerska
pivovarna od sredine lanskega
leta v stečajnem postopku, ter-
jatve Pivovarne Laško do Ma-
riborčanov pa znašajo že blizu
2,5 milijona mark.
Laščani so že lani želeli na-
jeti Štajersko pivovarno, svo-
jo ponudbo z 20 tisoč marka-
mi mesečne najemnine pa so
ponovili tudi januarja letos.
Ker imajo v Mariboru očitno
drugačne načrte, so stečajnega
upravitelja pivovarne obvesti-
li tudi o tem, da imajo resne
namene kupiti to podjetje v
stečaju oziroma kupiti nepre-
mičnine, ki predstavljajo
proizvodno celoto. Poleg tega
je Pivovarna Laško lastnica
vseh brezalkoholnih pijač, ki
jih je polnila Štajerska pivo-
varna, in je zato še toliko bolj
zainteresirana za nadaljevanje
proizvodnje. V Laškem pravi-
jo, da bi v primeru, če bi jim
uspelo kupiti Štajersko pivo-
varno v celoti, vsekakor ohra-
nili proizvodnjo piva, posto-
poma pa bi obnovili tudi dru-
ge nekdanje proizvode. Sku-
paj s proizvodnjo v Mariboru
bi se njihov tržni delež pri
prodaji piva povečal za tri do
pet odstotkov. Mariborska pi-
vovarna v stečaju ima 250 de-
lavcev, vendar za vse ne bi bilo
dela že takoj na začetku. Pivo-
varna Laško bi proizvodnjo
pričela s petdesetimi delavci,
vendar bi se število zaposlenih
hitro povečevalo.
Poleg odkupljenih terjatev
ima Pivovarna Laško v Mari-
borski pivovarni tudi lastne
terjatve. Okrog 75 milijonov
tolarjev je hipotekarnih,
vrednost navadnih pa znaša
40 milijonov tolarjev. S tem,
ko so Laščani nedavno od
SKB banke odkupili še terja-
tve v višini 125 milijonov to-
larjev, so tudi po mnenju ste-
čajnega upravitelja Štajerske
pivovarne postali zelo resen
kupec. V Mariboru so se na-
mreč odločili, da pride v po-
štev le prodaja pivovarne in
ne samo najem, za katerega
so se zanimah tudi hčerinsko
podjetje Štajerske pivovarne
Tališ M, zasebno podjetje Ta-
ra in avstrijska pivovarna, ki
je tudi upnica Štajerske pivo-
varne. Razpis o prodaji bo
izšel prihodnji mesec, oce-
njena vrednost podjetja znaša
okrog 10 milijonov mark.
Stečajni upravitelj želi pivo-
varno čim prej prodati in po-
plačati upnike, kdaj bo zade-
va končana, pa bo odvisno
tudi od nekdanjih lastnikov
zemljišča, na katerem stoji
tovarna. V denacionalizacij-
skem postopku, ki traja že
nekaj let, namreč vztrajajo
pri vračilu v naravi.
JANJA INTIHAR
Nekoč lonci, danes
stavbno pohištvo
Celjsko podjetje Mik bo
prihodnji mesec v bivših
prostorih podjetja Emo pri-
čelo proizvodnjo zunanjega
stavbnega pohištva, ki ga
bo prodajalo pod blagovno
znamko Ce-plast. Okoli
1700 kvadratnih metrov po-
vršin so pred enim letom
kupili od Slovenske razvoj-
ne družbe, dobrega pol leta
pa so jih preurejali za za-
gon proizvodnje.
Sprva bo proizvodnja stekla
na 630 kvadratnih metrih, pri-
hodnje leto pa bodo dejavnost
razširili tudi na preostale kup-
ljene površine in uvedli še
druge proizvodne programe.
Razvojne načrte že imajo,
vendar direktor podjetja Mik
Franci Pliberšek o njih za
zdaj še ne želi govoriti. S
svojimi najožjimi sodelavci
se ta čas ukvarja predvsem s
proizvodnjo stavbnega pohiš-
tva, za katero se je odločil
kljub zelo veliki konkurenci
na trgu. Prepričan je, da bodo
s sodobno strojno opremo in
dobro skupino strokovnjakov
dosegali dobre rezultate. To
pomeni, da bi dve tretjini
proizvodnje morali izvoziti,
približno 30 odstotkov izdel-
kov pa bi prodali na domačem
trgu.
V podjetju Mik, ki se že
sedem let ukvarja z veletrgovi-
no za uokvirjanje slik, dela
trenutno šest delavcev, od ka-
terih jih bo konec tega meseca
nekaj odšlo na strokovno iz-
popolnjevanje v Italijo in
Nemčijo. Franci Pliberšek je z
javnim razpisom povabil k so-
delovanju še več delavcev, saj
načrtuje, da bi v podjetju sča-
soma bilo zaposlenih približ-
no 25 ljudi.	JI
Kako se bo razpletla zgod-
ba za celoten kompleks
Emo Posoda še vedno ni
znano. Sredi lanskega leta
je bila Mestna občina Celje
edina, ki se je prijavila na
razpis za prodajo komplek-
sa, ponoven zagon emajlir-
nice pa so napovedovali za
L januar. Po besedah župa-
na Jožeta Zimška so dogo-
vori s Slovensko razvojno
družbo zaključeni, v krat-
kem pa v Celju pričakujejo
odgovor. Podrobnosti o tem,
kakšen odgovor SRD priča-
kujejo v Celju, župan Zim-
šek ni povedal.
Hotel Paka kmalu nared
Junija bodo v Velenju odprli popolnoma obnovljen hotel
Velenje, peto največje me-
sto v Sloveniji, je v zadnjih
letih brez hotelskih uslug.
Na srečo bo kmalu drugače,
saj Hotel Paka, ki ga trenut-
no preurejajo, že dobiva no-
vo zunanjo podobo, nove
prizidke, kinodvorano in
podzemno garažo.
K izgradnji nekdanjega ve-
lenjskega Hotela Paka, v
njem je bila sprva tudi druž-
bena prehrana s samopostrež-
no restavracijo za rudarje, je
največ prispeval velenjski
premogovnik. Hotel so slove-
sno odprli 8. julija leta 1961.
Prvi direktor, užival je sloves
dobrega gostinskega in turi-
stičnega delavca, je bil Mitja
Lap. Hotel je vodil polnih
osemnajst let. Tedanji velenj-
ski politični veljaki so 30.
junija 1979 Lapa odstavili in
za novega direktorja imeno-
vali Toneta Hudarina. Do leta
1996 se je izmenjala vrsta
direktorjev, ki so hotel spra-
vili na kant.
Hotel je z veliko mero dobre
volje prevzelo velenjsko Go-
renj e-Gostinstvo, sedanji last-
nik. Stavbo v celoti obnavlja-
jo. Izvajalci del iz celjskega
Gradisa imajo srečo z letošnjo
milo zimo, saj lahko gradbena
dela izvajajo po načrtih. Vsa
gradbena in obrtniška dela naj
bi bila predvidoma končana
do konca maja, obnovljeni
hotel pa naj bi izročili name-
nu sredi junija, še pred pričet-
kom glavne turistične sezone.
Hotelski objekt je pod spo-
meniškim varstvom, kar je pov-
zročalo težave pri obnavljanju,
zunanje podobe namreč ne
smejo spremeniti. Veliko težav
je bilo tudi zaradi oken in sob.
ki so precej utesnjene. Novi
hotel bo imel sto postelj v
dvainpetdesetih sobah. Hotel-
ske storitve bodo namenjene
poslovnemu turizmu in tudi
športnikom. Na voljo bo več
konferenčnih dvoran, dve ki-
nodvorani s 60 in z 250 sedeži,
savna, frizerski in kozmetični
salon, jedilnica s 100 sedeži,
kavarna in slaščičarna, bar, ve-
lik vrt... Tudi parkiranje ne bo
povzročalo sivih las, saj bodo
imeli podzemne garaže in do-
volj velik zunanji parkirni pro-
stor. Hotel bo imel zunanje po-
žarne stopnice, kar je novost, in
dve dvigali ter dvigalo za potre-
be hotelskega osebja.
™-~IZ] LOJZE OJSTERŠEK
Eden izmed prizidkov k Hotelu Paka bo tudi nova kinodvorana.
Za novo komunalo
Na današnji seji upravnega odbora Savinjsko šaleške ob-
močne zbornice Velenje bodo obravnavali strategijo razvoja
komunalnega gospodarstva in izhodišča zakona o komunal-
nem gospodarstvu. Poročali bodo o delu območne zbornice v
minulem letu, osvetlili najpomembnejše letošnje načrte in
razpravljah tudi o državnem proračunu za leto 1998, ki še
vedno ni razvojno naravnan.	KL
BAROMETEII
Prevarani
državljani
Krekova družba, ki sodj
med pet največjih družb Zi
upravljanje, ne soglaša s pred-
logom, da bi se model lastiii.
njenja spremenil in bi lastnin-
ske certifikate oziroma delni-
ce iz pooblaščenih investicij-
skih družb prenesli v bodoče
pokojninske sklade. V Kreko-
vi družbi opozarjajo, da bi
pokojninski skladi utegnili
postati podaljšan finančni
vzvod države in bi se že olast-
ninjeni kapital pravzaprav po-
novno podržavil, poleg tega
pa bi se lastninjenje še dodat-
no zavleklo. Zato zahtevajo;
od vlade, da dosledno izpelje!
privatizacijo v skladu z obsto-,
ječim modelom.
Ugodneje tudi pri
Volksbank
Od februarja veljajo ugod-
nejše obrestne mere za goto-
vinska in namenska posojila
tudi v Volksbank-Ljudski ban-
ki. Najnižja obrestna mera
znaša TOM+6,75 odstotka za^
komitente in TOM-i-7,75 od-
stotka za nekomitente. Ugod-
na ponudba velja tudi za sta-
novanjska posojila. Obrestna;
mera za najem posojila do pet;
let znaša TOM+8,5 odstotka
ali celo TOM+6,5 odstotka ob
20-odstotnem pologu, za po-
sojilo do deset let pa TOM+9
oziroma TOM-i-7 odstotkov. '
Novo sejemsko
leto
Marca se bodo na ljubljan-
skem razstavišču pričeli sejmi
Alpe Adria, ki vsako leto pri-
tegnejo številne razstavljavce
in obiskovalce. Prvi bo sejem
Alpe Adria - Dom, ki bo od 3.
do 8. marca, med 17. in 23.
marcem bo turistična Alpe
Adria, serijo pa bo v aprilu
zaključil še sejem Alpe Adria -
Kulinarika, ki bo odprt od 31.
marca do 5. aprila.	JI
Sejem modnih novosti zaprl vrata
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v soboto zaprli vrata 45. sejma Moda-
fashion 98.
Sejem je na skoraj 4 tisoč kvadratnih metrih zbral 143 neposrednih razstavljalvcev iz devetih
držav. Letošnji sejem je bil kakovosten prikaz slovenske modne ustvarjalnosti, ki so ga popestril'
tudi številni tuji razstavljavci. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je v svojem nagovoru ob
otvoritvi poudaril, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da bi se nazadovanje sloven^^
tekstilne industrije zaustavilo in bi se njen položaj, gledano dolgoročno, spet popravil. Na sejiTi^
so razstavljala tudi številna podjetja s Celjskega.	T. TAVČAB
Del razstavnega prostora Polzele - tovarne nogavic d.d..
1. SNOPIČ
TEMA TEDNA
□
Cicibanu se posedajo tla
Velenjski vrtci so potrebni obnove - V občinah celjske regije ima varstvo v vrtcih vec kot 8500 otrok - Večina staršev plačuje približno 40 odstotkov ekonomske cene
skoraj vsi velenjski vrtci so potrebni popra-
vila, saj so stari več kot dvajset let. Prihodki, ki
jih pridobijo z ekonomsko ceno storitev, ko-
maj zadoščajo za pokritje tekočih stroškov,
osnovno preskrbo in plače zaposlenih. Od
septembra lani so v Vrtcih Velenje, ki jih
obiskuje 1300 otrok, kupili zelo malo otroških
knjig in igrač. Ker so bili že skoraj prisiljeni v
varčevanje pri prehrani otrok, tudi za obnovo
objektov, med njimi je najbolj kritična enota
Ciciban na Gorici, doslej še niso našli denarja.
Potrebovali bi dodatno denarno pomoč, ki jo
lahko nudi le občina. Ciciban, ena izmed osemnaj-
stih velenjskih enot, letos vključuje v svoje progra-
me približno 120 malčkov V kletnih prostorih
pod njihovimi igralnicami, spalnimi prostori in
kuhinjo so se posedla tla. Po podatkih geoloških
služb se je posedanje že zaustavilo in ne pomeni
neposredne nevarnosti za otroke. »Vrtec so leta
1978 zgradili na močvirju, kljub temu da so
strokovnjaki že takrat odsvetovali gradnjo,« je
povedala Metka Čas, ravnateljica Vrtcev Velenje,
in dodala, da Cicibanu doslej še ni uspelo pridobiti
uporabnega dovoljenja. Zaradi moč\^matih tal so
se začeli že pred leti kletni prostori postopoma
ugrezati in polniti s talnico. »Voda, ki se nabira v
kletnih prostorih, povzroča v vrtcu vlago in hlad,«
pravi ravnateljica. »Skušali smo jo že odstraniti s
črpalko, vendar problemu nismo bili kos. Potreb-
na bi bila temeljita obnova. Zaradi ugrezanja so
stene in tla v kleti razpokala, probleme pa smo
imeli tudi z vodovodno in centralno napeljavo, saj
so se tla premikala, sočasno pa so pokale cevi.
Lahko bi naredih drenažo, vendar bi bila to zelo
draga rešitev.« Samo za najnujnejšo obnovo prit-
lične stavbe bi morali odšteti približno dvajset
milijonov tolarjev. Hkrati naj bi se v enoti Lučka na
Kardeljevi ploščadi lotili tudi popravila strehe, ki
že močno pušča.
»Kljub pomanjkanju denarja smo v minulih
štirih letih v enoti Kekec obnovili podstrešje in
uredili dve novi igralnici, v enoti Vrtiljak smo iz
večnamenskega prostora uredili igralnico in s
pomočjo krajevne skupnosti desni breg naredili
ograjo okoli vrtca. V Cicibanu smo zamenjali
okna, v enotah Tinkara in Kekec pa poskrbeli za
novo kritino,« pojasnjuje Metka Čas. Obenem
poudarja, da lahko ob naraščanju življenjskih
stroškov z ekonomsko ceno zagotavljajo le nivo
dosedanjih storitev, pa še te so določene po
starih normativih, ki naj ne bi več veljali. Po
novih normativih bi v Vrtcih Velenje lahko
zaposlili še petnajst delavcev (dva hišnika, se-
dem pomočnic vzgojiteljice...), vendar tega
zagotovo ne bodo storili.
Pred dnevi so velenjski svetniki obravnavali
15-odstotno povišanje ekonomske cene v vrt-
cih in navsezadnje so višjo ceno potrdiH,
vendar z velikim negodovanjem predstavnikov
koalicije socialne, krščanske in ljudske demo-
kracije. V pismu so svetniki namreč zapisali,
da se bodo ob morebitnem povišanju cen
morali odločati o javnem pozivu staršem, naj
prekinejo s plačevanjem računov za otroško
varstvo, dokler občina ne vzpostavi pregledne-
ga gospodarjenja na tem področju. Župan
Srečko Meh je poudaril, da so lani za otroško
varstvo namenili 376 milijonov tolarjev, letos
pa naj bi namenili 379 milijonov tolarjev, kar
je 40 milijonov tolarjev več od vsote, predvide-
ne po republiških merilih.
V Vrtcih Velenje za zdaj ugotavljajo, da standard
oskrbe velenjskih malčkov ne dosega več standar-
da oskrbe v vrtcih drugih občin. S prihodki od
ekonomske cene objektov ne morejo vzdrževati in
skrbeti za popravila. Ekonomska cena, ki znaša v
Velenju za oskrbo mlajših otrok 38.282 tolarjev,
za oskrbo starejših pa 35.271 tolarjev, se pri njih
razporedi takole: 73 odstotkov prihodka porabijo
za plače delavcev, 19 odstotkov za materialne
stroške in 8 odstotkov za prehrano. Približno 70
odstotkov ekonomske cene krije država, ostali del
pa starši. Takšno razmerje velja že vrsto let.
Plačila staršev
Za programe v vseh slovenskih vrtcih plačujejo
starši od 15 do 80 odstotkov ekonomske cene.
Glede na mesečne prihodke na družinskega člana
jih razvrstijo v osem plačilnih razredov. Oglejmo
si primer: če znaša mesečni neto dohodek na
člana družine 16 tisoč tolarjev, uvrstijo starše v
prvi (najnižji) plačilni razred, kar pomeni, da
plačajo 15 odstotkov ekonomske cene; če znaša
neto prihodek na člana družine več kot 122 tisoč
tolarjev, spadajo starši v osmi (najvišji) plačilni
razred in plačajo polno ceno oskrbe oziroma 80
odstotkov ekonomske cene; če znaša neto priho-
dek na člana družine od 32.732 do 45.007
tolarjev, spadajo starši v četrti (srednji) plačilni
razred in plačajo 40 odstotkov ekonomske cene.
Iz preglednice je razvidno, da imajo trenutno
najvišje ekonomske cene na Celjskem v vrtcih
občin Vojnik, Šentjur in Radeče, najnižje pa v
vrtcih občin Gornji Grad, Ljubno in Luče. Za
izračun ekonomske cene uporabljajo v vrtcih
različne metodologije, ki jih narekuje poraba.
Na ekonomsko ceno najbolj vpliva število delav-
cev glede na število otrok, vključenih v varstvo.
Ponekod predstavlja cena delavcev kar 85-od-
stotni delež ekonomske cene. Za izračun je
pomembno tudi število otrok v oddelku. Manjše
število otrok v oddelku pomeni višjo ekonomsko
ceno. V nekaterih občinah novih ekonomski cen
občinski svetniki še niso potrdili, vendar bodo to
morali storiti do konca marca.
V celjski regiji obiskuje vrtce približno 8500
otrok, največ v občinah Celje, Žalec in Velenje,
najmanj pa v občinah Ljubno, Luče in Kozje. V
občinah Celje in Velenje imajo tudi razvojne oddel-
ke, namenjene varstvu otrok z motnjami v razvoju.
KSENIJA LEKIČ
Kletni prostori pod igralnicami velenjskega Cicibana so se vrsto let prav počasi posedali.
Za najnujnejšo obnovo vrtca bi morali odšteti približno dvajset milijonov tolarjev.
Koliko stanejo vrtci na Celjskem?
Preglednica ekonomskih cen celodnevnih programov v vzgojno varstvenih zavodih po
občinah celjske regije prikazuje tudi podatke o številu otrok, vključenih v različne
programe, povprečno zasedenost vseh enot v posamezni občini in povprečni plačilni razred,
v katerem je največ staršev.
□
CEUSKA KRONIKA
Kralji vina in icopriv
Bori&The Young Ones: celjski rokerji o Celju in za Celje
Boris Jug, Gorazd Tratnik
in Bojan Kljakovič so pred
več kot desetimi leti ustano-
vili trio The Young Ones,
potem pa so se znani celjski
rokerji združili z izvirnim
ustvarjalcem Borijem Zu-
pančičem in 8.februarja
1995 z imenom Bori&The
Young Ones prvič nastopili v
Pop teatru.
Štartali so na kulturni praz-
nik in triletko na valetinovo
zaznamovali v Zlatorog Clu-
bu. Boris Jug-Sikers igra solo
kitaro in pomaga s spremlje-
valnim vokalom, Gorazd
Tratnik-Goki igra bas kitaro,
Bojana Kljakoviča je pri bob-
nih zamenjal Tomaž Črnej-
Tuži, na tamburin igra Andrej
Vovk-Vuki, vodilni vokal pa
je Dalibor Zupančič-Bori, ki
hkrati igra ritem kitaro. Sprva
so na svojstven način preigra-
vali stare rokovske komade, v
zadnjem obdobju pa ustvarja-
jo tudi avtorsko glasbo (avtor
besedil in skladb je Bori) in
lansko pomlad so za promo-
cijske namene v omejeni na-
kladi izdali zgoščenko z naslo-
vom Nitke.
»Za nami je že veliko zim in
o starih mačkih govori avto-
biografska skladba, naša in-
timna himna Kralji vina in
kopriv. V glavnem nastopamo
na ožjem štajerskem koncu in
smo klubski band,« pravi Bo-
ri, ki skupaj z The Young Ones
upa, da bodo do konca leta
našli založnika za zgoščenko,
na kateri bi bilo vsaj deset
komadov. Na promocijskem
disku so Celan, Wimbldon
(himna teniške družbe pri
A&M Jezernik, kjer band tudi
vadi) in Nitke.
Bori Zupančič je tudi uve-
ljavljen slikar (v tedniku že
nekaj let objavlja Viteze bele-
ga mesta), v sedemdesetih pa
je v generaciji Sagadinov igral
košarko in v Splitu dosegel
odločilne koše za uvrstitev
Celja v drugo jugoslovansko
ligo. Slikarka je tudi žena Lji-
Ijana Praprotnik-Zupančič
(krajše Miša), ki je veliko
objavljala v Cicibanu in nato v
PIL. Po izobrazbi je arhitekt-
ka in je med drugim prenovila
kavarno Union.
Gorazd Tratnik je po izo-
brazbi sociolog in je v štorski
železarni vodil izboraževalne
programe. Njegov oče Zoran
je dolgo vodil nekdanjo SIS za
raziskovalno dejavnost in pro-
jekte Mladi za napredek Celja.
Gorazd je poročen z Jano
Špendl, ki je arhitektka v Al-
posu (slikarka je tudi njena
najstarejša sestra Irena, oče
Drago pa je bil zelo priljub-
ljen ravnatelj IV.osnovne šo-
le).
Bojan Jug je sin pokojnega
pedagoga in najbolj znameni-
tega celjskega športnega do-
pisnika Karla Juga. Tomaž Čr-
nej je sin znanega veterinarja
dr.Janeza Črneja. Z nekda-
njim akrobatskim smučarjem
Matejem Sivko sta kot prva v
Celju poskušala s prodajalno
rabljenih oblačil (second
hand-shop), nato na noge po-
stavila Pop teater, zdaj pa se
nagibata k otvoritvi lokala v
dveh nadstropjih za trgovino
Soča. Za bobni Tužija obča-
sno zamenp Boštjan Verd-
nik-Verdi, ki je bil pred štiri-
mi leti državni prvak v deska-
nju in v naslednji zimi skupni
zmagovalec pokalnega tek-
movanja. Zato ni naključje,
da je v Celju odprl boardersko
trgovino Factory store, v do-
mačih Grižah pa je še bolj
znan po pizzeriji Verdi-Verdi.
ŽEUKO ZULE
Foto: SHERPA
Gorazd Tratnik, Boris Jug in Bori Zupančič v elementu.
Goki, Toži, Bori in Sikers na ilustraciji za album Kralji vina in kopriv.
(Avtor: Dalibor B.Zupančič)
IZJAVA
TEDNA
»Kartoteko znanih Sloven-
cev ustvarjam deset let. V njej
imam podatke o 12.000 lju-
deh in več kot 30.000 fotogra-
fij. Tedensko dobim 40 do 50
vabil za obisk prireditev, de-
set tipkanih strani za rubriko
Šepet sedmega dne v Nedelu
pa v povprečju pišem približ-
no deset ur.«
Aleksander Lucu - »Luc«,
kronist družabnega življe-
nja na Slovenskem.
Foto: ŽEUKO ZULE
Stanelova po evropsko
Ob sobotah Stanetova ulica v Celju - pred lekarno ali Kompasom - zaživi v ritmu evropskih
metropol. Dopoldanski vrvež je prijetno pomešan z zvoki Zoranove harmonike in
tamburina in prav okrog fanta iz Slovenske Bistrice je vedno največja gneča.
»Na Karlovem mostu v Pragi in Latinski četrti v Parizu sem užival v pouličnih muzikantih in se
odločil, da bom na enak način predstavljal štiriletno učenje harmonike. Ob četrtkih sem v
Mariboru, ob petkih na Ptuju in ob sobotah v Celju, kjer najraje igram. Ljudje so bolj sproščeni,«
pravi Zoran. Njegov repertoar obsega blizu 100 skladb, z igranjem pa se med čakanjem na
zaposlitev tudi preživlja. »Nekaj težav sem imel le na Ptuju, kjer me je preganjala policija.
Celjska mentaliteta je bolj naklonjena uličnim umetnikom in v mestnem jedru je vse lepše, ko
zaigram.«	ŽEUKO ZULE, Foto: GREGOR KATIČ
GRAFIT
Puberteta je čas,
ko ženski glas
mutira od
»ne« do »ja.«
Na zidu pokrajinskega
muzeja ob vstopu v celjski
mestni park.
Celjan
Avtor besedila in glasbe;
Dalibor B. Zupančič
Sem rojen v Celju
Sem pravi Celjan
Gor rastel v Celju
V	Celju poznan
V	Celju živim
V	Celju trohnim
Iz dneva v dan
In gledam ta luft
Ki se vali
Iz celjskih betic
Da me spreleti:
Vse to vdihujem
Vse to požiram
To pa zato
Ker sem Celjan
Tu je t't in tu je t'ta
Tu je kok in kuo bi rad
Tu je pje in tu je jeVe
Tu je...
Celje je mesto
Ki me pozna
Včasih sem mislil:
Tu ne bo za živet
Zdaj pa me strah je
Da v Celju bom moral
Nazadnje še umret
In gledam ta folk
Ki se podi
Po ulicah celjskih
Da me spreleti:
Vsi ti vaščani
Vsi ti meščani
So to zares
Pravi Celjani
Tu je t't in tu je t'ta
Tu je kok in kuo bi rad
Tu je pje in tu je jeVe
Tuje...
V	Celju zdaj bivam
In tu sem doma
V	Celju se staram
In to se pozna
V	Celju bom pustil
Vse svoje upe
Tukaj požrl
Življenja bom strupe
Ko pa nekoč
Mi bo vsega dovolj
Podam se na pot
Daleč od tod
A živet nikjer
Mi ni v veselje
Povsod imam zraven
Tebe - Celje
Tuje t't in tuje t'ta
Tuje kok in tuje kuo bi
rad
Tuje pje in tuje jeVe
Tuje...
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
□
Razdevicena Rinica
Slap Rinka je bil dolga leta
eden največjih plezalnih
problemov pri nas. Zaradi
dike količine vode v slapu
lamreč ni zamrznil del pri
sveči. Vedno je manjkalo za
nekaj metrov ali pa se je le
za kratek čas naredila tanka
ledena cev. Po zaslugi de-
setdnevnega hladnega vre-
Eena v začetku februarja,
I so temperature dosegale
oli minus 15 stopinj, pa je
ilap toliko zamrznil, da so se
lomačini in tudi nekateri
irugi plezalci začeli bolj re-
no spogledovati z deviš-
l\'om »Rinke«.
Andreju Grudniku in An-
tonu Pavliču-Čifu, ki se pri-
pravljata za spomladansko
limalajsko odpravo na Kum-
bakarno (Žanu), sta se pri-
ilružila Cene Roban in Jernej
Crudnik in 3. februarja so
'naskočili« Rinko. Najprej jih
ie čakal velik podstavek, ki
običajno zamrzne vsako zi-
mo. Ker sveča ni bila spojena
s podstavkom, so zavih na
iesno. Ledu, ki se je nabral
drobnih poličkah, je bilo le
^ vzorec. Plezanje po teh
sobicah zahteva pravo moj-
strstvo ter obilo sreče. Nič
He ni bilo s prečko na levo.
''ri sveči je vodilni Jernej
'^rudnik zavrtal ledeni vijak,
Staknil zatič za varovanje in
'Nadaljeval po sveči, ki je bila
^olga 25 m. Sledilo je izredno
'evarno plezanje, ko lahko
^'sak čas pričakuješ, da boš s
svečo vred zgrmel na podsta-
Jernej je bil praktično že
•Na koncu sveče, ko mu je
spodrsnilo in je poletel dvaj-
s®^ (izredno nevarnih) me-
j^ov navzdol. K sreči ga je
^deni vijak zadržal. Razen
prask in udarca v ko-
l^olec, drugih poškodb ni bi-
Za ta dan so zaključili s
^'ezanjem.
četrtek, 5. februarja, so
pod slapom spet Grudnik,
in Čif. Ker so v torek
Pestili v slapu pritrjene vrvi,
° Se lahko dokaj hitro povz-
pi do sveče, kjer so si uredih
J ^no stojišče. Po napetem
^zanju je Andreju Grudniku
JPelo preplezati svečo. Nato
je sledil Cene Roban, kot
zadnji pa je plezal Anton Pa-
vlič-Čif. Z njim se je narava
malce poigrala, kajti na koncu
sveče se je pod njim porušilo.
Kar ne morem si zamisliti, da
bi se to pripetilo vodilnemu v
navezi, bilo je potrebno kar
nekaj truda, da se je »Čif«
rešil iz ledeno mokrega obje-
ma.
Smer so tehnično ocenili s
plus 6, minus sedem, tej oce-
ni pa so dodali XX, kar po-
meni velika nevarnost, da se
poruši slap. Predvidevam,
da slap Rinka ne bo doživel
veliko ponovitev. Vse čestit-
ke plezalcem, še posebej,
ker so ta problem rešili do-
mači alpinisti.
Eden zadnjih ledenih veli-
kanov (slapov) je bil preple-
zan. Izredna vrednost vzpo-
na se bo pokazala šele čez
čas.
F. HORVAT
Je gripa že pred vrati?
Na Celjskem vse več obolenj zgornjih dihalnih poti - O epidemiji ali gripi še ni mogoče govoriti
Od sredine preteklega ted-
na so ambulante v zdravs-
tvenih domovih na širšem
celjskem območju vse bolj
polne. Samo v nedeljo je po-
moč v dežurnih ambulantah
za otroke in odrasle iskalo
pomoč zdravnikov dvakrat
več ljudi kot običajno.
Težave so pri vseh približ-
no enake: povišana tempera-
tura, bolečine po vsem tele-
su, kašljanje in nahod. Tako
v zavodu za zdravstveno
varstvo kot v celjskem
zdravstvenem domu poudar-
jajo, da ne gre za epidemijo
gripe in da ni razlogov za
preplah.
»Res se je v zadnjih dneh
povečalo število akutnih res-
piratornih infektov oziroma
prehladnih virusnih obolenj,
vendar številke prav nič ne
odstopajo od lanskih,« pojas-
njuje mag. Alenka Maligoj
Skaza iz epidemiološke služ-
be v celjskem zavodu za
zdravstveno varstvo. »V de-
cembru smo zabeležili tisoč
primerov, v januarju 600, v
februarju pa doslej 296. O epi-
demiji za zdaj še ne moremo
govoriti, pa tudi o gripi ne, kar
so nam v začetku tedna potr-
dili tudi na ljubljanskem inšti-
tutu za varovanje zdravja. Ni
še namreč dokazano, da bi
obolenja povzročal natančno
določen virus.«
Infekcijo zgornjih dihalnih
poti povzroča več virusov, ki
se prenašajo po zraku in s
predmeti. V zavodu za
zdravstveno varstvo zato
opozarjajo ljudi, naj se ne za-
držujejo v zaprtih prostorih,
kjer pa to ni mogoče, kar velja
zlasti za vrtce, šole in druge
ustanove, naj čim bolj pogo-
sto zračijo prostor. Potrebno
je tudi redno umivanje rok,
dobro pa se je tudi izogibati
sicer podzavestnim gibom
rok po obrazu, saj se povzro-
čitelji infekcije prenašajo tudi
po dobro prekrvavljeni oče-
sni veznici.
Virusna infekcija običajno
traja tri do pet dni. Dr. Andrej
Žmavc iz Zdravstvenega do-
ma Celje priporoča, naj se
oboleli prve dni zdravijo sa-
mi. Treba je čim več počivati,
piti veliko mlačnih napitkov,
najbolje zeliščnih čajev, proti
povišani temperaturi bodo
pomagali hladni obkladki ali
pa panadon pri otrocih in as-
pirin pri odraslih, uživati je
treba tudi C vitamin, dobro-
došel pa bo tudi andol, ne-
oangin ali kakšno drugo
zdravilo, ki ga je mogoče ku-
piti brez recepta. Če se stanje
po treh dneh ne izboljša, ali
če se ob običajnih znakih vi-
rusne infekcije pojavita še
močan glavobol in bruhanje,
je potrebno, svetuje dr.
Žmavc, nemudoma obiskati
zdravnika.
JANJA INTIHAR
Zlata bučka za
ledeni polfub
z razglasitvijo treh najlep-
še oziroma najbolj domisel-
no urejenih izložb so v pe-
tek v Društvu propagandi-
stov Celje zaključili, letos že
peti, razpis za tematsko iz-
ložbo, ki ga ob valentinovem
pripravljajo v spomin na
svojega pokojnega člana
Zdravka Božičnika-Žičija.
Do konca januarja so v
društvu prejeli 14 prijav na
razpis, po besedah predsed-
nika Petra Naraksa pa so se v
komisiji po temeljitem tehta-
nju mnenj odločili, da podeli-
jo eno zlato in dve srebrni
bučki. Zlato bučko za izložbo
v Centrovi prodajalni na Glav-
nem trgu, poimenovano »Tea-
tanic - ledeni poljub«, sta pre-
jela Milena Lipovšek in Sta-
ne Hrovatič (na sliki), dve
enakovredni, srebrni bučki
pa so podelili Branki Artiček
za izložbo »Bela znanilka lju-
bezni« v prodajalni Borovo
ter Karli Skalič za izložbo »In
ni morja« v prodajalni Volna
Trgovskega podjetja Moda
Celje. IS, Foto: SHERPA
10
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Torek pod krinko
Kje, kdaj, kako bomo letos počastili in pospremili pusta, vam ponujamo v predpustnem meniju - Izberite in se veselite
Letos sta se Sveti Matija in Pust odločila, da
praznujeta skupaj, oba na 24. februarja dan.
Star slovenski pregovor pravi, da Matija led
razbija, če ga ni, ga pa naredi, za Pusta pa je
znano, da je preganjalec zime in znanitelj
prihoda pomladi. Bomo videli, kako zaneslji-
va sta bila letos v svojih napovedih. Zaneslji-
vo pa bo letošnji pust spet vesel, norčav,
nagajiv, za naše šolarje pa še posebej sproš-
čen, saj vpada v čas zimskih počitnic. In kako
ter kje bomo letos pustovali na Celjskem?
Celjani bodo pustovah pred Muzejem no-
vejše zgodovine na Prešernovi uhci, kjer bosta
dve prireditvi, dopoldanska za otroke, ki se
bo pričela ob 10. uri in popoldanska za vsako-
gar, ki se bo želel poveseliti, se nasmejati in se
nagledati živopisnih mask. Popoldanski del
maškarade se bo pričel z zborom mask od
14.30 ure dalje pred Narodnim domom, od
koder bo ob 15.30 uri povorka krenila po
mestnih ulicah.
Na pepelnično sredo pripravljajo člani DPD
Svoboda iz Zagrada pokop pusta. Žalno slove-
snost in pokop pusta bodo pripravili pred
samopostrežno trgovino na Polulah.
V organizaciji Občinske zveze prijateljev mla-
dine Celje so se včeraj, v sredo, zaključile
pustne delavnice, za pustno soboto pa priprav-
ljajo izlet z otroškim zabavnim avtobusom na
beneški karneval. Avtobus bo v Benetke odpe-
ljal ob 5.30 uri, po postanku v Portoguaru,
ogledu Markovega trga v Benetkah ter seveda
rajanju na beneškem karnevalu pa se bodo
izletniki (otroci v spremstvu staršev, seveda)
ob 20. uri vrnili proti domu. V nedeljo pa za
najmlajše pripravljajo otroško maškarado v
dvorani Celjskega sejma. Tudi letos bo pustno
rajanje razdeljeno v dva dela, ob 15. uri za
predšolske otroke in mlajše osnovnošolce, ob
17. uri pa še za starejše osnovnošolce in sred-
nješolce.
Na pusta pa ne bodo pozabili tudi v celjskem
Centru Interspar, kjer pripravljajo veselo pust-
no rajanje na pustno soboto po IL uri, od pusta
pa se bodo ob veseUh koračnicah in salvah
smeha poslovili na pepelnično sredo ob 17. uri.
Na Šentjurskem bodo v soboto, 21. februar-
ja, pustovali v kulturnih dvoranah na Ponikvi
pri Grobelnem (ob 14. uri) ter v Šentvidu pri
Planini (ob 20. uri). Na pustni torek, 24. fe-
bruarja, bo pustovanje na šentjurskem Mest-
nem trgu ter pred Kulturnim domom v Gorici
pri Slivnici (obakrat ob 15. uri), rajanje pa so
napovedali tudi v Dramljah.
V Rogaški Slatini se posebno veselijo Pašni-
ka, velike pustne povorke, ki bo v soboto, 21.
februarja. Povorka bo med Strossmayerjevim
in Kulturnim domom, kjer bo nato rajanje.
Začetek povorke s kurenti, otroškimi maskami
in skupinami bo ob 14. uri, ob 16. uri pa bodo
najboljše maske nagradili. V Rogaški Slatini bo
na pustno soboto zvečer še možnost pustova-
nja v Kristalni dvorani ter v restavraciji Pošta
(obakrat ob 20. uri). Na pustno nedeljo bo v
Teniški dvorani slatinskega športnega centra
teniški turnir v maskah za dvojice (ob 9.30). Na
pustni torek bo (ob 20. uri) spet norčavi ples v
Kristalni dvorani. Pusta bodo v Rogaški Slatini
pokopah v sredo, 25. februarja (ob 16. uri),
pogreb s folklorno skupino Minerali pa bo pred
Zdraviliškim domom.
Pustnaki v Mozirju so že v soboto odprli
pustno sezono, saj so bili prvič povabljeni na
tradicionalni pustni karneval na Ptuj. Tudi dru-
gače bodo letos svoje sodelovanje razširili, saj
bosta pred nedeljsko popoldansko povorko v
Šoštanju pustna župana Pusta mozirskega in
Pusta šoštanjskega podpisala listino, o pobrate-
nju. Mozirski pustnaki, ki letos beležijo 107 let
pisane tradicije, so se pri pripravi programa
oprii na tradicijo. Tako bodo danes, na debeli
četrtek, ki je tudi pustov stric, podehli trške
pravice Ivu Dajčerju, v soboto zvečer pa v TVD
Partizan pripravili gala maškarado. V nedeljo
dopoldne se bodo odpravili po trških mejah,
popoldne pa na trgu v Mozirju pripravili veliko
otroško maškarado, na kateri se bosta predsta-
vila tudi prava klovna. V ponedeljek se bodo
pustnaki z orkestrom Boj se ga odpravili na
ofiranje, osrednji dan pustnih dogajanja pa bo,
kot vedno, v torek.
Najprej se bodo pustnaki iz opozicije pre-
stavili v pozicijo, saj bodo zjutraj prevzeli
oblast v mozirski občini, nato pa v mozirskih
in nazarskih podjetjih na hitro razrešili vso
tekočo problematiko. Popoldanski karneval-
ski program bo v znamenju pusta gradbenika
(menda v občini vedo zakaj), pustnaki pa
bodo zaradi sporov med zgornjesavinjskimi
občinami postavili sanatorij za ostarele pust-
nake. Zvečer bo v Partizanu torkova maškara-
da z ansamblom Vesna, nato pa se bo ob
polnoči zgodila bridka resnica, ko bo umrl
pust, ki ga bodo položili na pare in ga v sredo
kremirali na Pekovih lavah. Mozirski pustnaki
trdijo, da bo letošnji program zelo dober, k
boljšemu finančnemu sodelovanju pa bi ^^
radi privabili tudi občino Mozirje.
V	Lokovici in Šmartnem ob Paki pripravi^
jo otroško maškarado. V obeh krajih bo^
otroci rajali v soboto od 14. ure dalje.
V	Rdeči dvorani v Velenju bo pustna prirej
tev za otroke v nedeljo, 22. februarja ob 14. ^^
Nastopila bo glasbena skupina Globus Ba^
Na Titovem trgu bo prav na pustni torek, i
februarja ob 15. uri, veliko otroško rajanje,
ga pripravljata Medobčinska zveza prijatelji
mladine in Kulturni center Ivana Napotnili
Nastopili bosta pevka Laura Pešak in animac
ska skupina Kanta.
Vojničani bodo pustovali v Novi Cerkvi, kj
bo v soboto, 21. februarja, 11. tradicional
pustni karneval. Pričel se bo ob 13. uri
karaokami (v središču Nove Cerkve), ob 14. i
pa bo pustna povorka krenila z igrišča p
osnovni šoli proti gasilskemu domu. Ob 19. ^
bo veselo pustno rajanje v dvorani gasilske]
doma. Igral bo trio Pogladič, najboljše masi
pa bodo nagradili. To osrednjo občinsko prit
ditev organizirata turistično in gasilsko društi
iz Nove Cerkve ter občina Vojnik. Turističi
društvo Dobrna pa je organizator pustne]
pokopa. Prireditev »Pokop pusta« bo v sred
25. februarja ob 15. uri v središču Dobrne.
Osrednja pustna prireditev v občini Žalec t
letos na Vranskem. Turistično društvo z Vra
skega se je po nekaj sušnih letih ponovi
odločilo za oživitev karnevala. Ta bo na pust
torek, pričel pa se bo ob 16. uri, ko bo s tri
krenila na pot pustna povorka z 20 vozmi
neštetimi skupinskimi ter posamičnimi mask
mi. Zvečer bo vse do polnoči na trgu igi
ansambel Robija Zupana. Zabavno bo tudi i
pustno soboto popoldne, ko bodo na trgu i
Vranskem med drugim slavnostno proglas
rojstvo nove slovenske občine Vransko, predf
sali davščine in ostala pravila. Zvečer bo zaba\
in ples v gostišču Filač. V sredo, 25. februaij
bodo pusta pokopali, prav tako na Vranskeii
Kulturno društvo Vrbje pripravlja pokop pua
ob 16. uri v Vrbju. In še korak v Griže: tamkaj
nje DPD Svoboda pripravlja veliko pustno ma
karado, ki bo v soboto, 21. februarja s pričetko
ob 20. uri. Pela bo Irena Vrčkovnik, za glasbo
ples pa bo skrbel ansambel Happy band.
Laščani bodo letos pustovali v nedeljo, 2
februarja, na občinskem dvorišču. Prirediti
sicer pripravlja laški otroški vrtec, vendar polf
otrok vabi na krof in topel čaj tudi vse odrasl
ki si vsaj enkrat na leto želijo odeti še kakšr
drugačno masko. Zabava se bo pričela ob 1!
uri, za veselje pa bodo poskrbele vzgojitelji(
ob pomoči laških mažoretk in mladih godbeii
kov na pihala.
Društvo prijateljev mladine Vitanje bo prir
dilo veselo pustovanje v torek, 24. februarja, c
15. uri v Kulturnem domu. Turistično društi
Zreče in društvo prijateljev mladine prirejal
veliko pustno maškarado v Zrečah v nedelji
22. februarja, s pričetkom ob 15. uri. Zboru
mesto mask bo ob 14. 30 na tržnici v Zrečal
Skupinske in posamične maske bodo nagradi
z denarnimi in praktičnimi nagradami. V Sl<
venskih Konjicah bo društvo prijateljev mlad
ne priredilo pustovanje na pustni torek. Zb(
mask bo ob 15.30 pred kulturnim domom, o
koder bodo maškare v sprevodu krenile p
starem mestnem jedru do Športne dvorani
kjer bo pustno rajanje. Vse maske bodo dobil
tudi čaj in krofe.
M.A., Foto: SHERP
Kurenti imajo v tem času veliko dela, veliko obhodov in obiskov krajev, kjer jih veselo
pričakujejo in dočakajo. Tako je bilo tudi pred dnevi v celjskem mestnem središču, kjer je
nastal tale posnetek.
Želim ti varno ljubezen
Republiški inštitut za varovanje zdravja je ob Valentinovem skupaj z zavodi za zdravstve-
no varstvo in s številnimi cvetličarnami zopet opozoril, kako pomembna je varna ljubezen.
V Celju so že v petek na Prešernovi ulici delili srčke s prilepljenimi kondomi.
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji za aidsom obolelo 62 oseb, prijavljenih je bilo tudi 64
primerov okužbe s HIV V letu 1996 je bilo prijavljenih deset primerov aidsa, v letu 1997 pa le
eden. Med obolelimi je 60 odraslih (54 moških in 6 žensk) in dva otroka - deček in deklica. Ob
postavitvi diagnoze je bilo več kot polovica moških starih med 25 in 29 let, največ odrashh
bolnikov se je predvidoma okužilo pri spolnih stikih z moškimi. Pet odrashh bolnic se je
okužilo s heteroseksualnimi odnosi, ena pa pri injeciranju ilegalnih drog v tujini. Oba otroka sta
se okužila od svojih mater.	JI, Foto: SHERPA
1. SNOPIČ
ZLATE POROKE
11
Juvanje na zlati poroki
Liverjeva iz Juvanja v bližini Ljubnega sta na svecnico praznovala pol stoletja skupnega življenja
pol stoletja je minilo, kar
jta se Voduškova iz Juvanja
odpravila na Brezje. Nedelja
je bila, ko so ju najprej okli-
(■ali v radmirski cerkvi, nato
pa sta odšla na pot z vlakom,
ponedeljek zjutraj ob 6.
liri sta duhovniku, priči sta
[jila župnik in mežnar, rekla
„da«. Njun vlak je namreč
odpeljal že dve uri kasneje.
\;a Brezju sta se Voduškova
poročila zato, ker nista ime-
la denarja, da bi sorodnikom
in drugim pripravila veliko
ohcet.
my
Pol stoletja kasneje sta Vo-
duškova in njuni trije otroci
pripravili drugačno ohcet, s
katero so proslavili še tisto
pred leti. Ponovni »da« sta
izrekla prav tako v ponede-
ljek, toda popoldne, pred rad-
mirskim župnikom Jožetom
Vratanarjem, na njuni zlati
poroki pa so se zbrali vsi pre-
bivalci Juvanja. »Sedaj ni več
pomemben denar, pomem-
bna je dobra volja,« je prešer-
no zatrdila zlatoporočenka
Marija in dodala, da je bilo na
slavju tako lepo, da lepše ni
moglo biti.
Sicer je Marija v Juvanje
prišla iz Home, kjer je živela
3ri starih starših, nato pa jim
e prastric zapustil domačijo v
uvanju. »Sama sem šla služit
ie z devetimi leti, pa mi ni
Mlo hudo. Kamor sem šla, so -
ime imeli radi,« je pripovedo-
'vala zlatoporočenka, ki je
moža Franca spoznala med
takšnim »služenjem« pri Jer-
manovih v Juvanju. Franc je
bil rojen na Mrzlem Polju pri
Radmirju, kjer je zraslo nekaj
flosarjev. Tudi Franc se je po-
dajal na rajže s flosarji, bil je
čevljar (tudi v partizanih je bil
nekaj časa), pa v žagi je preži-
vel nekaj let, skratka, delal je,
kar mu je prišlo pod roke, da
je preživel svojo družinico.
Kmetija ni bila dovolj velika
za preživljanje, zato se je za-
poslila tudi Marija. Ko so
otroci zrasli, je delala najprej
pri kmetijski zadrugi, nato pa
v kamniškem Titanu.
»Kaj češ, vedno je treba iti
naprej, pa dobro voljo grun-
tat,« je izdala gospa Marija
recept za uspešno skupno
življenje. Tudi na službene
dni ima Marija lepe spomine,
kar ni čudno, saj še vedno
izžareva obilico dobre volje,
optimizma in veselja do živ-
ljenja.
Marija in Franc sta precej
časa posvetila tudi gasilcem v
Radmirju, gospa Marija je bila
nasploh med prvimi ženska-
mi v gasilski organizaciji. Naj-
lepše spomine imata Liverje-
va, tako jima rečejo Juvanjča-
ni, na leto, ko sta se odpravila
na več izletov. Bila sta člana
večih društev in organizacij in
samo eno leto je bilo takšno,
da sta lahko vse pustila in se
odpravila, kamor je bilo. Po-
tem pa se je v hišo priplazila
bolezen in zlatoporočenec
Franc ima sedaj težave z go-
vorjenjem in sluhom. »Včasih
se mi mož tako zasmili: rad bi
kaj povedal, pa ne more. Ven-
darle sem vesela, da je še
toliko pri zdravju, v bolnišni-
co ga namreč ne bi radi dali,
saj vidim, kako rad je doma,«
je pripovedovala gospa Mari-
ja in mimogrede omenila še
svoje težave s sladkorno bo-
leznijo.
Tako je življenje Liverjevih
sedaj kar precej zaznamova-
no z boleznijo. »Nikamor več
ne grem, samo zanj še skr-
bim. Sicer še vedno skrbim za
vrt, za zajce in kokoši, toda
najraje sem pri možu, saj mu
to največ pomeni,« je zatrdila
gospa Marija in moža ljubeče
pobožala. Res je, v bolezni
spoznamo sočloveka.
»Nimam kaj drugega reči,
kot da je bilo odlično. Še en-
krat bi se poročila z njim, saj
naju veže veliko lepih spomi-
nov. Koliko sva preplesala in
uživala v vsaki stvari,« se je
spominjala zlatoporočenka.
Plesali so tudi na zlati poroki,
kamor so poleg Juvanjčanov
prišli še radmirski gasilci, Iju-
benska županja Anka Rakun,
župnik Jože Vratanar in seve-
da vsi sorodniki. Liverjeva sta
hvaležna vsem, ki so jima po-
magali pri slavju in izrekali
številne lepe želje, še posebej
pa sta hvaležna otrokom, Idi,
Minki in Franju.
URŠKA SELIŠNIK
Liverjeva zlatoporočenca in njuni otroci: Franjo, Ida in
Minka.
Drugič bolje Icot
prvič
Zlatoporocencd Špec iz Velikih Grahovš
Pri Špelančevih v Velikih
Grahovšah nad Laškim je bi-
lo minule dni nadvse veselo.
K njim so prihajali številni
sorodniki, prijatelji, znanci
in sosedje, ki so slavljence-
ma želeli izraziti prisrčne
želje. Fanika in Matija Špec
sta namreč po 50 letih zako-
na še enkrat stopila pred ma-
tičarja in župnika ter potrdi-
la svojo skupno življenjsko
pot.
Prav zaradi tega je bilo pri
njih zdaj več priložnosti za
obujanje spominov na preho-
jeno pot. Vsi so po svoje zani-
mivi, v posebno čast pa jima
je, da sta pri tej hiši natanko
pred 70 leti svoj zlati jubilej
slavila tudi Fanikina stara
starša. Spomini so se ustavili
tudi pri Fanikinem atu, ki je
bil pred II. svetovno vojno
župan, in pri grozotah vojne,
ki so kruto posegle tudi na
njuno domačijo.
Fanika je odraščala kot še-
sta od štirinajstih otrok, koli-
kor jih je bilo pri Špelančevih,
ki so takrat imeli vsega več
kot 40 hektarjev zemlje, Mati-
ja pa nedaleč stran pri Čibeje-
vih, v družini z osmimi otro-
ki. Faniki je postal všeč, ko je
o njem slišala, da je priden.
Tak par rok si vsak želi imeti
pri hiši. Neko kožuhanje je
bilo menda krivo, da sta se
bolje spoznala in si postala
všeč.
Vzela sta se, kasneje prev-
zela »grunt« in mu ostala zve-
sta vse do danes. Začetki so
bili težki. Kmalu po poroki sta
se kot dvojčka rodila Cvetko
in Stanko, Matija pa je moral
še istega leta na dosluženje
vojaščine. Še vedno so bile
vidne sledi vojne, poslopja pa
v slabem stanju. Le vztrajnost
in ljubezen do zemlje sta ju
obdržali na kmetiji. Matija, ki
se sicer ne- ustraši nobenega
dela, je imel vseskozi največ
veselja z rejo živine, ki je bila
tudi glavni vir dohodka, za
Faniko pa sta razpoznavna
znaka grablje in koš, pove
Matija. V zakonu se jima je
kasneje rodil še sin Mirko, ki
si je ustvaril družino doma.
Obema veliko pomeni dru-
žinsko življenje, toplina in lju-
bezen, zato si želita, da bi si
bili vsi v družini še naprej
tako dobri in složni ter, da bi
sin Cvetko z družino rad pri-
hajal mednje.
Slovesnost ob zlati poroki
je globoko zaznamovala nju-
no občutje ob tem dogodku.
Kar okrog 80 bližnjih in dalj-
njih sorodnikov se je zbralo
najprej v cerkvi v Šentlenartu
in zatem še na gradu Tabor v
Laškem.
Vse tisto veselje, ki jima ga
pred petdesetimi leti ni bilo
dano užiti, sta doživljala se-
daj. Srečna sta, da je tako.
VLADO MAROT
Zlata Špecova na gradu Tabor, kjer sta si drugič v življenju
izrekla »da«.
Ljubezen do otrok in zemlje
Jože in Marija Kramer, po domače Haupt-
manova, iz Zaloške Gorice v KS Petrovče, sta
praznovala zlato poroko. Obred ob tem le-
pem jubileju je bil v petrovški baziliki, opra-
vil pa ga je ob prisotnosti številnih svatov
pater Miran Cocej.
Na kmetiji, kjer zakonca vsa leta skupnega
življenja živita, v Zaloški Gorici, se je rodila
Marija, Jože pa se je tja priženil iz Galicije.
Mlada zakonca je čakalo trdo delo na kmetiji,
ki sta ga bila tako ali tako vajena, delo in skrbi
pa so pomnožili še otroci, ki so prihajali drug
za drugim. Marija je povila šest otrok in starša
Sla bila, ne glede na to, da so se namnožile
skrbi, srečna, saj je sorazmerno s skrbjo raslo
tudi veselje ob odraščajočih otrocih. Sedaj je
pet otrok na svojem, preskrbljeni so, najmlajši
Andrej pa je doma na kmetiji, kjer je s pleč
svojih staršev prevzel že velik del dela in
odgovornosti. Zlatoporočenca sta kljub letom
še dokaj trdnega zdravja, z veseljem še delata
po svojih močeh in tako, kot sta se prej
veselila ob odraščanju in razvoju svojih otrok,
sedaj uživata ob vnukih, ki jih imata že šest-
najst.
Ob zlatem jubileju si Kramerjeva zlatoporo-
čenca želita, da bi še čimveč let skupaj preži-
vela v zdravju in miru, da bi bila družina
srečna in zadovoljna ter da bi njun najmlajši
sin Andrej modro kmetoval. T. TAVČAR
Zlatoporočenca so pred cerkvijo pričakali svatje z godci.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Bojijo se orjaških ptic
Na Kozjanskem so se prestrašili farme za 600 nojev - Razburjenje tudi po prepolovitvi številke
Kozjanci so si morali ne-
koč ogledovati noje v žival-
skem vrtu, zadnja leta pa jih
je nekaj mogoče videti že pri
Olimju in Virštanju. Toda
prebivalci teh krajev se jih
kljub temu bojijo,
V vasici Pecelj sta se pojavi-
la zasebnika z načrti za farmo
s šesto noji. Ljudje v kraju
med Bučami in Virštanjem
zato nimajo več mirnega
spanca. Motijo jih" velikopo-
tezni načrti na nekdanji Jugo-
vi kmetiji, kjer si želita Ljub-
ljančan Stane Pevec ter Kam-
ničan Alojz Kleindienst po-
staviti ogromno farmo nojev.
Najprej je bilo slišati o 600
nojih, zdaj ostaja pri 300 or-
jaških pticah.
Razburjeni prebivalci ter vi-
kendaši so se s pismom obr-
nili na podčetrteški občinski
svet. V pismu opozarjajo tudi
na nasprotovanje zavoda
Kozjanski park ter Zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine (načrtovana farma
je celo na območju zaščitene-
ga Kozjanskega parka). Po-
misleke ima tudi šmarska ve-
terinarska inšpekcija, ki jo
skrbi klanje teh živali ter po-
manjkanje pravilnika o kako-
vosti mesa.
Krajani se bojijo marsiče-
sa, nekateri strahovi so upra-
vičeni, drugi ne. Tako ome-
njajo prenašanje morebitnih
neznanih bolezni, velike ko-
ličine iztrebkov, vrzeli v slo-
venski zakonodaji ter poz-
navanju teh živali, premajh-
ne zmogljivosti vaškega vo-
dovoda, neustrezno cestno
povezavo ter povečan
hrup... Pri vsem skupaj jih
moti še to, da jih občina o
velikih načrtih prišlekov ni
obvestila. Pravijo, da so o
nastajanju ogromne farme
izvedeli šele na javni obrav-
navi, po nekajmesečnih pri-
pravah.
V	občinski upravi pravijo,
da so postopali v skladu s
predvidenim postopkom, pa
tudi občinski svet ni našel ni-
česar spornega. V občini pra-
vijo, da so prižgali zeleno luč
šele po prepolovitvi števila
nojev na 300 živali. Noji na
Kozjanskem niso avtohtona
žival, zato se je občina poza-
nimala na različnih naslovih
ter investitorjema postavila
več pogojev. Občina jima je
izdala lokacijsko dokumenta-
cijo pod pogoji, ki jih predvi-
deva ministrstvo za okolje in
prostor. Za projekt v Peclju je
seveda potrebno še gradbeno
dovoljenje, ki je v pristojnosti
upravne enote v Šmarju pri
Jelšah.
V	občinski upravi opozarjajo
na sosednje, madžarske izkuš-
nje z nojerejo. Kot je v začetku
februarja poročal Delov dopi-
snik iz Budimpešte, je pod-
predsednik Zveze madžarskih
gojiteljev nojev in emujev izja-
vil, da je gojenje nojev med
najdonosnejšimi posli v drža-
vi. V tej kmetijski deželi se je
prva farma z noji pojavila leta
1992, zdaj jih je že tristo. Ne-
kateri gojijo po tri noje, drugi
po več kot tristo živali. Največ
jih je v okolici Blatnega jezera,
v madžarskem delu Baranje
pa so se pojavili celo prvi av-
stralski emuji. Po nojevem
mesu je po svetu veliko pov-
praševanje, zato skoraj vse iz-
vozijo, sporočajo iz madžar-
ske prestolnice.
Tudi investitorja iz Peclja
nameravata vso nojevo meso
prodati v tujino. »Torej bomo
le poskusni zajci na eksploa-
tacijskem območju, od kate-
rega bi imel korist le investi-
tor,« se zgražajo pisci pisma
občinskemu svetu. O tem, ka-
ko doživljajo takšne stiske
vaščani na Madžarskem, ni
poročil. Prav tako ne, če tudi
tam gradijo velike farme na
območjih zaščitenih parkov.
...... BRANE JERANKO
Pocitnice s prijatelji mladine
Pri Občinski zvezi prijateljev mladine pripravljajo v čas^
zimskih počitnic petdnevno počitnikovanje v penzioni,
Slatnar na Krvavcu, kjer bodo za otroke organiziran^
različne aktivnosti.
V času zimskih počitnic pa bodo vsak dan med 11.00 in 14,0(
uro v Celju, Štorah in Vojniku pripravljali tudi počitniške delavnj,
ce, na katere lahko prijavite svoje počitnikarje. Za dan, prežive
v delavnici, kjer bodo otroci počeli marsikaj zanimivega, bost,
odšteli 500 tolarjev, otroke pa lahko na počitniške delavnic,
prijavite do petka, 20. februarja. V dvorani Centra za socialn,
delo Celje še vedno potekajo mladinske delavnice, na katere S(
vabljeni učenci sedmih in osmih razredov, od konca januarja p;
pri OZPM organizirajo tudi deset ur trajajoče darilne delavnice,i
katerih se otroci učijo izdelovanja daril.	NM;
Čebelarji o pridnih čebelah
v dvorani Celjskega sejma so v soboto pripravili 2L državni čebelarski seminar in
čebelarsko razstavo, na kateri so obiskovalci lahko videli vrsto čebelarskih izdelkov in
pripomočkov, čebelarske panje, pa tudi ustrezno literaturo.
V	strokovnem delu srečanja, ki ga je pripravila Čebelarska zveza Slovenije, so govorili o tem,
kako pridelati več medu, posebno pozornost pa so namenili tudi problematiki uporabe zdravil
v čebelarstvu. V Celju zbrane čebelarje je pozdravil predsednik zveze Lojze Peterle, ki je
opozoril, da se morajo slovenski čebelarji na vstop v Evropo pripraviti tako, da kakovost
svojega pridelanega medu še izboljšajo, poskrbeti pa je treba tudi za dobro zaščitno znamko
slovenskega medu.
V	Sloveniji se z gojenjem čebel ukvarja približno 9 tisoč čebelarjev, v okoli 150 tisoč panjih pa letno
pridelajo okoli 2.500 ton medu oziroma 12 do 15 kilogramov na panj. Zaradi slabih vremenskih
pogojev je bila letina medu zadnji dve leti nekoliko slabša, največji del pridelanega medu pa čebelarji,
podobno kot tudi v sosednjih državah, sami prodajo končnim porabnikom. IS, Foto: SHERPA
Hermanove
počitnice
v Hermanovem brlogu
otroškega muzeja v Mu-
zeju novejše zgodovine
Celje pripravljajo že ta te-
den, zatem pa spet med
torkom in soboto, ko bo-:
do imeli šolarji na Celj-
skem počitnice, posebne
muzejske delavnice ob 11.
in 16. uri. Herman Lisjak
pripravlja za otroke prese-
nečenja, v soboto, 21. fe-
bruarja ob 10. uri, pa
najmlajše vabijo tudi v
plesno delavnico Samba,
zapleši, ki jo v Hermano-j
vem gledališču pripravlja
Plesni val iz Celja. IS
Varstvo
okenskih in
balkonskih
rastlin
Hortikulturno društvo Ce-
lje pripravlja v četrtek, 19,
februarja, ob 17. uri v mali
dvorani Narodnega doma v
Celju predavanje o varstvo
okenskih in balkonskih rast
lin. Predaval bo Slavko Zgo-
nec.	JI
Že 342 prijav za izlet
Objavljamo zadnji kupon
za sodelovanje na 26. izletu
100 kmečkih žensk na mor-
je, ki bo 3. in 4. aprila v
Lucijo pri Portorožu.
Od tistih kmečkih žensk, ki
so imele kupone od 1 do 4,
smo do torka dopoldne preje-
li že 342 prijav ali za sedem
avtobusov. Z današnjim re-
zervnim kuponom lahko na-
domestite samo eno manjka-
jočo številko od 1 do 4, kupo-
ne pa bomo sprejemali do
torka, 24. februarja. Žrebanje
bo v petek, 27. februarja ob
18. uri na kmečkem turizmu
Fatur v Slatini pri Ponikvi. Re-
portaža z žrebanja bo objav-
ljena v petek zvečer ob 20. uri
v programu Radia Celje, spi-
sek stotih srečnih potnic pa
tudi v Novem tedniku 5. mar-
ca.
Med prvimi kuponi, ki smo
jih dobili do torka dopoldne.
jih je največ iz občin Šentjur,
Šmarje in Celje, manj iz Žalca
in Laškega, zelo malo pa iz
občin Mozirje, Velenje in Ko-
njice. Med kandidatkami sta
dve kmečki ženi, ki sta rodili
po devet otrok.
Z veseljem lahko tudi zapi-
šemo, da priprave na 26. izlet
dobro potekajo in da je tudi
vedno več tistih, ki so priprav-
ljeni to akcijo podpreti.
T.VRABL
PO SLEDEH TEDNIKOVIH DVOJČKOV
So si še tako podobni?
Po 28 letih bomo obiskali zmagovalne pare najbolj podobnih dvojčkov
Leto 1970 je v Novem ted-
niku minilo v znamenju
dvojčkov. V sliki in besedi so
naši novinarji predstavili
enainštirideset parov, nato
pa odmevno akcijo zaključili
s pomočjo bralcev. Izbrali so
pet parov, ki so v podobnosti
najbolj izstopali. Osemind-
vajset let kasneje bomo iz-
brane dvojčke znova obiska-
li. So si še tako zelo podobni?
Vi, spoštovani bralci in bral-
ke, pa nam boste potem, ko
jih boste spoznali, priskočili
na pomoč. Po vaši presoji bo-
mo zopet izbrali najbolj po-
doben par dvojčkov. Predvi-
devamo, da so se bratje in
sestre, včasih tako podobni,
da so jih celo starši komaj
razločili, vendarle spremenili.
Razlike med njimi naj bi z leti
postale očitnejše. O tem se
bomo šele prepričali.
Akcijo Tednikovih dvojčkov
si je pred leti zamislil novinar
Jure Krašovec, znani Laščan,
ki danes spretno vrti pero še
zlasti na področju ljudskih
šeg. Ideja se mu je porodila,
ko je v eni izmed celjskih trgo-
vin pridržal vrata brhki črnola-
ski, ki je vstopala, nakar je
trenutek kasneje na ulici naen-
krat zagledal povsem enak
obraz. Pomislil je, da ima pri-
vide. Vrnil se je v trgovino, ob
prodajnem pultu zagledal
dvojčici, ju pričakal zopet na
ulici, premagal cagavost,
privzdignil klobuk in se pred-
stavil. Srečanje se je končalo
na celjskem Savinjskem na-
brežju, kjer je mladenki, dija-
kinji srednje ekonomske šole,
»ujel v objektiv fotoaparata ob
deblu vitke breze«. To sta bili
Cvetka in Marija Tašner iz
Šmarja pri Jelšah. Z njuno fo-
tografijo in kratkim spremnim
besedilom so v Novem tedni-
ku pričeli iskati najbolj podob-
ne dvojčke. Fotografije in po-
ročila o dvojčkih so pričela
deževati v redakcijo. Do konca
leta so predstavili »galerijo
dvojčkov, sestavljeno iz enain-
štiridesetih parov«. Akcijo so
zaključili v galantnem slogU'
pripravili veliko prireditev in
nanjo povabili najbolj podob-
ne dvojčke, jih nagradili, ena-
ko tudi izžrebane bralce, ki s"
glasovali. Prva nagrada je zna-
šala 150 novih dinarjev. Izbra-
nega para zalih deklet iz Dal;
macije, Mande in Marije, i'
bilo na prireditev, ker sta bili"
tujini. Bralci so poslali več k^!
1500 glasovnic, česar do tedal
pri našem časniku še niso dO'
živeli. Po mnenju skoraj četrt';
ne bralcev sta si bili najbo'!
podobni takrat trinajstletf
Marička in Silva Šemenc
Mozirja. Ta teden ju bom"
obiskali.	<.
KSENIJA LEKII^
1. SNOPIČ
ŠPORT
13
V Velenju pod žarometi?
Redna letna skupščina NK Rudar
Torkova redna letna
jlcupščina velenjskega no-
gometnega prvoligaša je mi-
lila v mirnem vzdušju, če-
prav je bilo glede na rezul-
tatske težave v minulem letu
pričakovati burnejšo raz-
pravo. Toda v Velenju so
zaenkrat povsem mirni in se
pripravljajo na proslavo ob
50-letnici delovanja kluba
ter vstop v enega izmed
evropskih pokalov.
Kljub nezavidljivemu polo-
žaju na prvenstveni lestvici (7.
niesto) pri Rudarju še vedno
upajo na preboj proti vrhu,
kar bi jim zagotovilo nastop v
evropski konkurenci. Vse sile
bodo usmerili v polfinale slo-
venskega pokala, kjer jih ča-
ka Mura, ki je sicer premaglji-
va, vendar vstop v finale ne
zagotavlja popolne izpolnitve
cilja. Zanimivo je, da v vods-
tvu kluba niso zamišljeni nad
trenutnim stanjem v kolekti-
vu, čeprav je igralski kader
številčno in tudi sicer bistve-
no skromnejši kot pred me-
seci. Vsi po vrsti so poudarja-
li, da stavijo na mladince, iz
vrst katerih želijo v prihodnje
vvsaki sezoni v člansko moš-
tvo vključiti dva obetavna no-
gometaša.
Vrh piramide seveda tvori
prva ekipa, katere uspehi v
jesenskem delu prvenstva so
izostali. Temu primeren je bil
tudi odziv medijev, s katerim
pri Rudarju niso zadovoljni.
Povsem drugače pa je raz-
mišljal predstavnik najmoč-
nejšega pokrovitelja, general-
ni direktor Premogovnika
Velenje, Franc Žerdin: »Od-
ziv medijev je bil boljši, kot
smo si zaslužili. Naši rezultati
so bili slabi in v najkrajšem
času jih bo potrebno izboljša-
ti. Če se to ne bo zgodilo,
bomo morali začeti razmišlja-
ti o polprofesionalnem pogo-
nu, kajti projekt je za 7 mesto
in 400-500 gledalcev, ki se jih
je ob koncu jeseni zbiralo na
našem stadionu, absolutno
predrag.« NK Rudar je lani
porabil 97,949.688 tolarjev, od
tega je 71 milijonov >zapravi-
lo< člansko moštvo. Na eno
najbolj vročih trenerskih klo-
pi v Sloveniji je sedel Drago
Kostajnšek, ki mu zagotovo
ne bo lahko. »Želje so jasne,
če pa jih bom skupaj z igralci
uresničil, je povsem drugo
vprašanje. Trudili se bomo in
upamo na najboljše,« je pove-
dal Kostajnšek, ki tarna nad
številčno silno skromnim
igralskim kadrom.
Rudar bo letos proslavil 50-
letnico delovanja kluba. Slav-
nostna skupščina bo septem-
bra, ko si bodo prizadevali ob
jezero pripeljati enega izmed
močnejših klubov iz sosednje
države. »Morda Croatio ali
Hajduka, razmišljamo tudi o
Partizanu in Crveni zvezdi,«
je povedal predsednik Janko
Lukner, ki je pojasnil, da so v
igri tudi žarometi. Na pomoč
naj bi priskočila občina Vele-
nje, ki bi s finančno pomočjo
atletskemu in nogometnemu
klubu zagotovila idealne po-
goje za delo. Torej: v Rudarju
so spet odločeni storiti korak
naprej. Upamo, da se bo na-
predek pojavil tudi na pr-
venstveni lestvici. Tavanje pri
dnu naj bi se prekinilo.
mmmmmm tomaž lukač
Acman žrtev sodniške zarote
Peščica naših atletov in at-
letinj je na dvoranskem at-
letskem prvenstvu v Novi
Gorici osvojila šest medalj.
Če upoštevamo, da zaradi
poškodbe ni nastopil Gregor
Cankar in da se je v skoku v
daljavo poškodovala še Anja
Valant, zaradi česar ni mo-
gla nastopiti v troskoku, mo-
ramo biti z bero popolnoma
zadovoljni.
Ne moremo pa mimo tega,
da so našega izvrstnega šprin-
terja Urbana Acmana sodniki
oškodovali in mu ukradli prvo
mesto in zlato medaljo za 60
metrov. Skupaj z izbranim
zmagovalcem Maticem Šu-
šteršičem (ŽAK) je Urban na-
mreč dosegel čas 6,79. Sodniki
pa so kljub temu, da je Šušter-
šič na štartu pobegnil in da od
dveh posnetkov fotofiniša
eden čisto in lepo kaže Acma-
novo zmago, določili drugače.
»Vsi protesti Celjanov niso za-
legh in Acman je ostal le sre-
brn,« je po prihodu celjskih
atletov v Celje povedal direk-
tor kluba Roman Lešek.
Šest medalj so osvojili tre-
nutno najbolj marljivi v celj-
skem moštvu. Škoda je le, da
je Desanka Čalesan za dese-
tinko sekunde zgrešila v teku
na 60 m z ovirami normo za
evropsko prvenstvo, ki bo v
španski Valenciji. Z rezulta-
tom 8,46 je bila druga za zma-
govalko Brigito Bukovec. Za-
to pa je v odsotnosti Britte
Bilač presenetila v skoku v
višino in zmagala s 174 cm.
Pričakovano zlato je osvojil
tudi Alen Topolovčan v tro-
skoku (15,84). V skoku v da-
ljavo je pred poškodbo Anja
Valant še osvojila tretje mesto
s 5,95 m in pri atletih Sergej
Rozman s 7,15 m. Le korak do
medalje sta bili še Tina Matul
na 60 m (7,82) in Desanka
Čalasan v skoku v daljavo
(5,76). Četrto mesto pa je os-
vojil tudi bivši član Kladivar
Cetisa Aleš Škoberne, ki sedaj
nastopa in živi v Velenju v
teku na ovirah z rezultatom
8,13.
V Kopru pa je bil drugi del
zimskega prvenstva v metih.
Celjani so tu osvojili 4 meda-
lje. Robi Teršek je zmagal v
metu kopja (69,90 m), tri
bronaste medalje pa so osvo-
jili Urška Babovič v metu
kopja (39,10 m) in Mateja
Dražnik v suvanju krogle
(13,83 m) in metu diska
(37,16 m).
Prvenstvo v Novi Gorici je
bila tudi zadnja priložnost za
dosego norme za dvoransko
evropsko prvenstvo v Valen-
ciji, kamor bodo iz Celja poto-
vali Gregor Cankar, Urban Ac-
man in Anja Valant.
JOŽEKUZMA
KOMENTIRAMO
Lepši večer s športniki in
rekreativci
Prireditev Šport v letu 1997
smo letos pričakovali bolj ne-
strpno, kot v zadnjih nekaj
letih. Sprememba prizorišča je
pač vzrok za porajanje različ-
nih vprašanj, povezanih z ve-
čerom, ki naj bi bil krona celj-
skih športnih uspehov. Priredi-
tve so v zadnjih treh letih silno
razočarale, s tem se strinjajo
mnogi, zadnja pa je bila precej
boljša, kot s(m)o pričakovali.
Očitno je Narodni dom prime-
ren prostor za podobne dogod-
ke. vzdušje je bilo tudi zavoljo
ustrezne namestitve gostov in
ostalih sodelujočih bolj sprošče-
no ter hkrati svečano kot sicer
in nenazadnje so organizatorji
prijetno presenetili ter zadeli v
polno z izborom spremljeval-
nega programa, čeprav je le-ta
na trenutke preveč silil v os-
predje. Prav gotovo je bilo v
dvorani ob podelitvi vsaj 80
odstotkov takšnih, ki se jim je
vsa stvar zdela preveč razvleče-
na. Kljub vsemu pa je potrebno
letošnjo prireditev oceniti z ne-
primerno višjo oceno kot prejš-
nje, čeprav se zavedamo, da je
rezerv še ogromno, toda po-
membno je, da smo dočakali
korak naprej. Ko gre za izbor
najboljših, pa se bo potrebno
čimprej pozabavati z iskanjem
nove formule glasovanja. S
tem ne ciljam na morebitne
krivične uvrstitve pri samem
vrhu, temveč je nesmiselno, da
dobivajo priznanja in celo gla-
sove (čigave?) športniki, ki se
rekreativno ukvarjajo z neo-
limpijskimi športi, za katere
vlada minimalno zanimanje.
Naj mi oprostijo tisti, ki so se
prepoznali med vrsticami, to-
da vrhunskih športnikov, ki
garajo zato, da so vsaj blizu
svetovne elite, nikakor ne gre
metati v isti koš kot medeljske
rekreativce<, katerih misli med
športnim(?) udejstvovanjem
bežijo k vrčku piva ali ledenem
brizgancu, ki pridejo na vrsto
takoj po končani >tekmi< ali
>treningu<. Zaradi slednjih so
uspehi pravih garačev iz manj-
ših oziroma manj bogatih klu-
bov (kajakaši, plavalci, judoi-
sti...) povsem zbledeli. Naj gla-
sujejo poznavalci športa, šport-
ni delavci, novinarji, ki bodo
svoje poslanstvo vzeli nadvse
resno in bodo glasovali tako
kot mislijo, da je prav in ne
tako, da bo iz pregleda seštev-
ka glasov vidno, da burkeži še
vedno prejemajo glasovnice.
Številni predstavniki močnih
celjskih lobijev pa bodo tako
ali tako neumorno izpostavlja-
li člane iz svojih klubov, ne
ozirajoč se na uvrstitve in re-
zultate. Ob koncu pa le še nas-
vet, ki bi ga lahko upoštevali
govorniki, morda prihodnje le-
to: če je že potrebno naštevati
jubileje, se zahvaljevati, poz-
dravljati zaslužne in podobno,
potem pride prav tudi uteme-
ljitev, pozabljivosti ali malo-
marnosti pa naj ne bo! Tako
med govori ne bo grenkih, ci-
ničnih nasmehov ali celo jeze.
TOMAŽ LUKAČ
Športniki leta 1997tudi v Velenju
v Velenju je že skoraj vse
pripravljeno na svečanost,
ki jo bodo tudi letos priredili
v okviru Športne zveze. Na-
grade bodo podelili najbolj-
šim športnikm, klubom, in-
validom, športnim društvom
in zaslužnim za športne do-
sežke.
Letos so se projekta v Vele-
nju lotili drugače. Komisija,
sestavljena iz stroke in šport-
nih novinarjev je prejela vse
predloge klubov v občini, jih
pretehtala in izbrala nomini-
rance. Iz izkušenj vemo, da je
bil izbor športnikov leta vse-
lej sila problematičen, vsaj v
Velenju je bilo tako, saj ni bilo
uradne komisije oziroma
predlogov, ki bi naredil ta do-
godek regularnejši, kot je po-
tem dejansko izpadel. Nak-
nadno je namreč prihajalo do
vsestranskih zamer in podti-
kanj, kar je to prireditev pah-
nilo na slab glas.
V Velenju bodo prihodnji
mesec vsi najzaslužnejši pre-
jeli tudi nagrade za minulo
delo, znani pa so že najboljši
trije športniki in športnice, ki
se bodo potegovali za laskavi
naslov. V moški konkurenci
so nominirani adet Marko
Štor, balinar Boštjan Rednak
in smučar David de Costa, pri
ženskah pa tenisačica Katari-
na Srebotnik, atletinja Jolan-
da Čeplak in igralka squasha
Petra Vihar. Prireditev bo le-
tos v Beli dvorani, kjer bo tudi
zabavni program, s čimer se
želijo izogniti monotonosti
prejšnjih let. DEJAN TAMŠE
»V(eze) (l)ii (P)oznanstva«, vmes pa mreža
Na teniških igriščih Golovca so prvič priredili VIP turnir, ki naj bi v prihodnjih letih
postal tradicionalen.
Pokrovitelji teniških prvenstev, ki jih je bilo v vseh kategorijah letos v Celju kar veliko, so na
tekmovanje povabili svoje poslovne partnerje. Skupaj se jih je zbralo 80, od tega jih je za loparje
poprijelo natanko 43. Tekmovanje je potekalo z žrebanjem dvojic, najboljši na koncu pa so bili
Cveto Lorger, Drago Simunič, Milan Es in Gorazd Polanec. Fair play je pripadel Darku Zupancu
in Karmen Pohajač.	PŠ, Foto: SHERPA
NA KRATKO
Pohorje: Na tretjem me-
morialu Marjana Rosine so se
v organizaciji SD Snežak na
nočni slalomski tekmi pome-
rili mlajši dečki in deklice. Re-
zultati - dečki: 1. Marko Sto-
pinšek (Unior), 4. Marko Pr-
kič, 5. Jernej Voršič (oba Vele-
nje), 8. Aljaž Ramšak (Gozd-
nik), 9. Simon Jed (Unior), 10.
Luka Koren (Gozdnik). Dekli-
ce: 1. Ana Drev (Velenje), 2.
Petra Ahac (Unior), 5. Tina
Žager (Velenje), 6. Tina Klep
(Gozdnik), 8. Aleša Kavčič
(Unior), 9. Barbara Tomic
(Gozdnik).
Rečica: V 2. krogu občin-
ske pionirske lige z zračno
pištolo je zmagal Simon Ma-
tek (T Bostič Zid. Most) pred
Urošem Taškarjem (Rečica)
in klubskim kolegom Damja-
nom Ojsterškom. Med pionir-
kami je bila najboljša Urška
Belaj (Sedraž) pred peterico
strelk SD Rečica.
Trbovlje: Na pokalnem
tekmovanju v karateju za
dečke in deklice je v borbah
nastopilo 381 tekmovalcev
Predstavnika s celjskega De-
jan Lukač in Uroš Godler sta v
kategoriji do 60 kg zasedla
drugo in tretje mesto.
Polzela: Štefan Šincek je
zmagovalec hitropoteznega
šahovskega turnirja ŠK Polze-
la.
Velenje: V 9. krogu 1. strel-
ske lige so Celjani doma ug-
nali Sevnico, v 2. ligi pa je SD
Dušan Poženel II. na Rečici
premagal Ptuj.
14
ŠPORT
Kegljaciza
naslove in
reprezentanco
v soboto in nedeljo bo
celjsko kegljišče dalo od-
govor o novih državnih pr-
vakih in reprezentantih za
SP v Celju.
Na posamičnem prvens-'
tvu bo nastopilo 24 keglja-
čev in prav toliko kegljavk.
Moška reprezentanca ima
za svetovno prvenstvo še 4
prosta mesta, ženska eno
manj, tekmovalci (med nji-
mi jih je tudi nekaj, ki nasto-
pajo v tujini) pa bodo v zad-
njo izbirno tekmovanje pre-
nesli rezultate uvodnih tek-
movanj.
Glavni favoriti za posa-
mične državne naslove so
pri moških Mariborčani, pri
dekletih pa so daleč v os-
predju domače kegljavke
Miroteksa.	PŠ
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK/20.2.
Hokej
DP-skupina B, 7. krog - Ce-
lje: Inpos Celje-HDK Bled.
SOBOTA/21.2.
~ ~-^šamani ;3aii»i»iiiwwiyiiviiiii»iMi<iiiMii
Rokomet
Liga prvakov (M), četrtfi-
nale (prva tekma) - Leon:
Prosesa Ademar Leon-Celje
Pivovarna Laško (16).
Pokal EHF (Ž), četrtfinale
(prva tekma) - Galati: Otelul
Galati-Juteks.
LDRL (M), 14. krog - Slo-
venj Gradec: Prevent-Gore-
nje (19).
Košarka
l.BSKL (M), 19. krog-Slo-
venske Konjice: Comet-Ke-
moplast (19).
2.SKL (M) od 1. do 8. me-
sta, 2. krog - Zreče: Rogla
Atras-Cerknica (19), Šoštanj:
Elektra-Nova Gorica (18,30).
2.SKL (M) od 9. do 16. me-
sta, 2. krog - Ljubljana: Ekipa
Janče-Celj (17), Portorož:
Portorož-Plima Prebold.
Odbojka
l.B DOL (M), 22. krog -
Ljutomer: Ljutomer-Šoštanj
Topolšica.
1.A DOL (Ž), 22. krog -
Ptuj: Marsel Ptuj-B&L Utrip
Prebold.
l.B DOL (M), 22. kro^ -
Ljubljana: Šentvid-Kajuh Šo-
štanj.
I ■■■■HI	mamrnuh.:,..,
TOREK, 24.2.
Hokej
DP-skupina B, 8. krog - Je-
senice: HIT Casino Kranjska
gora-Inpos Celje.
SREDA, 25.2.
Rokomet
l.DRL (M), 15. krog -Hrpe-
Ije: Andor-CPL.
Košarka
SKL (Ž) od 1. do 6. mesta,
7. krog - Celje: Ingrad Celje-
Imos Ježica (19).
Smučanje
Rogla-Ostruščica: FIS sla-
lom M in Ž (tudi v četrtek).
Ingrad že drugi!
Košarkarski iskrici sta naposled posijali Ingradu in Kemoplastu
Odmislimo pričakovani
rutinirani zmagi Pivovarjev
in Polzelanov. Sergej Ravni-
kar je dobil derbi in stavo,
Šentjurčani pa so vso jezo
stresli kar nad vodilnimi
Škofjeločani.
Celjske košarkarice so pred
številnimi gledalci končno da-
le vedeti, da zmorejo zbrano
odigrati tudi v odločilnih tre-
nutkih. ŽKK Maribor le ni
zmogel ubraniti med sezono
priborjene prednosti, kar je
poudaril tudi trener Vlado
Velikonja: »Domače imajo
več rutiniranih igralk, ki so v
zadnjih minutah zanesljive.«
Celjanke so zdaj na drugam"
mestu in tam bi morale ostati"; ■ -
če vmes ne bo nenadejanih
pretresov, vse do končnice.
»Rezerve vidim v napadu. To-
krat je bil naš met le 35 odsto-
ten, zadovoljen pa sem s pri-
stopom igralk. Zelo pomem-
bno je, da smo se otresli mari-
borskega kompleksa. Nekaj-
krat so se nam že približale
na njim ugodne 3 točke zao-
stanka, kar priča o izenačeno-
sti ekip,« je dodal celjski stra-
teg, vidno zadovoljen, saj mu
ob zmagi, na katero je stavil
brez pomislekov, ni bilo po-
trebno odšteti mastnih denar-
cev za zabavo pri njegovemu
šefu Franciju Ramšaku, je pa
izrazil zaskrbljenost zaradi
poškodbe centra Barbare
Germ, ki je težja, kot je sprva
kazalo. Zvin gležnja bo Ger-
movo oddaljil z igrišč vsaj za
3 tedne.
Žensko prvenstvo se bo na-
daljevalo konec meseca,
vmes (od 20. do 22.) pa bo
Sergej Ravnikar, ki je tudi dr-
žavni selektor, prvič sklical
izbrano vrsto do 22 let. V Slo-
venskih Konjicah se bodo za
nastop v A reprezentanci (kar
je tudi namen tabora) kalile 4
članice celjske ekipe: Alenka
Potočnik, Jera Grobelnik, Sa-
ša Vodopivec in Julija Perlič.
Ob naslednjem sklicu se bodo
pomerile z Italijankami in Hr-
vaticami.
Šentjurčani spili
kavo
Loška kava je bila gostom
grenka. Misleč, da je gostova-
nje v Šentjurju le obvezna for-
malnost, je vodilna ekipa l.B
lige v dvorano Hruševec do-
potovala oslabljena, toda pre-
pričana v uspeh. Trener do-
mačih Igor Pučko (v kratkem
bo diplomiral na mariborski
Pravni fakulteti) je znal razpo-
rediti moči in od igralcev izvle-
či opredmetenje svojih zami-
sli. Tretji poraz za Loko kavo
ni preveč boleč, nenadejana
četrta zmaga pa je Kemopla-
stu še kako dobro dela, saj sta
mu tudi konkurenta šla na ro-
ko. Nekdanji prvoligaš Litija
se je doma osmešil še z novin-
cem iz Radencev, ljubljanski
derbi pa je v pravem trenutku
pripadel Iliriji, Ježico pa pahnil
na rob prepada. Kdo pa bo
poletel čez rob? Morda bo več
jasno že po sobotni tekmi v
Slovenskih Konjicah med Co-
metom in Kemoplastom.
. PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Alenka Potočnik, kije tudi med izbrankami u selekciji do 22 let.
je veliko pripomogla, da se Mariborčankam načrti podirajo.
Tri Slovenke v finalu
dvojic
Profesionalni teniški tur-
nir Edina Open Rogaška 98
za nagradnim skladom 25
tisoč dolarjev ali odprto slo-
vensko dvoransko prvens-
tvo je letos veliko bolje us-
pel. Dobri organizaciji so se
pridružili uspehi slovenskih
deklet, ki so lani kot po pra-
vilu izpadala v prvem krogu.
Petra Rampre se je prebila
do četrtfinala, Tina Pisnik in
Tina Križan do drugega kro-
ga, dvojica Tina Križan-Kata-
rina Srebotnik pa je po zmagi
nad slovensko-nemškim pa-
rom Pisnik-Schnitzer osvojila
turnir, kar je prvi takšen us-
peh slovenskih deklet. Edina
Open bo gotovo eden mejni-
kov, mlademu slovenskemu
valu manjka le nekaj samoza-
vesti. To leto bo podobnih
turnirjev še več. Rampretova
bo nastopila na 25 turnirjih
enake ali višje kakovosti.
Zmagovalka pri posamezni-
cah je postala Čehinja Kveto-
slava Hrdlickova ter si ob po-
kalih Steklarske šole prisluži-
la tudi največji delež nagrad-
nega sklada - 3.920 dolarjev.
Če se bo katera od naših
igralk prebila med prvih 100
na WTA lestvici, bo organiza-
tor nagradni sklad v prihod-
njem letu podvojil in povabil
več igralk prve stotnije. Prav ta
mesta so največji cilj Slovenk,
ki so v rogaški profesionalni
konkurenci šele štartala.
JANEZ TERBOVC
Marca med elito
v Ljubljani se je z abso-
lutnim prvenstvom končal
niz plavalnih tekmovanj na
državni ravni. Celjski Nep-
tun se je spet predstavil v
svetli luči, njegovi plavalci
Ajda Valcl, Urška Roš in
Matjaž Kolčan pa so si z
vrhunskimi dosežki pribo-
rili nastop na svetovnem
pokalu v italijanski Imperiji
in v Parizu.
V Ljubljani je bil v ospredju
spet udarni dvojec Kolčan-
Roš, ki že vrsto let niza uspe-
he. Zadovoljila sta tudi An-
draž in Ajda Valcl ter ostali,
skratka: zimska sezona je bi-
la zaključena skoraj idealno.
»V prestolnico gremo po vr-
hunske rezultate in norme za
svetovni pokal,« je minuli te-
den smelo napovedal trener
Mijo Zorko in obljubo skupaj
z varovanci izpolnil. »Zado-
voljni smo, kaj pa drugega,«
je Zorko izjavil po tridnev-
nem tekmovanju. Med naj-
bolj razburljive preizkušnje v
Ljubljani je sodil obračun na
800 m prosto za ženske, kjer
sta se >udarili< Urška Roš in
Tanja Blatnik, slednja pa je
bila močnejša v zaključku
tekme. Tako Matjaž Kolčan,
kot Urška Roš in Ajda Valcl si
želijo na tekmah najvišjega
ranga še izboljšati dosežke.
Svoje so zaenkrat opravili, na
vrsti so odgovorni, ki bodo
morali zagotoviti sredstva za
odhod med elito.	T.L.
PANORAMA
NOGOMET^_
Prijateljske tekme: Rudar
(T)-Protonavto Publikum 0:0,
Protonavto Publikum-Poli-
technica 4:2 (3:1) Somalia (3)
in Kačičnik, Rudar (V)-Eso-
tech Šmartno 3:2 (1:1) Šum-
nik, Borštnar in Kosič za Ru-
dar, Šoštar in Polovšak za
Esotech, Koper-Rudar (V) 1:0
(0:0), Šentjur-Tim Laško 3:3
0:1) Pašalič (2) in Poštrak za
Šentjur, Fejzič, Vitenšek in Vo-
dišek za Laško, Šentjur-Pro-
tonavto Publikum 2:1 (1:1)
Obrez in Gorenak za Šentjur,
Ulaga za PA Publikum, Rudar
(V)-Esotech Šmartno 3:1 (1:1)
Šumnik, Vidojevič in Caushl-
lari za Rudar, Oblak za Eso-
tech.
KOŠARKA
HBMai^. ■■■■■■■■nnr-^vniiMaiiiiiiiM *
1. ASKL (M)
2. del, 1. krog: Idrija-PIL
78:87 (34:38) Lisica in Goljovi-
č 22, Tovornik 16, Bečirovič 8,
Dragšič, Kune in Dončič 5, Ju-
rak 4. Krško-KSP 53:87
(28:46) Cizej 22, Šamanič 15,
Horvat 13, Kobale 10, Udrih 9,
Jagodnik 8, Rituper 4, Petra-
novič, Rovšnik in Jeklin 2.
Vrstni red: Union Olimpija
44, PIL 43, KSP 39, Krka 38,
Helios in Postojna 35, Slovan
in Zavarovalnica Maribor 33,
Maribor Branik in Kraški Zi-
dar 31, Idrija 28, Krško 24.
l.BSKL (M)
18. krog Kemoplast-Loka
kava 78:66 (42:29) Čop 22,
Urbanija 18, Gajšek 11, Maček
10,	Madžarac in Sušin 6, Ko-
šak 5. Gradbinec Radovljica-
Comet 77:73 (40:33) Sivka 24,
Lušenc 13, Novak 12, Jesenek
11,	Pavlin 5, Keblič in Železni-
kar 3, Kožar 2. Vrstni red:
Loka kava 33, Triglav in Za-
gorje 32, Union Olimpija ml.
29,	Hrastnik 28, Gradbinec
Radovljica 27, Comet (-1) in
Ilirija 26, Radenska 25, Kemo-
plast 22, Ježica 21, Litija (-1)
20.
SKL (Ž)-od 1.do6.
mesta
6. krog: Ingrad Celje-ŽKK
Maribor 65:57 (33:30) Jurše
16, Polutnik in A. Vodopivec
12,	Grobelnik 9, Potočnik 8, S.
Vodopivec 7, Obrovnik 1.
Vrstni red: Imos Ježica (-1)
30,	Ingrad Celje in ŽKD Mari-
bor 27, Odeja Marmor 20,
ADD Ilirija 19, Imos Ježica ml.
18.
SKL (Ž)-od 7. do 12.
mesta
5. krog: Comet-Domžale
(preloženo). Vrstni red: Po-
murje Skiny 10, BTC Terminal
9, Comet (-1) 6, Šentvid (-1) in
Domžale 5, Jesenice (-2) 4.
2.SKL (M)-od l.do 8.
mesta
1. krog: Proton Medvode.'
Rogla Atras 82:84 (42:45), Yu.
rij Plava Laguna-Elektra 76:8o
(30:41).	i
2.SKL (M) - od 9. do 16.]
mesta
L krog: Celje-Portorož
89:71 (38:47), Plima Prebold-'
Črnomelj 58:49 (32:26).
MIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIM^
1. DRL (M)
13. krog: Gorenje-CPl
16:17 (7:7) Rozman 7, BedeJ
kovič 4, Sovič 3, Krejan 2 zal
Gorenje, Tomšič 5, Pajovič 4,^
Jelčič 3, Pungartnik 2, Šafarič,«
Vugrinec in Puc 1. Vrstni red:'
PIL 24, Prule 67 20, Andor 18,'
Prevent in Trebnje 17, Gore^
nje 14, Slovan 12, Krško 11 in
AFP Dobova 11, MARC Škofj
Ijica 6, Delmar in Sevnica 3.
^^ odbojka'"'"'^^"^
l.B DOL (M) '
21. krog: Granit-Šoštanj To-^
polšica 3:0 (15:13, 15:12,<
15:10). Vrstni red: Krka (-1)
12, Granit 10, Šoštanj Topolši^
ca 8, Hoteli Simonov zaliv (-1)
in Brezovica 6, Termo Lubnik'
(-1) in Kočevje 4, Ljutomer O
1)2.
1.A DOL (Ž)
21. krog: B&L Utrip Pre
bold-Kemiplas 0:3 (10:15,'
8:15, 6:15). Vrstni red: Infond
Branik 14, TPV Novo Mesto
12, Kemiplas, ZM Ljutomer in
Sobota 8, Krim 4, Marsel Ptuf
2, B&L Utrip Prebold 0. ?
l.B DOL (Ž)
21. krog: Špecerija Bled-Ka-
juh Šoštanj 3:0 (15:4, 15:3,
15:4). Vrstni red: Špecerija
Bled 14, ŠOU in Šentvid 10,
Prevalje, HIT Nova Gorica in
Tabor 6, Meltal in Kajuh Šo-
štanj 2.
KEGUANJE "
imu»i.ii»)ii'iiMi	jmum—	*
1. liga (M)
16. krog: Gorica Tekstilna-
CP Celje 5:3 (5203:5147). 17,
krog: CP Celje-Konstruktor'
2:6. Vrstni red: Konstruktor
29, Norik Prosol 28, Iskrae-
meco 27, Proteus Liv in Rudar
17, CP Celje 14, Elektrarna
Dravograd 12, Sinet Hrastnik
8, Gorica Tekstilna in Hidro 7.
1. liga (Ž)
16. krog: Gorica Tekstilna-
Miroteks 2:6 (2348:2401). 17.
krog: Miroteks-ETA Kamnik
6:2 (2498:2410). Vrstni red;
Miroteks 30, Norik Prosol 30,
Adria Convent 21, Triglav 19,
Balmico in Proteus Liv 14, Go-
rica Tekstilna in ETA Kamnik
12, Mehano Izola 11, Rudar 7.
Nareksova peta v Leondingu
Drugi največji uspeh slovenskega ženske-
ga juda je uspel 15-letni članici JK Sankaku
Celje Petri Nareks, ki je v svoji kategoriji na
svetovnem članskem pokalu v Leondingu
dosegla 5. mesto.
Mlado zastopstvo je pod taktirko Marjana
Fabjana preseglo pričakovanja in znova je
treba poudariti, da so prav vse debitirale v
članski konkurenci. Petra Nareks je v uvodni
borbi suvereno premagala Kanadčanko Baj-
largon, nato še Nemko Andrei in Angležinjo
Simons, iz nadaljnjega tekmovanja pa jo je
izločila Italijanka Campioni. Maja Frece je
evforično začela in odpravila Egipčanko El
Karek, domačinko Bergerjevo in Nizozemko
VVilebordse, izgubila pa z Japonko Joshida,
kar je zadostovalo za 7. mesto. Mladinska
evropska prvakinja Urška Žolnir je podlegla
tremi ter klonila proti Madžarki Kismadi in ^
repesažu še z japonsko predstavnico Kimoto
Veliko smole pri žrebu je imela Regina Jei"'
nejc. V 1. krogu je dobila svetovno znan^
Kubanko Verenez, v repesažu pa izgubila Še 2
Britanko Winters. To nedeljo bo v MiinchnU
naslednja tekma svetovnega pokala.
VLADO LIPOVŠEK
1. SNOPIČ
ŠPORT
15
Cilj je jasen: polfinale
Derbi z Gorenjem so Celjani dobili le stežka s 16:17 - Z Ademarjem še vedno brez poškodovanega Stefanovica - Zovko še išče taktiko za Špance
Uvertura v evropski četrtfi-
,jlni knock-out sta za celj-
■l^e Pivovarje bili kar pr-
j,gnstveni tekmi. Z najbliž-
jjfli zasledovalcem, Ijubljan-
iltimi Pruiami, so igrali vče-
jj (po zaklj. redak.), na re-
(jonalnem derbiju z Gore-
njem pa so bili blizu drugega
lomačega poraza letos.
t'
Šiba Celjanov v Rdeči dvora-
11 je bil velenjski vratar Uroš
lenica (19 obramb), veter v
irsa pa taktika trenerja Toneta
rislja ter poškodbe in bolezni
(vrstah rumeno-zelenih. Brez
ilayev - poškodovanega Stefa-
loviča in obolelega Likavca, ki
la je za gol premalo nevaren -
ire le stežka, Pajovič zadovo-
ji, če uspe razviti topniške
posobnosti. Na velenjskem
larketu ni bilo niti kapetana
Šerbca, niti dirigenta obrambe
Načinoviča. Preobrat v derbiju
so prinesle zadnje minute, ko
je v igro moral tudi Iztok Puc.
Izid je bil sedemkrat izenačen,
vsaka ekipa je zastreljala 3 se-
demmetrovke. Gorenje vods-
tva ni izpustilo (najbolj razi-
grana sta bila Rozman in Bede-
kovič) in dvakrat vodilo za
štiri. Ko so Celjani tik pred
koncem povedli, je bilo konec.
Tiselj je na vprašanje o pre-
lomnici tekme odgovoril pre-
prosto: »Gostje so profesional-
ci!« Vendar je poraz z enim
samim zadetkom zanj enak
zmagi, Zdravko Zovko pa je
zagotovo odkril luknje, ki jih
do španske avanture vsekakor
mora pokrpati, ni pa mogel
biti zadovoljen s pristopom ti-
stih igralcev, ki redkeje dobi-
vajo priložnosti, pa je ne izko-
ristijo.
Rastkosklopi
Rastko Stefanovič si bo pr-
vo tekmo z Ademarjem le
ogledal, medtem ko se bo po
tekmi v Trstu ekipi znova pri-
ključil Alvaro Načinovič,
najbrž pa le v obrambi. Med
okrevanjem je veliko izgubil.
Strategija, postava in način
obrambe bodo znani tik pred
tekmo. »Izvedeti moramo še
podrobnosti o poškodbah na
nasprotni strani, potem pa so
možne vse izpeljanke,« pou-
darja trener Zdravko Zovko,
ki se zaveda, da je letošnje
četrtfinale najmočnejše v vsej
zgodovini tekmovanja. »Ste-
fanovičeva zamenjava bosta
Lika vec in Pajovič, če bo po-
trebno, tudi levoroki Vugri-
nec. Ademar je zelo nestrpna
ekipa, zato bomo verjetno
pričeli z obrambo 3-2-1,« je še
povedal in dodal, da ima z
izjemo Stefanoviča zdaj na
treningu prav vse igralce.
Rastko si želi igrati že v Špani-
ji, toda tveganje je zanj preve-
liko. »Vse bom naredil, da
bom nastopil prihodnjo sobo-
to v Celju. Te dni bom posku-
šal že teči.« Direktor kluba
Vlado Privšek je bil jasen:
»Načrte smo si zastavili pred
sezono. V polfinale se mora-
mo prebiti. Na bolezni v ekipi
nimamo vpliva, tekma v Špa-
niji pa je le prvi polčas. Polfi-
nale se bo potrjevalo v Celju.
Na čarterju za Madrid je le še
nekaj prostih mest.«
Prekaljena mladost
Osebna izkaznica španskih
podprvakov in krivulja uspe-
hov strmo rasteta. Ekipa je
mlada (povprečna starost pod
22 let), toda ima ogromno
izkušenj. Prosesa Ademar
Leon je bil ustanovljen leta
1956, dve desetletji je tekmo-
val v regionalni ligi. Prvo pr-
voligaško sezono so leta 1982
končali z izpadom, v sezoni
1994/95 pa so prvoligaški sta-
tus srečno obdržali, potem ko
sta v tej konkurenci razpadla
dva kluba. Lani so že dosegli
2. mesto v Asobal ligi, bili
finalisti pokala in tretji v
pokalu Rey. Takrat so bili še
zmagovalci prestižnega pariš-
kega pokala Marrane (v kon-
kurenci s GPL, Elgorriago in
Teko), v evropskem Pokalu
mest pa so izpadli s kasnejšim
zmagovalcem nemškim TUS
Nettelstedtom. Glava moštva
je trener Manuel Cadenas
(pred 8 leti je z Barcelono
osvojil PPZ). Z izjemo Deme-
tria Lozana (lani najboljši
španski igralec) nimajo izsto-
pajočih posameznikov, zato
pa je vrsta izjemno homogena
(kar 9 igralcev je v letošnjih
evropskih tekmah doseglo že
20 ali več zadetkov, pri CPL
samo štirje). Vseeno velja
omeniti Jugoslovana, nekda-
njega člana niškega Železni-
čarja Vojislava Kraljiča, ki
na levem zunanjem položaju
s svojimi 205 cm in 111 kg
lahko izniči še tako dobro
zastavljeno obrambo. Toda
ima natrgane vezi. Izkušene-
mu Fernandu Benesu (nek-
danji soigralec Stefanoviča in
Periča) pomagajo še desni zu-
nanji slovaški reprezentant
Stanislav Demovič, ki ga me-
njuje Juan Jose Panadero, Da-
vid Pisonero (krožni napada-
lec, reprezentant) in Manuel
Colon (mlad. svet. prvak, le-
tos prišel iz Gaje). »Šepajo« na
desnem krilu, vendar naj bi
prav proti Celjanom že zai-
gral poškodovani Rafael Her-
nandez (tretji na 01 v Atlanti).
Podobo Špancev zaokrožuje
trio vratarjev. Prvi, Jose Ja-
vier Hombrados, ima bron z
atlantske olimpiade, Arrriand
Torrego pa je bil z Barcelono
evropski prvak.
Ademar je v domačem pr-
venstvu trenutno tretji. V fi-
nalu pokala jih je premagala
Caja, pred dnevi pa so v kra-
ljevskem pokalu Rey, kjer so
bili njihovi nasprotniki Bar-
celona, Caja, Valladolid, San
Antonio, Ciudad Real, Cha-
pela in Octavio osvojili 3.
mesto. S Celjani so se prvič
srečali na zadnjem pokalu
Marrane in s kasnejšimi zma-
govalci izgubili z 22:29
(11:12). Strelci: Panadero 5,
Lozano in Pisonero 4, Kraljič
3, Perez Mar ne 1. Nastopili
so brez Hombradosa, Demo-
viča in Hernandeza.
Rezultati Ademarja v letoš-
nji Ligi prvakov: HC Spar-
kasse Bruck 33:21, 28:23,
HK Drammen 27:25, 34:26,
Crvena Zvezda 41:20, 35:30,
Pfadi Winterthur 27:29,
27:27. Tekme Ademarja si je
skupno ogledalo 21 tisoč gle-
dalcev, v povprečju na tekmi
dosežejo 31,5 zadetkov,
obramba pa popusti 25-krat.
Strelci v LP: Lozano 46,
Panadero 32, Garcia 30, Co-
lon in Pisonero 26, Benes 25,
Perez Canca 21, Demovič 20,
Kraljič 18, Cano 6, Garabaya
3, Perez Marne 1.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Prosesa Ademar Leon, zgoraj - Manuel Cadenas Montanes (trener), David Pisonero, Demetrio Lozano, Stanislav Demovič,
Vojislav Kraljič, Ruben Garabaya, Juan Jose Panadero, Manuel Colon, Fernando Hernandez in Isidoro Martinez (pom.
trenerja). Sedijo: Rafael Lopez Hernandez, Juan Garcia, Ibai Cano, Armand Torrego, Jose Javier Hombrados, Rogelio
Lamazares, Fernando Benes, Diego Perez Marne in Jose Luiz Perez Canca.
k derbiju je velenjski vratar
^roš Senica domača vrata
dobesedno zazidal.
Kdaj konec težav?
Organizacijske in finančne težave velenjskih rokometšic
Nekoč eden najboljših
ženskih rokometnih klubov
''Sloveniji velenjski Vegrad
je v zadnjih sezonah zna-
šel v velikih težavah. Klub,
je že za časa skupne drža-
slovel po dobri ekipi in
pravih rokometašicah, se
^(laj utaplja v organizacij-
^l^ih in finančnih težavah.
Ce se ozremo nazaj in pogle-
''^mo, kje vse trenutno nastopa-
la Velenjske igralke, hitro ugo-
'°vimo, da bi dobili kvalitetno
^l^ipo, ki bi sodila v slovenski
Pri sosedih v Žalcu je že
Precej Velenjčank: članska re-
^^^zentantka Sonja Zidar je kot
[^jstarejša tudi najprej zapusti-
yelenje, Biljana Lakič se je tej
^'^Pi pridružila lani, odšle so
Raukovičeva in Kraljeva.
Ij Belli Violi je že nekaj let
Topič, pri Robitu Olim-
mlada reprezentantka Deja-
^ Stevančevič, pri Krimu Elec-
ti pa še izvrstna Tanja Oder in v
Riminiju Barbara Hudej. Člove-
ka ob tem zaboli glava, saj od-
hodov iz Velenja še zdaleč ni
konec, čeprav ima ekipa v pov-
prečju le 17 let. Trener Ramšak
trdi, da je moštvo obetavno, po
njegovih besedah potrebuje le
eno izkušeno igralko, ki bi
mlajše potegnila za seboj - ne-
kaj podobnega, kot je v Maribo-
ru Ines Černe. Toda verjetno
se niti to ne bo zgodilo - prora-
čun iz meseca v mesec krpajo,
o okrepitvah sploh ne razmiš-
ljajo. Še več! Kot kaže, se bo
po dolgotrajnih pregovarja-
njih in »nategovanjih« umak-
nil tudi dosedanji sponzor Ve-
grad, ki ni imel posebnega
posluha za ženski rokomet,
člani uprave pa niti igralk niso
poznali. Pomoč tako prihaja
le še od Gorenja in občine.
Mogoče bo imel pri izbiri na-
slednjega donatorja več sreče
Marjan Klepec, ki je v tej sezo-
ni že pomagal in želi vzposta-
viti zdrave temelje. Če mu to
uspe, bo mlada generacija os-
tala skupaj. Stresne situacije
so tudi med igralkami, ki že
nekaj časa niso okusile zma-
ge, še manj pa tolažbe. Zatorej
ne bo čudno, če bo prihodnjo
sezono klub zapustila nova
mlada in nadarjena igralka in
za njo še ena, pa še ena...
[IZZZZZZI3 DEJAN TAMŠE
V Romunijo brez Orozove
Rokometašice Žalskega Juteksa so na dobri poti, da
ponovijo lansko evropsko sezono. V četrtfinalu EHF je
njihov sobotni nasprotnik romunski Otelul Galati.
Poglavitne ovire so tri. Vsaj mesec dni na igrišču ne bo Olivere
Oroz (natrgane vezi), obljubljena videokaseta v Žalec ni prispela,
na pot pa so se odpravile danes (četrtek) ob 2. uri z avtobusom do
Budimpešte, nato z letalom do Bukarešte, do športne dvorane pa
še nadaljnjih 250 km, ponovno z avtobusom.
Romunske nasprotnice Žalčank so lani prvič igrale v pokalu EHF
in izpadle šele vpolfinalu. V svojih vrstah imajo dve reprezentant-
ki iz zadnjega SP in prav toliko iz mladinskega SP, starejša
generacija pa je naslove dosegala že v osemdesetih letih. Povratna
tekma bo v Žalcu v nedeljo, 1. marca.	PRIMOŽ ŠKERL
16
ŠPORT
Naši športniici
v Mozaiicu
Urška Žolnir, Iztok Puc in RK Celje Pivovarna Laško najboljši lanski športniki po izboru Novega tednika in Radia Celje
v galeriji Mozaik v Celju
sta uredništvi Novega tedni-
ka in Radia Celje podelili
pokale najboljšim športni-
kom leta 1997 po izboru
bralcev in poslušalcev.
Glasovanje (preko kupo-
nov in telefonsko na radiu) je
v obliki »Športnika tedna«
potekalo vse leto. Na ta na-
čin je šlo, kot je v zahvali
povedal tudi Iztok Puc, za
najbolj demokratičen in s
tem tudi najbolj pravičen iz-
bor najboljših. Pri dekletih se
je mlada judoistka Urška Žol-
nir v ospredje prebila šele ob
koncu leta, kmalu po osvoji-
tvi naslova mladinske evrop-
ske prvakinje, poprej je vodi-
la Katarina Srebotnik. Iztok
Puc je zmagal prepričljivo in
brez konkurence, kar velja
tudi za njegov klub. Prizna-
nja, slike, je NT&RC podelil
še trenerju Urške Žolnir Mar-
janu Fabjanu in trenerju celj-
skih rokometašev Zdravku
Zovku. Predsednik RK Celje
Pivovarna Laško Tone Turn-
šek pa je za posebne zasluge
za šport prejel svoj portret z
rokometnim motivom, ki ga
je v oljni tehniki naslikal Mi-
lan Todič.
PŠ, Foto: SHERPA
Iztoku Pucu je kristalni pokal za najboljšega športnika 1997 po izboru bralcev NT in
poslušalcev RC izročila urednica Radia Celje Nataša Gerkeš-Lednik.
V odsotnosti obolelega kapetana RK CPL Uroša Šerbca je priznanje najboljši ekipi iz rok
direktorja NT&RC Jožeta Cerovška prejel Roman Pungartnik.
Marjan Fabjan in Urška Žolnir sta v Galeriji Mozaik tik pred
odhodom na tekmovanje v Avstrijo navkljub številnim priznanjem
ostala skromna.
Kot v ogledalu - predsednik RK CPL Tone Turnšek.
Pokrovitelji prireditve Športnik leta so bili:
Glavni pokrovitelj - Gastro d.o.o. Celje
DELO TČR-Tisk časopisov in revij Ljubljana
Mesnica Ervin in Ivanka Čas Žalec
Stan-tisk Žalec
%. SNOPIČ
KULTURA
17
Plešem, torej sem!
Pogovor s plesalcem Tadejem Brdnikom
j(dor je imel priložnost
^znati Tadeja Brdnika, svet-
jasega, modrookega, iskri-
jga in predvsem zelo prijet-
ega mladeniča, se mu je
lav gotovo vtisnil v spomin
, večne čase.
Spoznala sem ga že pred leti,
,eni izmed Poletnih plesnih
, ,1 v Ljubljani, kjer je kot najm-
i j5i udeleženec, komaj 12-le-
. (1, z vso potrebno zbranostjo
, I radovednostjo nabiral ple-
' 10 znanje. Med nami, plesni-
■ li veterani, se je počutil popol-
oiTia sproščeno in nikakor ni
laral kakšnega pokrovitelj-
' [ega odnosa. »Za tega fanta se
0	še slišalo,« sem pomislila. In
>s. Po nekaj letih nabiranja
kušenj v Slovenskih Konjicah
ilesna skupina Dioniz), je tri
'Zone plesal v Plesnem foru-
lu v Celju in dve sezoni v
lesni izbi Maribor. Njegov ne-
lirni duh ga je gnal naprej,
dpravil se je na plesno tek-
lovanje Benetton danza v Tr-
iižu in dobil za nagrado plesno
olanje na Akademiji Marthe
iraham v New Yorku. Še pre-
Knjo je končal, je naredil avdi-
V	za ansambel Martha Gra-
am Dance Company, kjer z
'likim uspehom pleše že dru-
D leto. Skupina nosi ime po
lameniti plesalki Marthi Gra-
im, ki je prva, po klasičnem
iletu, razvila tehniko sodob-
ega plesa in s tem postavila
jegove temelje.
Pred kratkim se je Tadej, v
diko veselje svojih domačih,
J krajši čas vrnil v rodne Slo-
enske Konjice. Tudi tokrat je
amesto počitka izbral delo.
»a intenzivnem tridnevnem
eminarju sodobnega plesa je
Plesnem forumu Celje v veli-
1	dvorani CID poučeval mlade
fcalce iz Celja, Žalca in Mari-
«ra, ki so bili navdušeni tako
ad njegovim plesnim zna-
ietn kot nad njegovo simpa-
jcno, neposredno osebnostjo,
ik pred zaključkom seminar-
3 sva se dogovorila za kratek
izgovor.
V	sorazmerno kratkem ča-
^ ste dosegli tisto, o čemer
ečina plesalcev lahko le sa-
'ja. Kakšen je vaš recept za
ispeh?
Težko je govoriti o receptu,
ga ni. Preprosto moraš pri-
sluhniti sebi, svojim notranjim
'otenjem - in jih usmeriti. Se-
'^da je pri tem veliko odvisno
^ spleta okoliščin, samozau-
'^nja in tudi sreče. Po sedmih
^'ih plesanja doma sem začutil
'°Irebo, da svoje sposobnosti
J^izkusim tudi v tujini. Na ple-
''^iTi tekmovanju v Trbižu
N dobil za nagrado štipendi-
° na Akademiji Marthe Gra-
v New Vorku. In tako se je
^čelo.
majhnih Slovenskih Ko-
"c ste se preselili v svetovno
^tropolo Nevv York. Koliko
ste potrebovali za prila-
fditev na drugačen način
^'^Ijenja?
Sem oseba, ki se zelo hitro
Pogaja. Ne bom trdil, da ni
težav. Sprva sem imel veli-
Probleme z zdravjem in
''^l^odbami zaradi intenziv-
nih treningov, tako da sem že
zares pomislil na vrnitev do-
mov. Toda nisem obupal. Po-
gum so mi dali predvsem ljud-
je, pedagogi iz akademije, ki so
verjeli vame in jih nisem hotel
izneveriti. Kar se pa tiče Nevv
Yorka kot mesta, sem zelo hi-
tro ujel njegov ritem. Živeti tam
je zares prava šola življenja.
Kaj delate, ko ne plešete?
Prostega časa takorekoč ni-
mam. Ko ne plešem, poučujem
mlade plesalce (teen program)
umetnosti plesa na šoli Marthe
Graham. Kot plesalec in koreo-
graf sodelujem tudi z drugimi
plesnimi skupinami. Plesal
sem pri Coyotes Dancers, kjer
delujem tudi kot drugi umet-
niški vodja ansambla, sodelo-
val sem z znano koreografinjo
Pearl Lang, kot gosta koreogra-
fa in plesalca me pogosto vabi-
jo v Milwaukee Dance Theatre,
ki je iz Nevv Vorka oddaljen
kakšni dve uri z letalom. »Ple-
šem, torej sem!« je moj živ-
ljenjski moto.
Pred kratkim ste se vrnili z
evropske turneje skupine
Martha Graham Dance Com-
pany. Koliko priprav zahteva
takšna turneja in kakšni so
odmevi publike?
Pred turnejo ponavadi pote-
kajo intenzivne priprave prib-
ližno tri tedne po sedem ur
dnevno. V tem času se pripravi
celoten repertoar, ki ga na tur-
neji predstavimo. Zanimivo je,
da je večina koreografij Marthe
Graham nastajala v davnih le-
tih, v prvi polovici tega stoletja,
in so še vedno pravi izziv tako
za nas plesalce kot tudi za ob-
činstvo, ki nas vsepovsod spre-
jema z ovacijami. Kljub novim
tokovom in poplavi raznih ple-
snih smeri ter skupin menim,
da smo s svojo telesno discipli-
no, energetskim nabojem in
aktualnimi odličnimi Marthini-
mi koreografijami še vedno v
samem svetovnem vrhu. To
dokazujejo tudi vedno v naprej
razprodane dvorane po celem
svetu.
Katere države ste do sedaj s
skupino prepotovali?
V zadnjih dveh letih smo
prepotovali celotne ZDA, večji
del Evrope, v kratkem pa odha-
jamo na turnejo po Avstraliji in
"severni Afriki.
Zakaj na tem seznamu ni
Slovenije?
Ne vem. Najbrž v Sloveniji
ni pravega interesa, čeprav
imam informacije o številnih
gostovanjih različnih ameriš-
kih skupin v Cankarjevem do-
mu. Zato upam, da bomo v
prihodnosti le gostovali tudi pri
nas v Sloveniji.
Kaj pa pravite o trenutnem
stanju slovenskega sodobne-
ga plesa?
Mislim, da je preveč kaotič-
no, razcepljeno in brez prave
strukture, ki bi slovenski ples
enotno in z natančnim progra-
mom povezovalo in predstav-
ljalo navzven. Vse preveč po-
teka po sistemu »znajdi se«,
brez pravih kriterijev in resne
podpore države. Še vedno ni
šole za sodobni ples, še vedno
ni pravih profesionalnih an-
samblov, še vedno ni prosto-
rov, kjer bi redno zaživela so-
dobna plesna scena. Vse je
prepuščeno naključju. Brez
posameznikov, takšnih, kot
ste vi, ki ste kljub nemogočim
pogojem vztrajali in svoje živ-
ljenje posvetili plesnemu pou-
čevanju in ustvarjanju, bi ta
scena že zdavnaj zamrla!
Skrajni čas je, da tudi država
nekaj ukrene!
Kako ste bili zadovoljni z
udeleženci seminarja?
Presenečen sem bil nad od-
mevnostjo in izredno ubra-
nostjo skupine. Najmlajše
udeleženke so bile stare ko-
maj deset let in nisem veliko
pričakoval. Kljub temu so mi
sledile z izredno zbranostjo,
zavedajoč se svojega telesa.
Mislim, da so njihova izhodiš-
ča veliko boljša, kot so bila
moja pri teh letih. Opazil sem
tudi nekaj izjemnih talentov in
upam, da sem jim v tem krat-
kem času intenzivnega dela
dal vsaj malo sebe in svojega
znanja.
Kaj vam pomeni sodelova-
nje s Slovenijo?
Ne sodelujem s Slovenijo,
temveč s posamezniki in ti mi
pomenijo ogromno. Z večino
vzdržujem redne stike, saj so
ravno oni »krivi« za to, kar
sem dosegel danes. Svojih ko-
renin nikoli ne bom pozabil.
Ravno nasprotno, to je gibalo
mojega dela. Rad se spomi-
njam sodelovanja z vami, saj
sem ravno takrat prvič sodelo-
val na različnih festivalih ple-
sa, prvič so me posneli za TV
in prvič sem resno pomislil, da
bi se s plesom želel ukvarjati
profesionalno. Odločilno za-
me pa je bilo tudi sodelovanje
s Plesno izbo Maribor in njeno
vodjo Minko Veselič ter ame-
riškim koreografom Grantom
McDanielom. Veliko mi je po-
magala tudi Neja Kos, stro-
kovna sodelavka za sodobni
ples pri Zvezi kulturnih dru-
štev Slovenije v Ljubljani, ki
me je nenehno usmerjala in
vzpodbujala v različna plesna
izobraževanja. In še bi lahko
našteval. Zaenkrat, razen ob-
časnih plesnih seminarjev, v
Sloveniji nimam konkretnih
ponudb za delo. Skušal sem
navezati stike z profesionalni-
mi skupinami, vendar nisem
dobil odgovora. Občutek
imam, da je pri nas še vedno
izjemno močna mentaliteta
posameznikov, ki hočejo biti
prvi in edini, vendar mislim,
da brez odprtosti in širine za
sodelovanja, za ples ni prave
prihodnosti. Upam, da se bo
to razmišljanje sčasoma le
spremenilo!«
Tadej, hvala lepa za razgo-
vor in srečno!
GOGA STEFANOVIČ
ERJAVEC
Foto: SHERPA
Tadej Brdnik
S seminarja sodobnega plesa v Celju.
ZAPISOVANJA
Pritlehno in podcenjujoče
Ko sem bil konec poletja ne-
kaj dni na obisku pri nemš-
kem športnem režiserju in av-
torju nekaj dokumentarnih
filmov o športu, hja, nekoč
tudi trenerju Arnima Harryja,
nemškega atleta, ki je na
Olimpijskih igrah v Rimu leta
1960 prejel zlato medaljo, Hor-
stu Seifartu v bližini Hambur-
ga, me je najbolj impresioni-
ral njegov stavek, njegovo de-
lovno vodilo, ki se je glasilo,
da naj bo vsaka stvar, ki je
predstavljena javno, ki je na-
menjena določenemu občins-
tvu, narejena kar najmanj
podcenjujoče do gledalcev in
na kar najvišji intelektualni
ravni. Pa ne glede na to, ali
gre za športni prenos olimpij-
skega biatlonskega teka na 10
kilometrov ali pa za ceneno
glasbeno pogovorno oddajo,
namenjeno najširšim množi-
cam.
Teh njegovih besed, ki jih je
možakar izrekel v trenutku,
ko sem mu omenil, daje treba
gledalca najprej podučiti in
mu razložiti, ter šele potem
vso stvar nadgraditi, se spo-
minjam zadnjih nekaj tednov
domala vsako nedeljo zvečer,
ko se zdolgočaseno sprehajam
od enega do drugega kanala.
Seveda me je g. Seifart v kali
zatrl, da je vsako razlaganje
in uvajanje gledalca v dogo-
dek že določeno podcenjevanje
in da se vsaka intelektualna
nabitost, naj bo še tako nez-
natna, ob tem izgubi. Dejan-
sko ne vem, kaj bi rekel, ko bi
videl oddajo Stojana Auerja
na največji komercialni televi-
ziji.
Saj ne, da bi hotel biti ka-
korkoli navijaški, pristranski,
morda tudi pokroviteljski, to-
da njegova oddaja je klasičen
primer tega, kako oddaje ne
bi smele izgledati. Oddaja,
kjer je vse skrčeno na nekaj
atraktivnih glasbenih nasto-
pov in anemičnih ter praznih
pogovorov na raznorazne te-
me, kjer dramaturški višek
predstavlja nov rekord za
Guinnesovo knjigo in, kjer
kavboj v trenerki meče neke
bumerange in dela norca iz
sebe, kjer občinstvo predstav-
lja sloj, ki ga zanima zgolj
kakšen dobitek na taki ali
drugačni loteriji, je skrajno
podcenjujoča. Za televizijske-
ga gledalca, kajpak. Tisti, ki
se trudi ploskati tam nekje v
občinstva, tako in tako že s
svojo prisotnostjo podcenjuje
samega sebe. Gosti pa ... hja.
gosti kot gosti. Še tisto, kar je
zares nekaj vredno, se v pod-
povprečnosti izgubi in posta-
ne povsem povprečno.
Pa pri tem ne mislim niko-
gar žaliti. In tudi če bi, bi imel
do tega vso pravico. Ker me
vsako nedeljo nekdo žali. S
tem, da mi ponuja tako cene-
no zabavo, ko mi daje jasno
vedeti, da je to tisto, kar v
nedeljo zvečer potrebujem, ko
me skuša prepričati, da sem
bebec in da mi je itak vseeno,
kaj gledam in kako gledam.
Ker razmišljati tako in tako
ne znam. Ker tako in tako
nimam nikakršnega pojma,
kako bi zabavna oddaja naj
izgledala.
Ne, ne, dragi moji, sam se
ne pustim. In obljubljam, da
bom rajši na kakšnem tujem
programu gledal celo vlečenje
vrvi desetih debeluhov. Ker
naj bom še tak bebec, mi je
popolnoma jasno, kdaj me
hoče kdo potegniti in mi pro-
dati fička za mercedesa. Nista
to edina avtomobila, ki sem
jih kdaj v življenju videl. Tako
kot Auerjeva oddaja ni edina,
ki sem jo imel kdaj priložnost
videti. In spet, če kdo misli,
da je to edino, kar sem kdaj
videl, potem me grdo podce-
njujete. In ta oddaja me kot
televizijskega gledalca res trpa
tam nekam na dno.
Piše: TADEJ ČATER
Vpis v II.
polletje
V	Studiu za ples Celje so
včeraj začeli z vpisom v
izobraževalne programe
IL polletja, nove člane in
vse, ki že imajo plesno
predznanje, pa bodo vpiso-
vali do 28. februarja.
V	Studiu za ples Celje vpi-
sujejo v plesno pripravnico
s plesnim vrtcem in malo
šolo, v oddelke za osnovno-
šolsko in srednješolsko
mladino ter v plesno re-
kreacijo za odrasle. II. pol-
letje se začenja 2. marca,
vodja Studia za ples Celje
Igor Jelen pa napoveduje,
da bodo v plesni dvorani v
celjskem Golovcu do konca
sezone gostovali priznani
plesni pedagogi. Tako naj bi
pripravnico občasno vodila
Olja Ilič iz Maribora, jazz in
sodobni ples prav tako Ma-
riborčanka Anita Čanadi, v
plesnem gledališču pa se bo
ob Jelenu preizkusila tudi
Aleksandra Vučkovič.
Te dni pa je v Plesnem
teatru Igen Studiu za ples
Celje vse v znamenju pri-
prav na otvoritev in zaklju-
ček Z festivala Dnevi kome-
dije, saj v sodelovanju z gle-
dališko igralko Anico Ku-
mer pripravljajo uvodni in
zaključni nastop.	IS
18
KULTURA
Oi, Celje, ti mesto veselo!
Dnevi komedije so zrasli v festival
v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje, ki je ob
podpori Mestne občine Celje
organizator Dnevov kome-
dije, ugotavljajo, da priredi-
tev iz leta v leto raste: po
odmevnosti med občins-
tvom, sponzorji, gledališči
in gledališčniki, zdaj tudi
avtorji novih tekstov za ko-
medijo.
»BBanHMHMaHnaMMnii
Tako ima zdaj Celje festi-
val, s katerim živi. Produkcija
slovenskih gledališč, ki gojijo
komedijo, se bo pred polno
dvorano Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje (vstop-
nic že zdavnaj ni več) odvijala
od 28. februarja do 22. marca.
Na letošnjih Dnevih kome-
dije bosta občinstvo in stro-
kovna žirija ocenjevala osem
predstav. Celjsko gledališče
ima v ognju dve predstavi,
obe uspešnici. Lanskoletno
nagrajeno komedijo Williama
Shakespeara Ukročeno trmo-
glavko, z Milado Kalezič, Pre-
šernovo nagrajenko, v na-
slovni vlogi. Za odličja se bo
kosal tudi Cooneyey Minister
v škripcih, z Mariom Šelihom.
Minister bo na sporedu na
prvi tekmovalni dan, po otvo-
ritvenem ceremonialu, ki ga s
plesalci Plesnega studia Igen
tudi letos pripravlja igralka
Anica Kumer, lanskoletna
»žlahtna komedijantka«, ki
bo po lastni zamisli postavila
tudi razstavo vseh »žlahtnih«
iz minulih Dnevov komedije.
Druga tekmovalna predsta-
va bo 1. marca, in sicer Petra
Shafferja Črna komedija v iz-
vedbi SNG Drama Maribor.
Moje gledališče iz Ljubljane,
ki ga vodi Iztok Valič, bo v
Celju zaigralo komedijo De-
nar z neba, pod katero je pod-
pisan isti avtor kot za celjske-
ga Ministra. Mestno gledališ-
če ljubljansko bo 7. marca za-
bavalo z Mollierovim Tarttu-
fom. V petek, 13. marca, bo v
gosteh Slovensko stalno gle-
dališče iz Trsta z delom Fran-
cisa Vebra Večerja bedakov,
dan kasneje bodo v Celju go-
stovali Kranjčani s komedijo
Bernarda Shawa Važno je
imenovati se Ernest. Novogo-
ričani bodo gostovali in tek-
movali s komedijo Roberta
M. Cossa Nona in za konec
Celjani z Ukročeno trmoglav-
ko.
V Celje ne bo ljubljanske
Drame, ki naj bi tekmovala z
Gogoljevim Revizorjem, ki pa
zaradi prevelike scene (za-
snovala jo je letošnja dobitni-
ca velike Prešernove nagrade
Meta Hočevar), ne gre na celj-
ski oder. Bodo pa zato letos
prvi, sicer izven konkurence,
po slovesni podelitvi nagrad
»za žlahtnost«, v Celju nasto-
pili mladci in mladenke ljub-
ljanske igralske akademije s
po Mollieru »obrnjeno« ko-
medijo z naslovom: Šala za-
žene.
MATEJA PODJED
Predsednica žlahtne žirije
bo letos Anica Kumer, člana
pa režiser Miran Herzog in
kudent dramaturgije Pri-
mož Jesenko. Za Žlahtno ko-
medijantsko pero je na na-
slov gledališča prispelo 21
komedij. Te bodo prebirali
in najboljšo razglasili na za-
ključku: dr. Matjaž Kmecl,
Franci Križaj in Krištof Dov-
jak.
V Kajuhov spomin
Ob Kajuhovem spomeniku pri L gimnaziji v Celju bo
jutri, v petek ob 10.30 uri, spominska slovesnost.
Prireditev v spomin na padlega partizanskega pesnika Karla
Destovnika-Kajuha pripravljata celjska ZLSD in Združenje
borcev in udeležencev NOB, v programu bodo nastopili učenci
III. osnovne šole in I. gimnazije v Celju, zbranim pa bo
spregovoril predsednik Mladega foruma ZLSD Celje. IS
Ugiasbitve Zdrovljice
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje pripravljajo v
ponedeljek, 23. februarja ob 17. uri, predavanje o uglasbitvah
Prešernove Zdravljice. Gostja večera v Levstikovi sobi, ki ga
pripravljajo v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, bo
profesorica Adrijana Požun-Pavlovič.	IS
Gomilčanke pojejo že 22 let
Dekliški pevski zbor Gomilsko deluje že 22 let. V teh letih
se je izmenjalo mnogo pevk, pa tudi zborovodij. Zadnja tri
leta vodi 30 članski zbor Mateja Heinc.
Cilj zbora že dolgo ni več samo druženje in prepevanje
zaradi veselja samega, temveč tudi kvaliteta. Pevke posvečajo
vajam in nastopom veliko ur prostega časa, ker želijo, da bi
bilo njihovo petje tako, da bi lahko z njim dosegale tudi dobre
rezultate na raznih tekmovanjih in revijah. Dekleta pojejo
slovenske narodne in umetne pesmi, skladbe iz obdobja
renesanse, posegajo pa tudi po tujem repertoarju. V teh >letih
so gostovale v mnogih slovenskih krajih, predvsem na Primor-
skem in Koroškem, dolga leta že sodelujejo z mešanim
pevskim zborom Stanko Premrl iz Podnanosa in moškim
pevskim zborom iz Slovenj Gradca.
Pevke dekliškega pevskega zbora pa na prireditvah v doma-
čem kraju ne sodelujejo samo s petjem, temveč tudi pri
organizaciji in pripravah.	T. TAVČAR
Med delfini
v Likovnem salonu v Celju
je razstava likovnih del, ki jih
je naredila Nataša Krhen.
Absolventka kiparstva na
Akademiji za likovno umet-
nost v Ljubljani prebiva v Celju
in Sevnici, uvršča pa se v mlaj-
šo generacijo likovnih avtor-
jev. Razstava v Likovnem salo-
nu je že njena šesta samostoj-
na, svoja dela je predstavila v
preteklih štirih letih v različnih
domačih razstaviščih, sodelo-
vala pa je tudi na skupinski
razstavi več avtorjev pred dve-
ma letoma v Tolminu.
Jedro razstave, ki jo je pri-
pravila Nataša Krhen v Celju,
sestavlja skupina živalskih li-
kov. Izdelala je več modelov
delfinov, velikih približno tako,
kot so v naravni velikosti,
skulpture pa so tudi obarvane.
Poleg plastik, ki s precejšno
mero realizma predstavljajo te
sorazmerno velike morske ži-
vali, za katere je značilno tudi
to, da lahko človek vzpostavi
stik z njimi, ima v galerijskem
prostoru pomembno vlogo še
svetloba. Za doseganje želene-
ga učinka je Krhenova uporabi-
la umetno svetlobo, ki je obar-
vana v modrem tonu. Ker ima
galerijski prostor sicer svetle
stene, pride obarvana svetloba
povsem do svojega izraza in v
celoti napolnjuje prostor ter
mu da povsem drugačen po-
men. Seveda ni naključje, da je
avtorica izbrala prav modro
barvo in ne kakšno drugo, saj
je modra značilna barva morja,
prostora, kjer imajo delfini tudi
svoje naravno okolje. Tako je
Nataša Krhen s povsem likov-
nimi sredstvi, razporeditvijo li-
kov v prostor, upoštevajoč ar-
hitektonske posebnosti same-
ga razstavišča, uporabo po-
vsem določene svetlobe nare-
dila dokaj specifično likovno
razstavo, zanimivo tudi za gle-
dalce, ki ne spremljajo vseh
aktualnih tokov sodobne likov-
ne umetnosti.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo jutri ob
19. uri za abonma Študentski
večerni in izven uprizorili pred-
stavo Svatba, v soboto ob 17. uri
pa za abonma Sobota popoldan
in izven Ministra v škripcih.
V	Kulturnem domu v Mo-
zirju bo v soboto od 9. do 12.
ure srečanje otroških gleda-
liških in lutkarskih skupin os-
novnih šol.
V	Kulturnem domu v Gor-
njem Gradu bo v soboto ob
18. uri gledališka igra Predvoj-
ne tegobe Jožefa Švejka.
KONCERTI
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert seksteta Vi-
gred, z nastopom folklorne
skupine.
V	Zadružnem domu na
Ljubečni bo jutri ob 19. uri
koncert Moškega pevskega
zbora iz Ljubečne in narodno
zabavnega ansambla Dori.
V	Kulturnem domu v Šo-
štanju bo v soboto ob 19. uri
koncert Pevskega društva
upokojencev Celje, pod vods-
tvom Jožice Soko in Mešane-
ga zbora DU Šoštanj, pod
vodstvom Alenke Mlinšek.
V	Glasbeni šoli Celje bo
drevi ob 19.30 koncert peda-
gogov Glasbene šole Celje.
V	Kulturnem domu na
Ljubnem bo jutri ob 19. uri
koncert moških pevskih zbo-
rov iz Lepe Njive, Ljubnega in
Bočne.
V	Delavskem domu v Na-
zarjah bo jutri ob 18. uri kon-
cert Glasbene šole Nazarje.
V	večnamenskem prosto-
ru osnovne šole v Lučah bo
drevi ob 18. uri koncert glas-
bene delavnice Osminka Mire
Kelemen.
RAZSTAVE
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bodo jutri ob 19.
uri odprli razstavo del aka-
demskega likovnega umetni-
ka Iva Mršnika. Odprta bo do
6. marca, vsak dan, razen ne-
delje, od 10. do 12. in od 16.
do 18. ure.
V	Likovnem salonu v Ce-
lju je na ogled razstava Delfi-
ni Nataše Krhen.
V	Muzeju novejše zgodo-
vine je stalna razstava foto-
grafskega ateljeja Josipa Peli-
kana, v Hermanovem brlogu
pa otroška razstava Hitreje,
višje, močneje.
V	razstavišču Stara gro|
Pokrajinskega muzeja je ^
konca marca še na ogled razsj
va Udomačena svetloba, p
novno pa sta na ogled tudi st;
na etnološka razstava in stal)
razstava o Almi M. Karlin.
V	galeriji v Mozirju rj
stavlja fotografije Matevž i
narčič.
V	Galeriji Keleia je na o
led razstava X. Celjskih me
narodnih slikarskih tednov.
V	Galeriji sodobne uiik
nosti - Hodnik razstavlja j
karska dela Irena Potočnik.
V	Galeriji v Velenju je i
ogled arhitekturna razstai
Zmerni optimizem.
V	Kulturnem domu v J
štanju so na ogled dela slilq
ja in grafika Arpada Šalam
na.
V	mestni galeriji Riemei
Slovenskih Konjicah ra
stavlja do 18. marca likovi
dela Mojca Cerjak.
V	avli študijske knjižni
v Celju je do 9. aprila na ogli
razstava »Prešernovanje i
Celjskem«.
Na velenjskem gradu jei
ogled prenovljena stali
afriška zbirka Františka Foi
in stalna zbirka Šaleška do!
na med romaniko in bar
kom.
V	Muzeju novejše zgodi
vine je do 14. marca na oglt
razstava Zdenke Sertič, Etni
grafskega muzeja v ZagreM
V	razstavišču Kulturnej
centra Laško si lahko vs;
delavnik med 8. in 12. uro t
v času prireditev ogleda
razstavo skulptur velenjsk
ga kiparja Bernarda Sešla.
V	Knjižnici Šentjur je i
ogled razstava umetniških f
tografij Hermana Čatra z n
slovom Dotik svetlobe.
OSTALO
V	Knjižnici v Velenju li
drevi ob 19. uri predstavite
knjige Draga Medveda z ni
slovom Vinski brevir, jutri«
18. uri pa bo ista predstaviti
še v knjižnici v Mozirju.
V	okviru Univerze za D
življenjsko obdobje bo v p(
nedeljek ob 17. uri v Levstiii^
vi sobi Osrednje knjižni«
predavanje z naslovom U|
lasbitve zdravljice, z gostj
Adrijano Požun Pavlovič.
Pokrajinski muzej Celj
pripravlja v času počitnic ml
zejsko delavnico, kjer bod
barvali sveče. Delavnica IJ
dvakrat na dan in sicer ob 1'
in 16.30 uri, vsak dan med 2l
in 26. februarjem, v prostorf
Stare grofije.
SNOPIČ
KULTURA
19
Mejniki siovensice
zgodovine
Nov pogled na preteklost, na nacionalno genezo in zgodovinsko držo Slovencev
pri založbi Društvo 2000
je izšel zgodovinski esej av-
torja Vlada Habjana z naslo-
nom Mejniki slovenske zgo-
ijovine, ki odkriva številna
ijoslej malo znana zgodo-
vinska dejstva o naši prete-
lilosti, predvsem pa skuša
ovreči tezo, da Slovenci ni-
mamo zgodovinske konti-
nuitete.
Ze IZ uvodnega nagovora
lahko razberemo, da je bila
pričujoča knjiga zamišljena
zgolj kot zgoščen oris sloven-
skega zgodovinskega razvo-
ja, saj avtor že vrsto let pri-
pravlja obširno zgodovino
Slovencev, ki naj bi izšla v
šestih knjigah. Delo, ki ga to-
krat predstavljamo, je nasta-
jalo že v šestdesetih letih in
prinaša vrsto novih tez, za-
snovanih na kronološkem ni-
zanju ter izpričanih virih in
dokumentih. Obsega številne
nakazane in uspešne družbe-
oe vzgibe k narodovi samo-
iojnosti. Z nekaterimi teza-
m, ki slovenskim zgodovi-
larjem niso neznane, si je v
vrhu akademiških monopo-
ističnih posameznikov« na-
copal nasprotnike, ki so mu,
takor avtor sam navaja, vse-
skozi onemogočali natis
omenjenega dela. Domala
vse besedilo Mejnikov je bilo
napisano že pred četrt stolet-
ja in iz tega časa izhaja tudi
prva ocena rokopisa, ki pa še
ni bila objavljena. Tudi po-
skus Založništva tržaškega ti-
ska, ki je pred dobrimi deseti-
mi leti v Knjigi '87 že najavilo
natis knjige; ni uspel.
Bogato ilustrirana in do-
kumentirana knjiga je na-
menjena vsem, ki želijo po-
drobneje spoznati vzpone in
padce naše zgodovine. Več o
knjigi in poskusu prevred-
notenja nekaterih delov slo-
venske zgodovine (pred-
vsem tudi ocenjevanje vloge
grofov in knezov Celjskih)
bomo lahko izvedeli v četr-
tek, 19. februarja, ob 18. uri,
ko bomo v Levstikovi sobi
Osrednje knjižnice Celje go-
stili avtorja knjige Vlada
Habjana.
Habjanovi Mejniki so raz-
deljeni v sedem vsebinskih
sklopov in že poglavja sama
jasno nakazujejo večplastno
razsežnost in zgodovinski
razvoj našega ozemlja. Prvi
del obravnava najstarejšo sta-
roselsko poselitveno plast
oziroma duhovnorevolucijski
prehod iz poganstva v krš-
čanstvo, s strahovitim idejno-
verskim pretresom in vsto-
pom naših prednikov v za-
hodno civilizacijo. V drugem
delu govori o času med letom
995 in 1360, ki ga je označil
kot drugo plast našega nasta-
janja, zaznamovalo pa ga je
utrjevanje fevdalnega druž-
benega reda. Tretji del je na-
menil najžlahtnejši dobi sred-
njeveške zgodovine na Slo-
venskem, vzponu in padcu
»državnostnih knezov« Celj-
skih in Goriških. Obdobje je
poimenoval s pomenljivim
naslovom Sto slovenskih zla-
tih let. Temu sledi oris obdob-
ja med leti 1460 in 1700, ki so
ga zaznamovali turški vpadi,
verski pretresi in kmečki pun-
ti. S peto razvojno plastjo je
avtor poimenoval obdobje
stare Avstrije, ko se je v srcu
Evrope oblikovala večnacio-
nalna »kapitalistična veledr-
žava«. Sledita še dve poglavji.
V prvem, ki ima naslov Deset-
letja pretehtavanj in iskanje
prihodnosti, govori o jugoslo-
vanski državi kot ne »najslab-
šem prehodišču« v našem
večstopenjskem osamosvaja-
nju, svoje delo pa zaključuje s
»sklepnopovezovalnim po-
skusom«, v katerem obravna-
va čas in rezultate slovenske
osamosvojitve.
BRANKO GOROPEVŠEK
Pregledna razstavo
umelniške fotografi je
Letošnjo, že 36. po vrsti, slovensko pregledno razstavo
fotografij bodo odprli 20. marca v Škofji Loki v organizaci-
ji tamkajšnjega Foto kluba Anton Ažbe in Fotografske
zveze Slovenije.
Fotografska zveza Slovenije je za letošnjo pregledno razsta-
vo razpisala prosto temo za prispevke v kategoriji črnobele in
barvne fotografije. Vsak avtor lahko pošlje na razstavo za
vsako kategorijo po štiri fotografije, v formatu od najmanj
18x24 cm do največ 30x40 cm, manjše fotografije pa morajo
biti nalepljene na tanko podlago formata 30x40 cm. Na natečaj
bodo dela sprejemali na naslov Foto klub Anton Ažbe, p.p. 75,
4220 Škofja Loka in sicer do 2. marca letos.	Ž.B.
V Vitanju spet godba na pihala
Po več kot treh desetletjih je ob praznovanju kulturnega
praznika v Vitanju znova zaigrala domača godba na pihala.
Dvanajstim domačim glasbenikom, ki jih vodi Pavel Skaza,
so se tokrat pridružili še godbeniki iz Mislinje. Mladi vitanjski
godbeniki bodo delovali v sklopu novoustanovljenega društva
- njegov predsednik Jože Jakop poudarja, da bodo veseli
vsakega novega člana.	B.Z.
Razstava v Savinovem salonu
Jutri, v petek ob 19. uri, bodo v Savinovem salonu v Žalcu
odprli razstavo del akademskega likovnega umetnika Iva
Mršnika.V programu bodo sodelovali Marlen Premšak, kita-
ristka Marija Alatič in violinistka Sonja Alatič. Razstava
Mršnikovih del bo do 6. marca na ogled vsak dan, razen
nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.	US
S pesmijo v starost
Pretekli petek je Pevsko
društvo upokojencev Celje
pripravilo svoj redni letni
občni zbor. Trenutno deluje
v zboru 45 pevk in pevcev, ki
so lani pripravili kar 33 kon-
certov in nastopov. Mešani
pevski zbor vodi dirigentka
kožica Soko.
Največ koncertirajo v Celju
in njegovi okolici, precej v do-
movih počitka, prepevali pa
so tudi na Koroškem, v Izoli,
ia pevskem taboru v Šentvi-
liu pri Stični in še kje. Pevske
Vaje imajo v dvorani Zveze
l^ulturnih društev v Celju na
Gregorčičevi 6 vsak torek od
16. do 18. ure. Zbor redno
sodeluje tudi na pevskih revi-
iah, ki jih organizira Zveza
'kulturnih društev.
Letos nameravajo sodelo-
vati na turističnem tednu, na
Pevskem taboru v Stični, pre-
pevali bodo tudi na vseslo-
venskem srečanju upokojen-
'-ev na Celjskem sejmu, sode-
'ovali na komemoraciji v Sta-
^^nn piskru ter na proslavi ob
^nevu upora, pripravili bodo
^''ajše koncerte v domovih
Upokojencev širom celjske
nadaljevali bodo z na-
^topi v cerkvah, seveda bodo
Nelovali tudi na letošnji me-
l^občinski pevski reviji v Ce-
celovečerni koncert bodo
Pripravili tudi v Rogaški Slati-
I*'- 2 gostujočim zborom pa
^dj redni letni koncert v ma-
ju mesecu v Narodnem do-
mu.
Svoje delovanje so povezah
tudi z dvema prijateljskima
zboroma: Mešanim pevskim
zborom Društva upokojen-
cev iz Šoštanja in Komornim
ženskim zborom iz Jirkove
na Češkem (k njim bodo odšli
na gostovanje junija), tesno
pa sodelujejo tudi z Združe-
njem zveze borcev NOV Ce-
lje.
Poleg rednih vaj in nasto-
pov nameravajo tudi v bodo-
če veliko pozornosti posvetiti
družabnemu delovanju zbo-
ra, saj ta predstavlja pomem-
ben segment tretjega življenj-
skega obdobja. Veseli bodo
tudi novih pevk in pevcev.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Otroške podobe v Šmarju
v okviru kulturnega tedna so v Šmarju pri Jelšah
pripravili zanimivo razstavo, ki je v prostorih tamkajš-
njega kulturnega doma na ogled do 10. marca.
Razstavo so skupaj pripravili malčki iz šmarskega vrtca in
mednarodna likovna revija Likovni svet, na ogled pa je
izbor otroških risbic šmarskih otrok in likovna dela, ki so jih
na temo »konj« ustvarjali otroci iz 23 držav V kulturnem
programu, ki so ga pripravili ob odprtju razstave, namenjen
pa je bil malčkom iz vrtca in učencem nižjih razredov OŠ
Šmarje pri Jelšah ter njihovim staršem, so z otroško plesno
slikanico Vidkova srajčica nastopili plesalci Studia za ples iz
Celja ter vrtčevski pevski zbor. Zbrane v dvorani sta nago-
vorila ravnateljica vrtca Marta Drofenik in urednik revije
Likovni svet Mihailo Lišanin, razstavo pa je odprl šmarski
župan Jože Čakš.	IS
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Ljubezen ni dovolj
TVSOE, Maryon: Ljubezen
ni dovolj.
Pomislite kdaj, koliko go-
vorimo o ljubezni, njenih de-
janjih, njeni učinkovitosti,
trajnosti, njenem smislu nas-
ploh? Iskrena ljubezen, za ka-
tero že od pamtiveka vsi vzdi-
hujemo. Izkaže se, da je tako
opevana iskrena ljubezen,
očitno osnovna opeka dolgo-
ročne zveze, približno tako
trdna kot puding.
Ljubezen vsebuje tri osnov-
ne sestavine:
1	- intimnost, ki pomeni
jedro ljubezni,
2	- strast je intenzivno hre-
penenje po združitvi z dru-
gim,
3	- predanost, ki je kratko-
ročna odločitev, da nekoga
ljubimo in dolgoročna zave-
zanost, da bomo to ljubezen
ohranili.
K temu spada še vedno tež-
ko pričakovani »Ljubim te«,
ki naj bi pomenil: »Oh, konč-
no nekdo na isti valovni dolži-
ni. Gotovo bo šlo tokrat vse v
redu!«
Za ljubezen se moraš eno-
stavno odločiti, torej, kogni-
tivno, premišljeno dejanje.
Kaj mishte, da je ljubezen?
Premišljujete kdaj o njej? Se-
veda, vsak po svoje in vsak na
svoj način. V tem pa je ključni
problem. Za ljubezensko zve-
zo je pomemben način, kako
se dve osebnosti ujemata kot
»tim«. Vse pa temelji na po-
polnem zaupanju. Konec 20.
stoletja predvsem kondomi
in prisotnost AIDS-a potrjuje-
jo zaupanje partnerju. Skraj-
no neromantično, kajne? Pri
ljubezenski zvezi so pomem-
bni izmikajoči dejavniki: kro-
nična zlovoljnost, nestrpnost,
nasilnost. Pa kljub temu sledi
poroka iz želje, da bo prava
ljubezen premagala vse ovire,
da se bo partner spremenil.
Kakšen nesmisel! Tudi stroš-
ki in povračila so zelo po-
membni za uspeh ljubezni.
Kajti, zveze, ki so razpadle, so
bile zaznamovane s komaj
naraščajočimi povračili in
opazno naraščajočimi izdatki
(tudi čustveno), usihajočim
zadovoljstvom, predanostjo,
investicijami ter vedno bolj
privlačnimi alternativami.
Za zvezo so zelo važne
skupne dejavnosti. Kaj part-
nerja počneta skupaj in ne
samo, kaj čutita. To pomeni
enakovredno uživanje, tako v
seksu kot v skupni igri tenisa.
V želji, da bi ljubezenska zve-
za uspevala dolgoročno, je
dejansko življenjskega pome-
na, da jo pravilno gojimo. Pri
reševanju konfliktov se ne
smemo izogniti neposredni
komunikaciji. Predvsem pri
spolnih težavah je vredno
poudariti, da nekaj predstav-
lja problem samo, če se člove-
ku samemu zdi, da je prob-
lem. V nezvestobi je za vse
prizadete najhuje, če se zu-
najzakonska zveza razvije v
ljubezen. In zakonska zveza
je bolj povezana z izražanjem
pozitivnih kot negativnih ču-
stev in informacij. Zato pa -
srečni pari počnejo skupaj
stvari, v katerih oba partnerja
uživata. Kot že rečeno, od
ljubljenja do padalstva. Še do-
bro, da so nam podarili valen-
tinovo; kako bi ob teh dejs-
tvih lahko še sanjali o roman-
tiki?
Piše: JELKA BRVAR
Lenarciceve fotografije
v Galeriji Mozirje je do 27. februarja na ogled prodajna razstava fotografij Matevža
Lenarčiča.
Lenarčič se s fotografijo ukvarja že več kot 15 let, njegovi posnetki in reportaže pa so bili
objavljeni v številnih časopisih. Kot soavtor je sodeloval pri številnih fotomonografijah in
turističnih edicijah, pripravil pa je tudi več avtorskih koledarjev. Napisal je knjigo Smisel in
spoznanje - Patagonija ter pripravil štiri samostojne fotomonografije: Zgornja Savinjska dolina.
Vode v Sloveniji, Krajinski park Logarska dolina - Solčavsko in Savinja. Poleg tega je Lenarčič
•nemirni popotnik, fotograf, jadralni padalec in alpinist. Na svojih potovanjih je z veščim očesom
fotografa ujel mnogo detajlov, ki so predstavljeni na razstavi v Mozirju.	CIRIL SEM
Razstavo Lenarčičevih fotografij so odprli v petek, ko je delo avtorja predstavil umetnostni
zgodovinar France Zupan.
20
NAŠI KRAJI IN UUDJE - PISMA BRALCEV
Obisk se je povečal
34 tisoč obiskovalcev v jami Pekel in Rimski nekropoli - Odprli nov del jame s
podzemskim slapom
Sobotnega letnega občne-
ga zbora TD Šempeter se je
udeležilo izjemno veliko
članov, kar potrjuje že več-
krat poudarjeno dejstvo, da
v Šempetru večina krajanov
živi in dela s turističnim
društvom in za turizem.
Kot je v svojem poročilu
povedal predsednik društva
Ivan Božič, je bilo preteklo
leto za turistične delavce us-
pešno iz več razlogov. Precej
se je povečal obisk obeh naj-
pomembnejših turističnih ob-
jektov, jamo Pekel je obiskalo
21.213 ljudi, kar je 2,5 odstot-
kov več kot leto poprej, obisk
Rimske nekropole pa se je
povečal kar za 28 odstotkov
na 12.986 ljudi. Kar 1.887
tujcev je bilo med njimi, to pa
je 110 odstotkov več kot leta
1996.
Zelo zadovoljni so, ker so
uspeli za obiskovalce odpreti
nov del jame Pekel, vse do
velikega podzemnega slapa.
Lani so izdelali vodnik Rim-
ska nekropola, avtorica je
dipl. arh. Vera Kolšek, poleg
tega pa še sedem novih raz-
glednic in dva turistična pros-
pekta. Poleg že omenjenih tu-
rističnih objektov pa je obi-
skovalcem na voljo še gozdna
geološka učna pot, ki jo je lani
obiskalo 2.720 obiskovalcev,
predvsem šolarjev. Seveda
vzdrževanje takih objektov
zahteva ogromno dela, ki ga
poleg redno in občasno zapo-
slenih opravljajo člani tudi
udarniško, ki so opravili 791
ur.
Na zboru so sprejeli pro-
gram dela, ki poleg rednih
vzdrževalnih del zajema po-
stavitev novih reklamnih na-
pisov ob lokalni cesti in na
izhodu z avto ceste v Šempe-
tru.
Ob koncu so podelili druš-
tvena priznanja za urejenost
okolja, ki so jih prejeli: druži-
ne Piki, Korun, Škrabar, Štor-
man, Kunst, Satler, Brežnik,
Serdoner ter Adam Tavčar in
Boris Terglav. Priznanja za so-
delovanje z društvom so preje-
li: KUD Grifon Šempeter, go-
stilna Privošnik, gostišče Bo-
žič, Martin Zagoričnik in Beba
Lužar. Bronaste plakete so pre-
jeli Folklorna skupina Šempe-
ter, Jože Jelen in Katica Kline,
srebrne Vera Kolšek, Marija
Hrovat in Franc Čretnik, zlato
plaketo pa Milica in Zvone
Štorman. Marjan Ašič je v ime-
nu Turistične zveze Slovenije
podelil bronasti znak Turistič-
ne zveze, ki so ga prejeli JK
Črni Galeb Prebold, Slavko Je-
len, Boltežar Vasle, Silva
Štrucl in Ivica Čretnik ter zlati
znak, ki je šel v roke Marjanu
Volpetu, Martinu Pircu in Jože-
tu Žnidarju. Zbor so zaključili
z družabnim srečanjem.
T TAVČAR
Marjan Ašič podeljuje zlati znak Turistične zveze Slovenije
Marjanu Volpetu.
PLANINSKI KOTIČEK
Na Tšanj in Arihovo peč
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi to soboto na pohod od
Sv. Mohorja do Imenj in na grad Tuštanj. Odhod bo ob 6.52 z
rednim avtobusom iz avtobusne postaje v Celju.
V nedeljo, 1. marca, vabijo na Arihovo peč v Avstriji. Odhod
bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
Prijave sprejemajo do 23. februarja.
Zbirali hrano
za zapuščene
v*
zivaii
Na osnovni šoli Polzela
posvečajo veliko pozornost
vzgoji in skrbi za živali. Na
šoli domujejo akvarijske ri-
bice, hrčki in želve.
Klub 4 tačke, ki združuje
ljubitelje štirinožcev, vsako
leto organizira akcijo zbiranja
hrane za mačke in pse. Letos
jih je k temu še posebej spod-
budila televizijska oddaja Od-
klop, kjer je Borut Veselko
potrkal na našo zavest. Akcije
so se lotili vsi učenci polzel-
ske šole. Posebej sta se izkaza-
li oddelčna skupnost 4. b in 6.
a, zato bosta odšli na nagradni
izlet. Na Vrhniko bosta odpe-
ljali vso zbrano hrano, ustavili
pa se bodo tudi v ljubljanskem
živalskem vrtu. Da bi bilo do-
živetje še prijetnejše, so s seboj
povabili Boruta Veselka. T.T.
Strojni krožek Savinjska dolina
strojni krožek Savinjska dolina je tudi v preteklem letu deloval zelo uspešno. Tako sta na
sobotnem občnem zboru v dvorani Zadružnega doma v Šempetru ugotovila tudi predsednik
Andrej Podpečan in vodja krožka Simon Gajšek.
V začetku leta je bila njihova glavna skrb izdati novo številko glasila Orač, sledil je občni zbor,
organizirali so izlet v Belo Krajino, pa ekskurzijo v Nemčijo, k njim pa so prišH na obisk člani
strojnega krožka Ljutomer. Pripravili so več demonstracij traktorjev in priključkov, na vseh
večjih kmetijskih prireditvah pa so bili prisotni s prikolico za testiranje traktorskih sedežev.
Članstvo se je s 177 povečalo na 193, opravljenih pa je bilo več kot 5.752 delovnih ur. Namesto
Andreja Podpečana, ki zaradi preobremenjenosti ni želel še enkrat prevzeti mandata, je bil za
predsednika izvoljen Bojan Čretnik.	T. TAVČAR
Stroj za drobljenje kamenja, ob njem pa vodja strojnega krožka Simon Gajšek (desno) in
Alojz Rojnik, ki skrbi za stroj.
PREJEU
SMO
Obujen spomin
V soboto, 7. februarja, je bil
četrti tradicionalni pohod po
poteh XIV. divizije. Dopol-
danske proslave v Sedlarje-
vem se je udeležilo veliko kra-
janov iz okolice Podčetrtka,
Imenega in sosednje Hrvaške.
Navzoče so pozdravili pred-
sednik 00 ZB Šmarje pri Jel-
šah Jožko Lojen, župan obči-
ne Podčetrtek Marjan Drofe-
nik in narodni heroj Rade Bu-
lat iz Hrvaške, poveljnik Vil.
hrvaškega korpusa. Govornik
Slavko Javorič je orisal težko
pot divizije in poudaril po-
men prihoda za razmah upora
proti nacističnemu okupator-
ju na Štajerskem, govoril pa je
tudi o poskusih razvrednote-
nja NOB in spodbudil k
obrambi zgodovinske resnice.
Za kulturni program so poskr-
beli učenci OŠ Marije Broz iz
Bistrice ob Sotli.
Po proslavi se je na pot preko
Virštanjskih hribov do Prevor-
ja napotilo 67 pohodnikov;
najmlajši je štel 7, najstarejši
pa 78 let. Pohodnike je sprem-
ljal vod Slovenske vojske. V OŠ
Prevorje je pohodnike sprejel
župan občine Šentjur Jurij Ma-
lovrh, sledil je kulturni pro-
gram, ki so ga izvedli otroci OŠ
Prevorje, tercet Domima in
harmonikar Jernej Kočevar. Po
večerji in prijetnem srečanju s
krajani se je večina pohodni-
kov vrnila domov, 25 pa jih je
nadaljevalo pohod od Prevorja
preko Šentvida do Stare Žage,
kjer so jih pričakali krajani
Planine in priredili kulturni
program.
Od tu je 19 najbolj vztrajnih
pohodnikov krenilo proti Bo-
horju, preko Polane in proti
polnoči prispelo na kmetijo
pod Lisco, kjer so prespali. V
ponedeljek je pohodnike vodila
pot do Gračnice, kjer je bila
osrednja proslava. Pri spomeni-
ku so se zbrali borci, krajani in
šolski otroci, spominsko pro-
slavo pa je pripravil 00 ZB
Laško v spomin na junaško smrt
llije Badovinca in otrok, ki so
jih pred seboj za obrambo kot
živi zid gnali nacisti. Spomine
na takratna dogajanja je obudi-
la tajnica skupnosti borcev XIV.
udarne divizije Sonja Zbačnik-
Zofka, vodja pohodnikov Peter
Kraševec pa je podal poročilo o
pohodu. Kulturni program so
izvedli pevci v krajevnem pev-
skem zboru in otroci iz OŠ
Rimske Toplice.
Pohodniki so si ogledali ču-
dovito kozjansko deželo, isto-
časno pa spoznali prijaznost
in gostoljubnost krajanov, ki
so jih pričakali in jim postre-
gli s pijačo in jedačo. Zato se
zahvaljujejo vsem sponzor-
jem in domačinom, ki so pri-
skočili na pomoč, da je bil
pohod tudi srečanje s krajani.
Vsem pohodnikom hvala za
udeležbo z željo, da se drugo
leto na 5. tradicionalnem po-
hodu po poteh XIV. divizije
spet srečamo.
MIRKO PAJEK,
RUDI SIMČIČ
»Pozabljen«
kulturni
dogodek
Kot prosvetni in kulturni de-
lavec pa tudi kot »certifikatski
solastnik« in dolgoletni zuna-
nji sodelavec redakcije
NT&RC se tokrat oglašam za-
radi, po mojem mnenju,
neodpustljivega uredniškega
spodrsljaja.
Vem, da je nekakšno nena-
pisano pravilo urednikovanja
tudi to, da po napovedi nekega
dogodka običajno v naslednji
številki časnika o njem tudi
kaj zapišemo. Pa čeprav tega
dogodka morda potem tudi ni
bilo.
Tokratna napoved prazno-
vanj slovenskega kulturnega
praznika je ostala zgolj napo-
ved, saj sem v prvi popraznič-
ni številki pretekli teden v No-
vem tedniku zaman iskal po-
ročila o proslavah, tudi o celj-
ski.
Ali se je to zgodilo slučajno
ali celo namenoma, niti ni
pomembno. Pomembno je,
da bi vsaj celjska proslava za-
služila, da ima v časniku pri-
merno obeležje. Če ne zaradi
drugega, že zato, ker je tokrat
polno zasedena dvorana lahko
sledila lepemu koncertu dveh
orkestrov celjske glasbene šo-
le. Tudi slavnostni nagovor
publicista Draga Medveda ni
bil nič kaj suhoparen, saj je
govornik v skoraj »enosap-
nem« pripovedovanju nanizal
dobršen del zgodovine celjske
kulture in še več problemov.
In ko se spomnim, da je govo-
ril o vsakovrstni kulturi in
njenem utripu v Celju (tudi
klošarji so dek mestnega kul-
turnega utripa), si ne morem
kaj, da ne bi opomnil, da je
tudi poročanje s takega do-
godka del kulture neke ured-
niške politike. Upam, da je bil
to nenameren spodrsljaj.
Sicer pa je naša kultura tudi
to, da je Celje eno redkih
mest, ki na ta praznik ne pode-
ljuje nagrad in priznanj za
kulturne dosežke. Toda to je
že druga (z)godba.
EDVARD GORŠIČ,
Celje
ZAHVALE^
POHVALE
Iskrena hvai«
Pri lajšanju težav, ki jih poy,
zroča bolezen, so zdravniki i(
medicinske sestre na prven
mestu. Tudi v mojem primeri
je bilo tako, zato se iskreno ij
iz srca zahvaljujem osebju or
topedskega oddelka Bolnišnj
ce Celje, kjer so mi lajšal
težave. Za njihovo pomof
prijaznost in ustrežljivost
enkrat iz srca hvala.
MARIJA HODNIK
Varpolj,
Center ohranja
tradicijo
Kot vselej doslej, se je tudi\
letošnjem januarju Trgovske
podjetje Center Celje spomnile
svojih nekdanjih delavcev in jit
povabilo na novoletno srečanje
Zbranim upokojencem j(
spregovoril direktor podjetj;
Emil Kolenc, ki je predstavi
tudi načrte za vnaprej. Take
smo se zopet srečalo nekdanji
sodelavci, ki smo po dobri ve-
čerji in ob kozarcu rujnega vina
obujali spomine na nekdanje
skupno delo. Tudi novoletne
darilne bone smo znali upoko-
jenci koristno uporabiti.
Hvaležni upokojenci
T.P Center Celje
.PRITOŽNA}
KNHGA 1
Kontejnerji še
kar polni
Pred približno letom dni
sem opozoril na klavrn in ža-
losten izgled vasice Svetina.
Sredi vasi stojijo polni odprti
kontejnerji, smeti pa je polno
tudi po tleh. Skoraj ne morem
verjeti, da so vaščani tako
neobčutljivi za izgled svojega
bivalnega okolja.
Ko sem povprašal nekaj znan-
cev, kako to, da nihče ničesar
ne ukrene, so vsi hkrati odgovo-
rili, da naj bi bil za to odgovo-
ren in zadolžen predsednik ali
tajnik krajevne skupnosti. Očit-
no imata tako predsednik kot
tajnik drugačno delo in sta pre-
več zaposlena, da bi se ukvarja-
la s takšnimi »malenkostmi«.
Ne morem verjeti, da bi bil
tako hud problem prestaviti
kontejnerje na primernejše in
bolj skrito mesto, ali jih mogo-
če ograditi. Kako naj se grem"
turizem in Evropo? Čeprav ni'
sem ne vaščan in ne krajan, in^
takšne stvari zelo motijo. Prc
pričan sem, da ne samo mene-
Še eno stvar bi rad omenil. ^
zadnjem času ni preveč varnO
priti na Svetino, saj te v hip^
napade in oblaja trop spušČ^'
nih psov. Ti imajo, vsaj kolikor
sem opazil, kljub zagotoviloni
lastnikov, vsi po vrsti kosmat^
ušesa, in s tem nepredvidljiv
značaj. Iskreno upam, da m'
čez eno leto ne bo treba
vef
pisati. Meni kot tujcu namreč
ni vseeno za vašo vas, če je
vam. Pa brez zamere.
MIRKO KOLAl^'
Celj^
%. SNOPIČ
RADIO - INFORMACIJE
21
RADIO CEUE
OD 19.2. DO 25.2.1998
Četrtek, 19.2.: 5.00 Z glasbo
y novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
515 Domača melodija tedna,
5.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7,15 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek do-
poldanskega programa, 9.15
Viktorji 98-glasovanje, 10.00,
11.00 Novice, 11.10 Poslušalci
izbirajo splošnega zdravnika
leta, 12.00 Novice, 13.00 Po-
ročila, 13.15 Za volanom,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino?, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odme-
vi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30
Bingo bango, 18.00 20 vročih,
20.00 Saute surmadi, 21.00
Ročk blok, 22.00 Zaključek
sporeda in priključitev RaSlo.
Petek, 20.2.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 8.00 Poročila, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.10 Halo Atomske To-
plice, 10.00, 11.00 Novice,
11.10 Vedeževanje-komercial-
na oddaja, 12.00 Novice,
13.00 Poročila, 13.20 Halo
Terme Laško, 13.40 S knjižne-
ga trga, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 14.20 Greš v kino?, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogod-
ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro-
nika, 17.30 Bingo bango,
18.30 Jutr se pa res začnem
učit, Študentski servis, 20.15
Izi kvizi bizi, 21.00 DJ tirne,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sobota, 21.2.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00 Novice, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 1600 Prenos roko-
metne tekme Leone Celje Pi-
vovarna Laško, 17.30 Kroni-
ka, 18.00 Čestitke in pozdravi,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Nedelja, 22.2.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 6.10 Halo
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.15 Luč sveti v
temi, 10.00, 11.00 Novice,
11.10 Domačih 5, 12.00 Novi-
ce, 12.30 Iz domačih logov -
oddaja Jureta Krašovca, 13.00
Čestitke in pozdravi, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
16.00 Nadaljevanje čestitk in
pozdravov, 20.00 Pod sloven-
sko lipo, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 23.2.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Poro-
čilo OKC Celje, 6.10 Halo
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00
Novice, 715 Zimzelen, 7.30
Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega programa, 10.00
Novice, 10.05 Športno do-
poldne, 11.00, 12.00 Novice,
12.10 Vedeževanje-komercial-
na oddaja, 13.00 Poročila,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino?, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odme-
vi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30
Bingo bango, 18.00 Podalpski
pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk
in valčkov, 22.00 Zaključek
programa in priključitev Ra-
Slo.
Torek, 24.2.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, ZOO Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pustno dopoldne,
10.00, 11.00, 12.00 Novice,
13.00 Poročila, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.15 Podalp-
ski biser, 15.30 Celjski Pust
98, 17.00 Kronika, , 18.00
Zimzelen, 21.00 BBC top
pop, 21.30 Notranja pot,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sreda, 25.2.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda - dopoldne z Ivico
Burnik, 10.00, 11.00, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 13.15
Mali O, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 14.20 Greš v kino, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Pop loto, 17.00 Kronika,
17.30 Bingo bango, 18.00 Full
cool, 20.00 Glasbeni ex-press,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Radio Celje oddaja
od 5.00 do 22.00
J^R IZ SPORNA
Torek, 24. februarja:
Pust na Radiu Celje
Pustni torek na Radiu Celje bo predvsem zabaven. Precej
nagrad smo vam pripravili, ves dan bomo vrteli prijetno
glasbo, dopoldne se bosta Mateja Podjed in Nataša Gerkeš
oglašali iz otroške maškarade pred Muzejem novejše zgodo-
vine v Celju, popoldne pa iz prireditve Celjski pust 98. Toda
letos bo javljanj precej manj kot prejšnja leta, zato da boste
na svoj račun prišli tudi poslušalci. Glasbene želje bomo
izpolnjevali, vam zastavljali hecna vprašanja in delili nagra-
de. Vmes bo nekaj ostankov resnega, običajnega sporeda,
večino programa pa bomo podredili pustu.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
6. 2.: Anita BOMBEK iz
Zreč - dečka, dvojčka, Mihae-
la VIGNJEVIČ iz Laškega -
deklico, Andreja BEŠKOVNIK
iz Zreč - deklico, Darja JAN iz
Šentjurja - dečka in Marjana
REGORŠEK iz Slovenskih Ko-
njic - dečka;
Z 2.: Barbara TELIČ iz Celja -
deklico, Milanka KRAU MIR-
ČETA iz Vojnika - deklico in
Nevenka LILIJA iz Celja - deč-
ka;
8.	2.: Simona BRGLEZ iz
Ponikve - dečka;
9.	2.: Barbara PARFANT iz
Celja - dečka, Vesna JEZOV-
ŠEK iz Podčetrtka - dečka,
Karmen HRASTNIK KOŠTO-
MAJ iz Celja - dečka, Mojca
CEHNER iz Šentjurja - dekli-
co, Rozalija SELIČ iz Laškega
- deklico, Vesna TRBOVŠEK iz
Velenja - deklico in Klavdija
LEBAR s Polzele - dečka;
10.	2.: Anita KOKLIČ iz
Šentjurja - deklico. Dragica
LUGARIČ iz Celja - dečka,
Polona GOBEC s Stranic - de-
klico in Ana KNIFIC-KARINA
iz Celja - deklico;
11.	2.: Karohna HOSTNIK
AMON iz Lesičnega - dečka,
Vesna JEVŠINEK iz Velenja -
deklicoMn Sabina ŠKET z Do-
brne - deklico;
^ 12. 2.: Vesna ŽUŽEK iz
Šmartnega v Rožni dolini -
dečka, Irena SELIČ iz Šentjur-
ja - dekhco, Marija PUŠNIK s
Planine - deklico, Irena PA-
HOLE iz Ponikve - deklico in
Marija JUHART iz Braslovč -
deklico.
POROKE
Celje
Poročila sta se Mitja KO-
PRIVICA in Carmen HRl-
BERŠEK, oba iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Franc LIP-
NIK iz Pustik in Andreja KRI-
ŽAN iz Jerčina.
Velenje
Poročila sta se Jožef MA-
ZEJ iz Belih Vod in Irena SKO-
RNŠEK iz Skornega pri Šošta-
nju.
SMRTI fi
Celje
Umrli so: Anton MARIN-
ČEK iz Padeškega Vrha, 72
let, Jože ROZMAN z Ljubeč-
ne, 60 let. Angela ŽUPANC iz
Loke pri Žusmu, 63 let, Karel
VELENŠEK iz Celja, 61 let,
Franc MIKLAVC iz Gornjega
Grada, 67 let, Anton KELHER
iz Ločice ob Savinji, 52 let,
Jožef LIPOVŠEK iz Celja, 75
let, Anton NOVAK iz Celja, 56
let, Rudolf PLEŠNIK iz Lipja,
91 let, Franc ŽIBRET iz Vodic
pri Kalobju, 69 let, Justina
SADEK iz Radene vasi, 77 let,
Janez GRAČNAR iz Celja, 81
let, Marija RAMŠAK iz Vojni-
ka, 85 let, Franc PLEŠNIK iz
Velenja, 36 let. Vida ŠKET iz
Celja, 86 let, Rajmond ŠKO-
RC iz Celja, 65 let in Ivan
VIPOTNIK iz Gotovelj, 67 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Frančišek BEVC
iz Šentjurja, 77 let in Franc
KRESNIK iz Cerovca, 85 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc PAR iz Lo-
krovca, 81 let, Frančiška PR-
AH iz Rogaške Slatine, 78 let,
Jelka LANGER iz Rogaške
Slatine, 87 let, Ludvik FID-
LER iz Platinovca, 33 let, An-
tonius CVETKO iz Imena, 87
let in Florjan STIPLOŠEK iz
Virštanja, 19 let.
Velenje
Umrli so: Peter SENKER iz
Bodreža, 67 let, Jožef PLAV-
ČAK iz Tlak, 75 let, Alojzij
ŠINKOVEC iz Velenja, 52 let,
Franc TETIČKOVIČ iz Vele-
nja, 64 let, Mihael VUK iz
Štor, 77 let, Štefanija KORO-
ŠEC iz Velenja, 84 let, Alojz
GLAVNIK iz Šoštanja, 75 let,
Elizabeta POUANŠEK iz Go-
renja, 67 let, Antonija ŠPEH
iz Raven, 67 let, Ivan STROP-
NIK iz Raven, 66 let in Avgu-
štin TRAVNER iz Malega Vr-
ha, 84 let.
TRŽNICA
Cene na celjski tržnici
16. februarja 1998
INŽENIRING KBT d.o.o. v stečaju
Celovška 206, 1000 UUBUANA
RAZPISUJE
na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v
Ljubljani, opr. št. ST 30/97,
PONOVNO JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA
PRODAJO DOLŽNIKOVIH NEPREMIČNIN
vse stoječe na parceli št. 372, vi. št. 116,
k.o. Celje, Kosovelova ulica 16, kakor sledi:
1.	poslovni prostor v 3. nadstropju:
1.1.	poslovni prostor št. 4, površine 19,40 m^
Izklicna cena: 1.200.000,00 SIT
1.2.	poslovni prostor št. 5, površine 19,40 m^
Izklicna cena: 1.492.400,00 SIT
2.	poslovni prostor v 2. nadstropju:
2.1. poslovni prostor št. 8, v površini 15 m^
Izklicna cena: 1.357.500,00 SIT
3.	poslovni prostor v 4. nadstropju:
3.1.	poslovni prostor št. 1, površine 16,00 m^
Izklicna cena: 1.230.800,00 SIT
3.2.	poslovni prostor št. 2, površine 16,00 m^
Izklicna cena: 1.230.800,00 SIT
3.3.	poslovni prostor št. 3, površine 28,80 m^
Izklicna cena: 2.215.500,00 SIT
3.4.	poslovni prostor št. 4, površine 12,80 m^
Izklicna cena: 985.000,00 SIT
3.5.	poslovni prostor št. 6, površine 16,30 m^
Izklicna cena: 1.254.000,00 SIT
3.6.	poslovni prostor št. 7, površine 17,00 m^
Izklicna cena: 1.308.000,00 SIT
3.7.	poslovni prostor št. 8, površine 13,10 m^
Izklicna cena: 1.008.000,00 SIT
3.8.	poslovni prostor št. 15, površine 14,10 m^
Izklicna cena: 1.085.000,00 SIT
3.9.	poslovni prostor št. 16, površine 14,10 m^
Izklicna cena: 1.085.000,00 SIT
3.10.	poslovni prostor št. 17, površine 13,90 m^
Izklicna cena: 1.070.000,00 SIT
3.11.	poslovni prostor št. 18, površine 13,80 m^
inposlovni prostor št. 11 a, površine 1,40 m^,
skupaj 15,20 m^
Izklicna cena: 1.170.000,00 SIT
3.12.	poslovni prostor št. 19, površine 14,30 m^
Izklicna cena: 1.100.000,00 SIT
1.	Navedene izklicne cene za posamezne nepremičnine so izhodišč-
ne cene za oblikovanje ponudbe.
2.	Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe z državljanstvom
Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v RS, ki ob pred-
ložitvi ponudbe predložijo kopijo potrdila o državljanstvu oziroma
overjen izpis iz sodnega registra.
3.	Pisne ponudbe je potrebno poslati v zaprtih ovojnicah na naslov:
OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI, Tavčarjeva 9,
LJUBLJANA, z oznako »PONUDBA ZA NAKUP«.
4.	Ponudbe pošljite v 8. dneh po objavi razpisa.
5.	Odpiranje ponudbe bo 02.03.1998, ob 12. uri v sobi št. 352,
Okrožnega sodišča v Ljubljani.
6.	Prodajalec bo sklenil pogodbo z najugodnejšim ponudnikom.
7.	Ponudba z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena pod pogoji
pravilnika javne dražbe prodajalca.
8.	Sklenitev pogodbe za prodajalca ni obligatorna.
9.	Ogled nepremičnin je mogoč vsak delovni dan po predhodnem
dogovoru zg. Vladislavom VADNJALOM, tel. 063/481-270
in041/691-932.
22
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
TV VODIČ
23
24
TV VODIČ
SNOPIČ
TV VODIC
25
26
TV VODIČ
2. SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
g. SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
29
30
INFORMACIJE
SNOPIČ
KRONIKA
31
Sladki, a kratki
dnevi na prostosti
Enajst ubežnikov je spet za zapahi Prevzgojnega doma Radeče
v Prevzgojnem domu Ra-
ječe je prišlo 10. februarja
lonoči do incidenta širših
jzsežnosti, ko so gojenci v
ečjem številu razbijali in
iničevali domsko imovino
er fizično obračunavali z
gebjem. Teden dni po pobe-
u so prijeti vsi »uporniki«.
Ta dogodek ponovno odpira
unoga že stara in nova vpraša-
ija o tem, koliko so razmere v
akšnih in podobnih ustano-
ah dejansko v prid prevzgoji
iladega človeka, ki je zašel
a stranpoti. Je šlo v tem ra-
eškem primeru za navadno
bjestno barabijo ali pa nema-
3 za (zelo neprimerno) obli-
0 protesta ali upora? O tem
odo morali presojati stro-
kovnjaki in oceni ustrezno
ukrepati.
V torek, 10. februarja ob
23.10 uri, je skupina petih
gojencev pričela razbijati in-
ventar v sobah in drugih pro-
storih. Vpitje in razbijanje je
zaslišal paznik, ki jim je to
početje hotel preprečiti. Ko je
odklenil vrata, so fantje, stari
od 17 do 20 let, planili nadenj,
eden pa ga je udaril s kovinsko
palico in ga telesno poškodo-
val. Peterica razgrajačev je po-
tem vlomila še v prostore, kjer
je bivala druga skupina gojen-
cev in tako so se jim pridružili
še štirje fantje. Skupno so nato
odšli na notranje dvorišče,
med potjo pa so kričaje razbi-
jali stekla na oknih in vratih.
Od paznikov so zahtevali, da
jim odprejo glavna vhodna
vrata, ker pa s tem niso uspe-
li, so hoteli na silo vstopiti
tudi v sobo »dežurnega«, kjer
se nahajajo ključi vhodnih
vrat, a jim tudi to ni uspelo.
V tem času sta dva gojenca
tretje skupine nasilno odprla
vrata in se pridružila glavni-
ni. Številčno močna skupina
je v nadaljevanju incidenta
vlomila še v tri prostore in
tam spet razbijala inventar
(mize, stole, računalnik, ste-
kla itd.) S prvega nadstropja
so skozi okno, ki nima zaš^t-
ne mreže, z višine štirih me-
trov, ob 23.25 uri pobegniU
na prosto. Kljub temu, da je
bila skupina že na prostosti,
se je znesla še nad osebnim
vozilom ministrstva za pra-
vosodje, ki je bilo parkirano
pred vhodom v dom. Po tem
dejanju je enajst gojencev po-
begnilo na različne strani, ob
3. uri naslednjega dne pa so
se trije gojenci sami vrnili. Po
dosedanjih ugotovitvah so go-
jenci povzročili za okoli 2
milijona tolarjev gmotne ško-
de.
Za preostalih osem gojen-
cev je bila 11. februarja razpi-
sana tiralica. Eden izmed is-
kanih se je vrnil sam tekom
naslednjega dne, v naslednjih
dneh pa so prejeli tudi preo-
stalo sedmerico na begu. V
petek, 13. februarja so v Mur-
ski Soboti prijeli dva gojen-
ca, istega dne pa enega v Ce-
lju, v soboto se je v mreže
policistov zapletel gojenec,
ki je pripotoval do Jesenic, v
ponedeljek, 16. februarja pa
so v Ljubljani izsledili še zad-
nje tri ubežnike.
MARJELA AGREŽ
MINIKRIMICI
Naložil svetilko
V torek, 10. februarja zvečer,
je neznani storilec kradel pred
gostiščem Bar Lucija v Ločah.
Ker ga je zanimala predvsem
vrtna svetilka, jo je izpulil iz tal
in jo naložil na osebni avtomo-
bil ter se odpeljal. Lastnika
Zvonka B. je oškodoval za oko-
li 50 tisoč tolarjev.
Po živež V gostilno
v noči na 11. februar je nezna-
ni storilec vlomil v gostinski
lokal Kladivar na Kersnikovi
ulici v Celju. Ukradel je menjal-
ni denar, več zgoščenk in vrsto
prehrambenih proiz>?odov, kot
so šunka, pršut, sir ipd. Lastnik
Ivan H. iz Ložnice je oškodovan
za okoli 60 tisoč tolarjev.
Zmikavt V pisarni
v četrtek, 12. februarja do-
poldne, je neznani storilec prišel
v drugo nadstropje Alposove po-
slovne zgradbe v Šentjurju, iz-
koristil odsotnost delavke in iz
odklenjenega predala ob pisalni
mizi ukradel žensko torbico, v
kateri so bili denar, ključi in
dokumenti. Saša D. iz Celja je
oškodovana za približno 35 ti-
soč tolarjev
Z blagajno pod
pazduho
v noči na 12. februar je nekdo
na še nepojasnjen način prišel v
prostore podjetja Racio d.o.o.
na Kidričevi cesti v Celju. Zgra-
bil je za manjšo prenosno ko-
vinsko blagajno in jo odnesel s
seboj. V blagajni je bilo nekaj
denarja in vrednostni papirji.
Omenjeno podjetje je oškodo-
vano za okoli 30 tisoč tolarjev.
Vlomilec V zasedi
Minuli četrtek zvečer je 19-
letni Leon U. iz Celja vlomil v
prostore trgovine Štručka na
Prešernovi ulici v Celju. Proda-
jalna je bila za kupce že zaprta, v
njej pa so bili še poslovodkinja
Helena D., njen soprog Silvo D.
in prodajalka. Moški je stopil do
pisarne, ker je zaslišal sumljivi
ropot, takoj ob vstopu v notra-
njost pa ga je Leon udaril po
glavi. Sledil je pretep, v katerem
je Silvo D. poskušal storilca za-
držati do prihoda policistov, kar
mu je tudi uspelo, a ga je to stalo
lažjih poškodb po glavi.
Moped S čelado
Prejšnji četrtek popoldne je
neznani storilec ukradel kolo
z motorjem, ki je bilo parkira-
no pred gostilno Jernej na Uli-
ci Leona Dobrotinška v Šent-
jurju. Moped znamke Tomos
APN je bil zaklenjen, na njem
pa čelada, ki jo je storilec prav
tako ukradel. Lastnik Rajko
G. iz Šentjurja je oškodovan
za približno 50 tisoč tolarjev.
Nepazljivi trgovec
v četrtek, 12. februarja med
12. in 13. uro, je neznani »ku-
pec« izkoristil nepazljivost tr-
govca v prodajalni Trgo Avto na
Podjavorškovi ulici v Celju. V
pravem trenutku je zmaknil av-
toradio, vreden 27 tisoč tolarjev.
Posekal, odpeljal
v gozdu v Lipoglavu, ki je last
državnega sklada kmetijskih
zemljišč in gozdov in je v uprav-
ljanju KE iz Slovenskih Konjic,
je neznani storilec, v času od 30.
januarja do 12. februarja, poža-
gal 22 smrek v skupni izmeri 20
kubikov lesa. Posekana debla je
odpeljal neznano kam, s tem pa
omenjeni sklad oškodoval za
okoli 200 tisoč tolarjev.
Izginilo osem
radiatorjev
v času od petka do nedelje je
nekdo na še nepojasnjen način
vstopil v nedograjeno stano-
vanjsko hišo v Stopniku pri
Vranskem. Ukradel je osem ra-
diatorjev, s tem pa lastnika Iva-
na S. iz Pariželj oškodoval za
približno 300 tisoč tolarjev.
Odpeljal
avtopralnik
v dneh minulega vikenda je
nekdo vlomil v priročno, ogra-
jeno skladišče podjetja Avtoser-
visna oprema na Ipavčevi ulici v
Celju. Storilec je ukradel stroj
za pranje vozil, vreden 280 ti-
soč tolarjev.
Kdo je ukradel
telička?
Miha K. iz Laške vasi je v
ponedeljek zjutraj opazil, da mu
v hlevu manjka pol leta^ staro in
okoli 150 kg težko tele. Če bi kdo
karkoli vedel o pogrešanem telič-
ku, naj to sporoči na tel. št. 113.
Dragocena kaseta
v ponedeljek popoldne je
nekdo vstopil v pisarno trgovi-
ne Era Hrana na Prešernovi cesti
v Velenju. Iz blagajne, ki jo je
odklenil s ključi (našel jih je v
pisarni), je odnesel kaseto, v
kateri je bilo več kot 460 tisoč
tolarjev gotovine.	M.A.
GORELO JE
Požar V Tekačevem
IV sredo, 11. februarja okoli
12.15 ure je zagorelo v bliži-
li stanovanjske hiše Teka-
ievo št. 34, last Alojza D.
Požar se je s smetišča razši-
ii na bližnji vinograd, ki je
ast Alojza D. Ogenj je poško-
loval več trsov, s tem pa je
lastala gmotna škoda v višini
200 tisoč tolarjev. Požar so
)ogasili domačini in gasilci
iteklarne iz Rogaške Slatine.
Hude poškodbe pri
gašenju
Prejšnji četrtek okrog
»Idneva je v stari in nena-
seljeni stanovanjski hiši v
kraju Vodule izbruhnil po-
žar, pri gašenju pa je lastnik
objekta utrpel hude telesne
poškodbe.
Ivan Š. (60) je v krušni peči
sežigal odpadne materiale,
ker pa se dimnik zaključuje
tik pod hišno kritino, so se
leseni tramovi pregreh in pri-
čeli goreti. Ko je Ivan Š. opazil
Požar, je na zunanji strani hiše
prislonil lestev in pričel gasiti,
pri sestopanju z lestve pa je z
slavo udaril v zunanji strešni
Iram ter padel na travnata tla.
l^otem se je kotalil po hribu,
(Jokler ni obležal v vinogradu,
l^udo telesno poškodovan,
l^esrečni padec so opazili
l^ližnji sosedje, ki so ponesre-
čencu nudili prvo pomoč,
®genj pa so pogasili ob pomo-
li gasilcev. Ivana Š. so z reše-
valnim vozilom'odpeljali v
■Celjsko bolnišnico, kjer so
Ugotovili, da so poškodbe hu-
Na objektu, ki je gorel, pa
le nastalo za okoli 15 tisoč
tolarjev gmotne škode.
Ognju nista bili kos
v petek, 13. februarja po-
'^'^Idne, je zagorelo v okolici
^^anovanjske hiše v Pon-
Sracu.
Tega popoldneva je Dorote-
2., za stanovanjsko hišo
^jer živi, kurila kartonske
škatle. Pri tem opravilu se je
vnela suha trava, požar pa se je
hitro širil. S hčerko sta posku-
šali ogenj pogasiti, a jima to ni
uspelo. Požar se je razširil po
površini okoli 1,5 ha, zajel pa
je tudi del gozda. Ukrotili so
ga šele gasilci iz okoliških
društev, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 30 tisoč tolarjev.
Požar V kurilnici
Minulo nedeljo okoli
23.40 ure, je izbruhnil požar
v kurilnici stanovanjske hi-
še na Tinskem, ki je last
Franca A.
Do požara je verjetno prišlo
takrat, ko se je ožgano poleno iz
peči na trdo gorivo postopoma
premikalo in se dotaknilo pla-
stičnega zavoja, ki je stal v bliži-
ni. Ogenj, ki se je hitro širil po
vsej kurilnici, je uničil peč,
električno napeljavo ter lesene
stopnice. Gmotna škoda znaša
okoli pol milijona tolarjev. Po-
žar je pogasil lastnik sam.
Razglas še vedno
velja!
Travniški požari se nadalju-
jejo, saj se občani bolj malo
ozirajo na obvestila o nevar-
nosti pred požari. Samo v po-
nedeljek, 16. februarja, so na
območju UNZ Celje zabeleži-
li 8 požarov v naravi. Zato ni
odveč ponovno opozorilo, da
je še vedno razglašena velika
požarna ogroženost, zaradi
česar je strogo prepovedano:
-kuriti, sežigati ali uporab-
ljati odprti ogenj,
-puščati ali odmetavati gore-
če ali druge predmete ali snovi,
ki lahko povzročijo požar,
-izjemoma pa je dovoljeno
kurjenje in sežiganje v času raz-
glašene povečane požarne ne-
varnosti ob organizirani požar-
ni straži in ob predhodno pri-
dobljenim dovoljenjem pristoj-
nega požarnega inšpektorja.
Požarno stražo smejo oprav-
ljati le gasilci oziroma osebe,
ki so strokovno usposobljene
za gašenje požarov. M.A.
Neslana »šala«
Precej neokusno šalo si je v noči na 11. februar privoščil
nekdo, ki je pred zgradbo Svetovalno-izobraževalnega centra
v Slovenskih Konjicah nastavil škatlo, ki je s svojim videzom
opozarjala, da bi se v njej lahko nahajalo minsko eksplozivno
sredstvo. Ko so za domnevno nevarnost izvedeli konjiški
policisti, so prostor okrog škatle zavarovali, delavci, speciali-
sti za protibombno zaščito iz UNZ Maribor pa so ugotovili,
da ni šlo za eksplozivno telo.
Radarji bodo
•	v petek, 20. februarja dopoldne
na območju Žalca, popoldne pa
na območju Šentjurja pri Celju,
•v soboto, 21. februarja po-
poldne na območju Celja,
•v nedeljo, 22. februarja po-
poldne na območju Velenja,
•v ponedeljek, 23. februarja
dopoldne na območju Šent-
jurja, v popoldanskem času pa
na območju Celja,
•	v torek, 24. februarja dopold-
ne na območju Mozir[a, po-
poldne pa na območju Žalca,
•v sredo, 25. februarja do-
poldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Slo-
venskih Konjic in
•v četrtek, 26. februarja do-
poldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na ob-
močju Šentjurja pri Celju.
Je vaša zaščitna čelada homologirana?
Nov Pravilnik o homologiranju zaščitnih čelad ima oznako ECE 22/04. Ta predpisuje več
novosti, med drugimi tudi obvezno montažo svetlega (neobarvanega) in proti praskam odpornega
vizirja, večjo stopnjo absorbcije energije udarca in dodatne meritve pri testiranju čelad.
Predpisani cikel zamenjave starega pravilnika z novim se počasi zaključuje, opozarjajo tudi v
podjetju Compaco d.o.o. v Velenju, kjer med drugim tržišču ponujajo tudi čelade, seveda
homologirane skladno z novim pravilnikom. Od 20. marca dalje je namreč tudi v Sloveniji
končnemu kupcu prepovedana prodaja zaščitnih čelad, ki ne ustrezajo amandmaju 22/04.
Izkušnje iz minulih let kažejo, da so nadzorne institucije precej nedosledne, kar omogoča, da
na slovenskem trgu pogosto najdemo neustrezne čelade, ki nudijo nižjo raven zaščite.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
aaložniško, radijsko in agencijsko
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, 3000 Celje, telefon (063) 442-
500, 442-201, 442-223, fax: 441-032,
Novi tednik izliaja vsak četrtek. Cena
izvoda je 280 tobrjev
Naročnine: Majda Klanšek, tel.:
442-500, int. 10. Mesečna
naročnina je 930 tolarjev Za tujino
je letna naročnina 22.000 tolarjev
Številka žiro računa: 50700-603-
31198. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med
proizvode informativnega značaja,
za katere se plačuje 5% davek od
prometa proizvodov.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Jelen Baša, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor
Katič, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič. Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Sadah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@celje.eurocom.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia:441-310,441-510.
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Hriberšek, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Telefon:
063/442-500, 442-201, 442-223-
fax: 441-032, 443-511
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	v sredo, 11. februarja pono-
či, je bilo na tleh v lokalu Blue
veliko steklovine. Robert P. si
je namreč krajšal čas in hladil
jezo z metanjem kozarcev, ker
pa ni nameraval nehati, se je
bilo treba obrniti na policijo,
ki je steklometalca končno le
umirila.
•	V četrtek, dvajset minut po
eni uri zjutraj (ali pa ponoči,
kakor komu ljubše), je na po-
licijsko postajo poklical nez-
nan moški in povedal, da je v
lokalu Evergreen pretep. Pa-
trulja je ugotovila, da je Vili K.
tepel Manfreda Š.
•	V četrtek popoldne je bila
potrebna policijska interven-
cija v prostorih Kina Metro-
pol. Za pravo predstavo, ki je
privabila nekaj firbcev, so po-
skrbeli močno vinsko utrujeni
Pavel K., Jožica Ž. in Franc J.
Trojica se je med sabo stepla,
eden izmed borcev pa je men-
da uporabil žepni nož.
•	V lokalu vojniškega društva
upokojencev je bilo v četrtek
zvečer napeto, ko je Jože V.
udaril Miroslava Z. M.A.
Za varno in užitka
polno zimsko smuko
Vsako leto se na slovenskih smučiščih poškoduje skoraj tisoč ljudi
v prihodnjih dneh se bodo
tudi na našem območju pri-
čele zimske počitnice, ko bo-
do mnogi naši osnovnošolci
in srednješolci del prostega
časa preživeli tudi na smu-
čiščih. Zato dodatna pripo-
ročila in povečana skrb poli-
cistov za varnost na naših
smučiščih najbrž ne bo od-
več.
Kljub številnim opozorilom
se vsako sezono na slovenskih
smučiščih poškoduje skoraj
tisoč smučarjev, večino nesreč
pa povzročijo smučarji sami
in drugi rekreativci s tem, ko
ne upoštevajo pravil, ki velja-
jo na smučiščih. Nesreče so se
lani najpogosteje dogajale na
urejenih smučiščih (30), na
žičničnih napravah (7), izven
urejenih smučišč (6) in pri
turnem smučanju v gorah (5).
Največ nesreč je bilo februar-
ja (26), januarja (14) in marca
(3) V letošnji smučarski sezo-
ni, t.j. med 1. decembrom
1997 in 7. februarjem 1998, pa
se je na slovenskih smučiščih
zgodilo 17 hujših nesreč, v
katerih je bilo 10 oseb huje,
ena pa lažje telesno poškodo-
vana.
Policija je pristojnim okrož-
nim državnim tožilstvom po-
sredovala 33 poročil in podala
5 kazenskih ovadb, v treh pri-
merih pa je o ugotovitvah ob-
vestila pristojne inšpekcijske
službe.
Policija ugotavlja, da do ne-
sreč prihaja predvsem zaradi
agresivne oziroma objestne
vožnje, precenjevanja lastne-
ga smučarskega znanja in spo-
sobnosti, zaradi smučanja
preblizu roba smučišča, zapi-
ranja poti drugemu smučarju,
prehitrega smučanja pred pre-
visom proge itd. Pri turnem
smučanju prihaja do nesreč
tudi zaradi premajhne fizične
pripravljenosti, neustrezne
opremljenosti turnega smu-
čarja in slabe seznanjenosti z
vremenskimi razmerami.
S prisotnostjo na smučiščih,
še posebej v času zimskih po-
čitnic, bodo policisti pri zago-
tavljanju varnosti na smučiš-
čih kršilce predvsem opozar-
jali, ukrepali pa le v primerih
hujših kršitev, kot so neupo-
števanje opozoril in ponavlja-
nje kršitev, agresivno, nasilno
in brezobzirno obnašanje, kr-
šitev predpisov pod vplivom
alkohola itd.
Največje smučarsko sre-
dišče na našem območju je
na Rogli, kjer se ta čas dnev-
no zadržuje nekaj tisoč obi-
skovalcev. Na UNZ Celje pa
v teh dneh razočarani ugo-
tavljajo, da se je neljubih
dogodkov na smučiščih zgo-
dilo veliko več kot lani v tem
času. Do 7. februarja so poli-
cisti obravnavali 8 dogod-
kov, v katerih je 6 oseb utr-
pelo hude telesne poškodbe,
dve pa lažje. Zoper dve osebi
so podali kazenski ovadbi,
zoper eno osebo pa poročilo
tožilstvu zaradi povzročitve
hudih telesnih poškodb.
Preiskava pa še teče zoper
neznanega deskarja, ki je
povzročil nezgodo, v kateri
je bil hudo telesno poškodo-
van otrok. Poleg problemati-
ke na smučiščih so policisti
UNZ Celje v času od pričetka
letošnje sezone pa do 7. fe-
bruarja obravnavali še 18
kaznivih dejanj, od tega 9
tatvin smučarske opreme ter
3 primere kršitev javnega re-
da in miru v gostinskih ob-
jektih.
Da bi bila zimska smuka res
varna in užitka polna, pa v
slovenskem ministrstvu za no-
tranje zadeve opozarjajo na
pravila FIS:
1. Smučar se mora obnašati
tako, da drugega ne ogroža ali
poškoduje.
2.	Smučar mora svojo hi-
trost in način vožnje prilago-
diti svojemu znanju ter teren-
skim in vremenskim razme-
ram.
3.	Smučar, ki se približuje
pred njim vozečim smučar-
jem, mora ubirati smer vožnje
tako, da ne ogroža pred sabo
vozečega smučarja.
4.	Prehitevati se sme od zgo-
raj ali od spodaj, z leve ali z
desne, vendar vedno v zadost-
ni razdalji, ki dopušča prehi-
tevanemu smučarju dovolj
prostora za manevriranje.
5.	Smučar, ki namerava za-
peljati na smučarsko progo,
ali ki želi prečkati smučišče,
se mora prepričati navzgor in
navzdol, ali lahko to stori brez
nevarnosti zase in za druge, to
pa mora storiti tudi ob vsakem
ustavljanju.
6.	Smučar se ne sme brez
potrebe zadrževati na zoženih
ali nepreglednih delih smučiš-
ča. Smučar, ki je padel, mora
mesto padca, kakor hitro je
mogoče, zapustiti.
7.	Smučar sme uporabljati
pri vzpenjanju (peš) le rob
smučišča. Pri slabi vidljivosti
je dolžan tudi ta rob zapustiti.
Enako velja za smučarja, ki se
peš spušča po robu smučišča.
8.	Smučar je dolžan upošte-
vati odredbe in znake na smu-
čišču.
9.	Pri nesreči je v vsakdo
dolžan pomagati.
10.	Vsakdo, ki je priča ali
udeleženec, odgovoren ali ne,
mora v primeru nesreče dati
svoje podatke.
Med predajanjem smučar-
skim užitkom ne pozabite tu-
di na varnost premoženja. Za-
klenite avtomobil, spravite
dragocenosti na varno, osebne
dokumente pa imejte vedno
pri sebi. Prav tako ne puščajte
smuči nezavarovanih. Zapiši-
te si podatke o smučarski
opremi, da jo boste policiji
lažje opisali, če vam bo ukra-
dena, so v sporočilu zapisali v
uradu za javno varnost MNZ
in v inšpektoratu policije
UNZ Celje.
J » - " ^ ' i:;	M.A.
Vztrajni Romuni
v torek, 10. februarja po-
poldne, so policisti PMP Ro-
gaška Slatina na mejnem
prehodu v Rogatcu preverja-
li lastnika osebnega avto-
mobila z italijansko registr-
sko oznako.
Pri postopku so ugotovili,
da gre za skupino petih Romu-
nov, starih od devetnajst do
petintrideset let, ki so posku-
šali vstopiti na slovensko
ozemlje, seveda na nezakonit
način. Isto skupino so pri ile-
galnem prestopu državne me-
je prvikrat prijeli že v nedeljo.
8. februarja, naslednji dan pa
jih je oglobil sodnik za prekrš-
ke in jim izrekel varstveni
ukrep odstranitve tujca iz naše
države za čas šestih mesecev.
Takrat je bila skupina Romu-
nov vrnjena na hrvaško ozem-
lje. Pa so poskusili še enkrat in
tudi tokrat brezuspešno. Zo-
per skupino tujcev so spet
odredili pridržanje, naslednji
dan pa so jih, po opravljenem
postopku pri sodniku za pre-
krške, spet izročili hrvaškim
varnostnim organom.
M.A.
Požar na vlaku je
bil podtaknjen
Požar, ki je 3. februarja oko-
li 13.30 ure izbruhnil na pot-
niškem vlaku št. 2802, ko je
prispel na železniško postajo
v Celju, je bil podtaknjen, so
ugotovili preiskovalci.
V vlaku, ki je vozil na relaci-
ji Maribor-Dobova, je bilo
okoli 250 potnikov, največ
mladoletnikov. Ko je izbruh-
nil požar, so delavci železnice
pričeli nemudoma gasiti, v
kratkem času pa so se jim
pridružili še gasilci celjske
poklicne brigade. Kljub temu
je ogenj popolnoma uničil no-
tranjost enega od pogonskih
vagonov. Gmotna škoda znaša
okoli 30 milijonov tolarjev, za
kolikor je oškodovano podjet-
je Slovenske železnice.
Ob ogledu kraja požara je
bilo kmalu ugotovljeno, da je
bil ogenj v pogonskem vagonu
podtaknjen, to pa je v nasled-
njih dneh potrdila tudi stro-
kovna komisija Slovenskih
železnic in s tem izključila
možnost napake na ogreval-
nem sistemu ali napake na
električni napeljavi.
Z zbiranjem obvestil so celj-
ski kriminalisti ugotovili, da
so 3. februarja na ta vlak na
železniški postaji v Štorah
vstopih mladoletni F.S., K.S.
in F.M., vsi učenci srednje
strojne šole iz Štor, ter si poi-
skali sedeže na sredini pogon-
skega vagona. Med vožnjo,
malo pred celjsko železniško
postajo, je F.S. z vžigalnikom
zažgal zaveso, potem pa se je
trojica pomaknila v zadnji del
vlaka. Izstopili so, ko se je
vlak ustavil, ogenj pa je zajel
celoten pogonski vagon. Osta-
li potniki niso bili življenjsko
ogroženi, lahko pa bi bili, če
bi se ogenj razširil na sosednje
vagone. Mladoletnega F. S.
bodo ovadili okrožnemu dr-
žavnemu tožilstvu.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Trcenievkriziscu
v križišču Dečkove ceste
in Čopove ulice v Celju se je v
torek, 10. februarja popold-
ne, pripetila nezgoda, v ka-
teri je ena oseba utrpela hu-
de telesne poškodbe.
Breda V (66) iz Celja je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Lopate proti Dečkovi
cesti. Ko je pripeljala do nave-
denega semaforiziranega kri-
žišča, se pri rdeči luči ni usta-
vila, ampak je peljala narav-
nost. V tem trenutku je z njene
desne strani pripeljala vozni-
ca osebnega avtomobila, 34-
letna Vlasta L., nakar sta vozili
trčili. Hude telesne poškodbe
je utrpela voznica Breda V.
V betonski steber
Na Cesti na Dobrovo v Ce-
lju se je v četrtek, 12. februar-
ja ponoči, pripetila nezgoda,
v kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala, dve
osebi pa lažje. Gmotna škoda
na vozilu in objektih znaša
okoli 520 tisoč tolarjev.
Martin C. (22) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Škapinove ulice proti Deč-
kovi cesti. V bližini stanovanj-
ske hiše Dobrova 107, je na
blagem klancu v ostrem de-
snem nepreglednem ovinku
zapeljal z vozišča levo in trčil v
betonski steber vrtne ograje.
Pri tem se je sprednji del vozila
vnel. Voznik in sopotnik, 23-
letni Marko P. iz Celja, sta bila
lažje ranjena, drugi sopotnik,
19-letni Boštjan P. iz Celja, pa
je utrpel hude telesne poškod-
be. Požar na vozilu so pogasili
bližnji stanovalci in gasilci
celjske poklicne brigade.
Umrl med
prevozom v
bolnišnico
Na magistralni cesti zunaj
naselja Petrovče se je v sobo-
to, 14. februarja popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba izgubila življenje,
drugi udeleženec pa je bil
lažje ranjen.
Andrej B. (38) iz Žalca je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Celja proti Žalcu. Ko je bil
zunaj naselja Petrovče, je iz
neznanega vzroka zapeljal levo
z vozišča, kjer je vozilo trčilo v
betonski rob mostu in nato še v
obcestni nasip. Od tam ga je
odbilo nazaj na cesto, kjer se je
prevrnilo na bok in drselo po
nasprotnem voznem pasu, j
tem trenutku je iz nasprotij
smeri pripeljal voznik osebtii
ga avtomobila, 31-letni Slobi
dan Č. iz Kasaz, ki je z voziloj
trčil v drseči avtomobil Andrs
ja B. V trčenju je voznik Andrl
B. utrpel tako hude telesJ
poškodbe, da je med previj
zom v celjsko bolnišnico umrj
Vozil, kjer ne bi
smel
Na cesti, prepovedani a
promet vseh vozil, zunaj n^
selja Jagoče, se je v sobot^
14. februarja ponoči, pripeti
la nezgoda, v kateri se je ei^
oseba hudo telesno poškjj
dovala.	j
Raj ko O. (15) iz Velikih Grj
hovš je vozil kolo z motorjed
po pešpoti iz smeri Laškei
proti naselju Jagoče. V Jagoč^
je nadaljeval vožnjo, kljub td
mu, da prometna znaka prepo
vedujeta ves promet, trčil v ste
ber cestne zapornice in pri teii
utrpel hude telesne poškodbe.
Na spolzkem
'i
VOZIŠČU
Na lokalni cesti v Marij^
Gradcu se je v nedeljo, 15,
februarja zjutraj, pripetil
nezgoda, v kateri se je hud(
ranil kolesar.
Dušan P. (29) iz Tevč je vozi
kolo iz Laškega proti Lahoii
nem. V Marija Gradcu je nI
mokrem in spolzkem vozišču
desnem ovinku padel in se hu'
do telesno poškodoval. j
Padel iz vozila^
Na lokalni cesti v Žepini se
je v nedeljo, 15. februarja
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala, na vo
zilu pa je škode za okoli 1
milijon tolarjev.
Ciril K. (18) iz Začreta je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz Proseniškega proti
Ljubečni. V Žepini je v blagem
desnem preglednem ovinku za-
peljal na desno bankino in na
travnati nasip, kjer se je vozilo
prevračalo, voznik pa je padel
iz vozila in obležal na tlelv
hudo telesno poškodovan. ^
v križišču padel z
mopeda J
Na lokalni cesti zunaj na-j
selja Strtenica se je v nede,
Ijo, 15. februarja popoldne/
pripetila nezgoda, v kateri se;
je hudo poškodoval voznik^
kolesa z motorjem.	|
Franc K. (68) iz Vršne vasi je
vozil kolo z motorjem iz smeri i
Zibike proti Strtenici. Ko je pri'
peljal do križišča lokalne ceste
za smer Sveti Štefan, je pri zavi-
janju v levo padel po vozišču in
se hudo telesno poškodoval.
Nesreča V Velenju
Prometna nesreča s hujšo
posledico se je pripetila
ponedeljek, 16. februarja po
poldne v Velenju.
Bojan F. (52) iz Velenja
vozil osebni avtomobil po Cest'
Simona Blatnika proti križišču ^
Koroško cesto. Ko je zapeljal \
križišče in vozil naravnost pro"
Tomšičevi cesti, je z njegove le^'^
strani pripeljal voznik motorne*
ga kolesa, 15-letni Mirel L.
Velenja. V trčenju, ki je sledil^'
se je voznik Mirel L. hudo tel^
sno poškodoval.	M.A'
Pustne
dobrote
Največja veselica
na svetu
Nesmrtne
beneške maske
Flosarsklbal
z nadškofom
Bolečine
v križu
Drezniški »ta grdi«,
»ta lepi«, »ta...«
Ne le predstava za turiste, pač pa pristen vaški običaj
Eno izmed najbolj zanimivih pustovanj pri nas se odvija v Drežnici, hribovski vasici nad
liolino Soče. Drežniške maske so izrezljane iz lipovega lesa. Včasih so jih fantje, ki so hoteli
sodelovati na pustovanju, morali izdelati sami. Grozeče »ksihte«, ki se imenujejo tudi
»bličja, so rezljali, dolbli in žagali, potem pa so jih divje pobarvali z rdečo, belo in črno. Na
beno masko so pritrdili kožuhovino in par ovnovih ali kozjih rogov, ob njih pa še štrleča
?šesa. Preden so se lahko zapodili po vasi, so morali »obličja« pokazati fantovski »žiriji«,
l^e jim izdelek ni bil všeč, je bilo treba narediti novo masko. Nekateri so se pošteno namučili.
Preden je maska dosegla zadovoljiv videz.
Danes fantje to delo prepu-
stijo redkim vaškim moj-
strom. V pisani pustni povorki
Sodelujejo »ta grdi«, ki so ob-
lečeni v kožuh, okrog pasu pa
"iiajo pritrjene kravje zvonce,
^isti, ki ima najtežje, je »ta
hujš«. Na verigi vodijo hudi-
ča, ki ga le težko krotijo. Hu-
dič je čisto črn, iz ust pa moli
dolg jezik. V sprevodu šepa
tudi krivonog »ta star« ter vsa
skuštrana »ta stara«. Njuna
dolžnost je pobirati darove.
»Ta debeli« je ponavadi tako
debel, da sploh ne more hoditi,
zato ga vozijo v vozičku. Veli-
ko je tudi »cgajnarjev« (ciga-
nov), v sprevodu pa ne manjka
tudi »rezijan«, ki lonce »flika«
in nože brusi. V ta namen vlači
s sabo nekakšen kolovrat. Po-
leg tega tudi čevlje popravlja in
je nasploh pripraven za vsako
delo. »Srečolov« nosi v kletki
petelina in ponuja srečke. V
tako pisani druščini pa sodelu-
je tudi žandar.
Sprevod od vrat do
vrat
Seveda pa ne gre tudi brez
lepo oblečenih »ta lepih«, ki so
pokriti z lepimi pokrivali, od
katerih frfotajo »čuški« - dolgi,
pisani trakovi. Vodja »ta lepih«
ima na glavi cilinder, v roki pa
palico. Poleg njega hodi harmo-
nikar, ki igra drežniško pustno
polko. Bobnar daje ritem vse-
mu veseljačenju. Že od daleč
naznanjata sprevod, ki se pomi-
ka od hiše do hiše in se ustavi
pred vsakimi vrati. Vodja »ta
lepih« vljudno potrka. Če se
nihče ne oglasi, trka močneje in
postaja že malce jezen. Če pre-
bivalci nočejo odpreti hišnih
vrat, jim »pustovi« zagrozijo:
»Ker ste zaprl, boste vsi pomrl!«
Običajno se vrata odpro. Zač-
ne se pogovor v drežniškem
narečju. Vodja »ta lepih« gospo-
darja prepričuje, naj jih vendar-
le spusti v hišo, saj so njegovi
ljudje veseli, pošteni, brez uši
in klopov... Ob tako prepričlji-
vih razlogih gospodar ponavadi
popusti. Vstopijo pa samo »ta
lepi« s svojim vodjo, harmoni-
kar ter »ta star« in »ta stara«. »Ta
lepi« v hiši zaplešejo ples obred-
nega pomena, ki zagotavlja
zdravje in dobro letino. Doma-
čini jih v zahvalo obdarijo.
Pustov pogreb
Ko »ta lepi« v hiši plešejo,
zunaj divjajo »ta grdi« s hudi-
čem. Naokoli vihtijo nogavi-
co, polno pepela in oplazijo
vsakogar, ki ga ulovijo. Tudi
obiskovalci nimajo nikakr-
šnih privilegijev, zato se je
včasih prav na hitro treba spu-
stiti v dir, če nočeš biti čisto od
pepela!
Cigani ta čas okrog hiše
»kradejo«. Žandar ima dolž-
nost vohuniti za njimi. Pri
kraji jih tudi odkrije in cigani
morajo nakradeno vrniti. To-
da gospodar mora to plačati.
Na pustni torek opolnoči v
vasi nastane strašen hrup. Pu-
sta namreč nesejo k pogrebu.
V Drežnici ga včasih tudi brez
sodbe vržejo v grapo ali ga
obesijo, zažgejo... Sodba ni
vsako leto, kadar pa je, obrav-
navajo vaške probleme prete-
klega obdobja. Po pogrebu
pusta so vse težave pozablje-
ne. In kar je najpomembnejše
- drežniško pustovanje ni
zgolj predstava za turiste, am-
pak pristen vaški običaj, zato
naj ga tudi obiskovalci, čeprav
jih bo morda vedno več, ne
pokvarijo.
IGOR FABJAN
34
PUST PO SVETU
Nesmrtne
beneške maske
Karneval v Benetkah traja
vsako leto deset dni, vrhunec
pa je na pustno soboto, ko se
zbere od daleč in od blizu
največ ljudi. Vzdušje na Mar-
kovem trgu je enkratno. Bob-
ni, piščali in druga glasbila
dajejo pečat prireditvi, ki pri-
de še posebej do izraza, če
sonce ne sk(^ari s toploto in
prežene meglo ter oblake.
Trgovci znajo privabiti k svo-
jim stojnicam veliko ljudi, da
zapravijo več, kot so predvide-
vali. Pitje kave na Markovem
trgu vas stane štiri do pet tisoč
lir. Če pa si zaželite še večerje
in vožnje z gondolo, pa je bo-
lje, da zneskov ne preračuna-
vate v tolarje. Kostum za be-
neške maske si ji moč tudi
izposoditi, seveda, če ste si ga
pravočasno rezervirali.
Sicer pa sega beneška kar-
nevalska tradicija v 18. stolet-
je. Mesto, ki je imelo nekdaj
močan politični in gospodar-
ski vpliv, je izgubilo slavo in
moč in morda je prav zato
nastal karneval, na katerem
so se skrili za maskami in
kostumi, berači in grofje pa
so bili vsaj takrat enaki. Bar-
vit in divji karneval je takrat
trajal kar šest mesecev in je
privabljal zabave željne z
vseh koncev Evrope. Pravilo-
ma so masko nagovarjali »sig-
nora maschera«, saj so jo no-
sile ženske, moški pa so imeli
le pol maske z dolgim no-
som, telo pa pokrito s črno
pelerino.
Tudi danes se zgrinjajo v
Benetke turisti z vseh koncev
sveta, verjetno tudi zato, da
doživijo občutek nesmrtnosti
in kanček neskončne svobo-
de, ki jo dajejo maske.
FRANCI HORVAT
Največja veselica
nasvetu
Brazilci štejejo leto svojega življenja po karnevalih, ki so jih preživeli
Carnavalesco... to je po-
vsem drug človek, drugačna
rasa. Tisti, ki imajo karne-
val le radi, si ne zaslužijo
tega naziva - tisti pravi so
bili rojeni za karneval in
edinole za karneval. Živijo
zanj, leta svojega življenja
štejejo po številu karneva-
lov, ki so že za njimi, in ko
jih grabi smrt, jim je žal za
eno samo stvar: da bodo za-
mudili naslednjega in vse
ostale karnevale, ki bodo
zaznamovali življenje Rio
de Janeira vse tja do konca
časa. (Glava Bilaca - brazil-
ski pesnik)
Veliko smo že najverjetneje
slišali in prebrali o karnevalu
v Rio de Janeiru. Veliko foto-
grafij in filmskih posnetkov
smo najverjetneje že videli. Pa
vendar je potrebno to največjo
veselico oziroma rajanje doži-
veti, ga videti in občutiti, če
želimo okusiti vsaj kanček
karnevalskega vzdušja.
Rajanje bi lahko primerjali
z našim pustnim karnevalom,
s tem, da je vse skupaj veUko
bolj svetlikajoče, burno, gla-
sno in pisano - predvsem pa,
na karnevalu rajajo vsi, tako
tisti, ki nastopajo, kot tisti, ki
gledajo. Karneval je čas in pri-
reditev za mestne reveže. Ta-
krat se ogrnejo v bleščeča ob-
lačila in v tistem tednu poza-
bijo na svoje tegobe in težave.
Reveži predstavljajo bogataše,
moški poosebljajo ženske,
otroci se prelevijo v odrasle.
Čeprav traja to rajanje samo
štiri dni in pet noči, pa porabi-
jo sodelujoči kar nekaj mese-
cev za priprave. Plesalci sam-
be in godb (baterias) vadijo na
peščenih plažah, šivilje pa se-
stavljajo čudovita karnevalska
oblačila.
Zmes evropskega,
afriškega in
indijanskega
Karneval ima svojo zgodovi-
no. Začel se je kot krščansko
predpustno zborovanje, nakar
je pridobil pridih afriških
izročil, ki jih je ohranil vse do
danes. Nekaj kultnega dolguje
tudi izročilom avtohtonih
prebivalcev - Indijancev. Tako
je na karnevalu lahko prepoz-
nati konglomerat celotne bra-
zilske nacije - osvajalcev Por-
tugalcev, ki so v te kraje zane-
sli krščanstvo, afriških črncev,
ki so jih v te kraje prignali kot
sužnje in domačinov Indijan-
cev. Afriško izročilo, med ka-
terega so pomešane prvine in-
dijanskih verovanj in evrop-
skega spiritizma. Res, karne-
val je bleščeče rajanje brazil-
skih revežev.
Prične se v petek ponoči, pet
dni pred pepelnično sredo.
Takrat župan mesta Ria cere-
monialno izroči mestne klju-
če novemu »karnevalskemu
županu« - Rei Momu, ki bo v
naslednjih dneh s svojimi kar-
nevalskimi norčijami in pred-
pustno modrostjo vladal me-
stu. In potem mesto znori.
Vrstijo se karnevalski plesi, na
katerih tisočeri preplešejo ce-
lo noč.
Vrhunec karnevala je tek-
movanje šol sambe. Vsaka šo-
la si izbere eno od tem iz
brazilske zgodovine ali kultu-
re. Skladno ,s to temo okrasijo
karnevalske vozove, na kate-
rih in pred katerimi plešejo
slavnostno okrašeni plesalci,
spremlja pa jih glasba piščali,
bobnov, trianglov in drugih
cvilečih ljudskih glasbil. Pra-
va moč sambe je v bobnih -
zrak se ob topotaj očih zvokih
trese, zvočni valovi potujejo
skozi telo in kar silijo plesalce
k nihanju v ritmičnem taktu.
Vsak takšen sprevod ocenjuje-
jo posebne komisije in zma-
govalci so deležni posebnih
nagrad in časti. Nagrajene so
najboljše pesmi, najboljši vo-
zovi in najboljši plesalci. Za
nekatere pomeni takšna na-
grada beg iz revščine.
Predstava na
sambadromu
Včasih je bil karneval splo-
šno in sproščeno srečanje ple-
salcev sambe, danes pa je
sprevod ukleščen na priredi-
tveni prostor imenovan sam-
badrom. Velik prireditveni
prostor, ki sprejme malo manj
kot sto tisoč gledalcev, je sko-
raj tisoč metrov dolga steza,
ob kateri so zgrajene visoke
tribune za gledalce. Vstopnice
za osrednje prireditve so po-
navadi razprodane že mesece
vnaprej, cene pa sežejo od
tristo do vrtoglavih tisoč do-
larjev za sedeže v ložah. Osta-
U, ki ne uspejo priti na samba-
drom, pa enostavno plešejo in
rajajo po ulicah Ria.
Sambadrom se ne nahaja v
mondeni četrti Ria, temveč v
revnejši četrti primestja. Do-
hod do njega je kar malo te-
sen, predvsem pa je tesnoben
občutek, ko se sprehajaš po
ozkih in nevarnih ulicah. Ce-
lotno prireditev varuje veliko
policistov, predvsem na ko-
njih. Pohcisti so v teh dneh
zadovoljni, saj je statistični
precej manj kriminala kot d
navadi. Kot da bi se ljudje zafl
nori pustni čas »spravili^
Kljub temu v norih karnevi
skih dneh zaradi pretiranel
rajanja izgubi življenje kar nI
kaj ljudi.
Vzdušje na takšni prirediti|
je nepopisno in čudovito. VŠ
nori in vse pleše. Morda se naij
»hladnejšim« Evropejcem t
zdi precej čudno, pa vendal
tudi nas zaziblje v gibanje saffl
be. Drži, da je to največja ve^
lica na svetu in vredno si jo |
ogledati. Ali kakor pravi ve(|
na Brazilcev, ki žive za vsaka
letni karneval: »Leta svoje^
življenja ne štejem po koleda
ju, štejem jih po karnevalih, 1
sem jih preživel«.
. " . - MIROSLAV ŽABER
PETICA
FIIM - TELEVIZIJA
35
p.:
Kariera pred vrati pekla
I kinu Metropol si lahko ogledate kriminalni triler Hudičev advokat, v katerem se predstavljata Keanu Reeves in Al Pacino
Kevin Lomax (Keanu Reeves) je
plad floridski odvetnik, ki je izjemno
i5pešen in zelo srečen v zasebnem
jvljenju. V svoji karieri ni izgubil še
^benega primera. Naj bo njegov
jient obtožen še tako gnusnega zloči-
Kevin Lomax zna porotnike vselej
fgpričati v nasprotno in zmagati.
K strmo vzpenjajoči se karieri sodi
idi seksi žena Mary Ann (Charlize
lieron), kar pomeni, da je Kevinovo
ivljenje pravi raj na zemlji. Za muhe
jbožne, puritanske matere, ki vije roke
I viha nos nad njegovim povzpetniš-
om, pa se nikoli ni preveč zmenil...
Eden od Lomaxovih klientov je tudi
iitelj matematike, proti kateremu teče
liravnava, ker je spolno nadlegoval
lojo učenko. Lomax ga s pomočjo
mazanega trika opere krivde, čeprav se
fs čas zaveda, da je njegov klient pok-
jrjen v dno dušo. In ko po končani
liravnavi proslavlja zmago, mu nena-
oma ponudijo službo v veliki odvetniš-
ifirmi v Nevv Vorku.
Kljub zlem slutnjam, ki jih občuti
njegova mati, Kevin in Mary Ann odhi-
tita naproti številnim priložnostim in
pravljičnemu razkošju, ki ju tudi zanju
skriva Nevv Vorku. Tam Kevin spozna
Johna Miltona (Al Pacino), ustanovi-
telja in vodjo skrivnostne odvetniške
firme, ki mladega sposobnega odvet-
nika hitro pridobi za svoje načrte. Ta-
ko Kevin tudi zasebno življenje v celoti
podredi delu in novim izzivom, s kate-
rimi se spopada, ko brani obtožene
stranke.
Ko se popolnoma posveti največjemu
izzivu v karieri - obrambi premožnega
poslovneža (Craig T. Nelson), ki je ob-
tožen treh brutalnih umorov in ko se
vmeša še njegova lepa tajnica, se Loma-
xov raj na zemlji nenadoma konča. Tako
Kevin vstopi v pekel, na vratih katerega
ga pozdravi John Milton...
Film je režiral Taylor Hackford, ob
Keannuju Reevesu (Dracula, Mali Buda,
Moj zasebni Idaho...) in Alu Pacinu, ki se
nam je nazadnje predstavil v gangsterski
drami Donnie Brasco.
r".................................................................... NMS
Parada zvezd
Vzporedna življenja, ame-
riški film, 1994, režija: Linda
Vellen, igrajo: James Belus-
hi, James Brolin, Ben Gazza-
ra, Liza Minnelli, Dudley
Moore, Ally Sheedy, Mira
Sorvino, Robert VVagner.
V sredo, 25. februarja ob
20. uri, boste v paradi zvezd
gledali film o moških in žen-
skah, različnih starosti in na-
zorov, ki se po dolgih letih
spet snidejo na obletnici. Med
njimi kaj hitro pride do konf-
liktov, pa tudi do romantičnih
srečanj in nazadnje še do
umora...
KINO
Union 19. in 20. 2. ob 17. uri
aeriški film Titanik.
19. 2. ob 20.30, od 20. do 22.
ob 14. in 20.30 ter od 23. do
i. 2. ob 18. in 21. uri ameriški
istolovski film 7 let v Tibe-
i.
Od 23. do 25. 2. ob 16. uri
neriški risani film Anastazi-
Mali Union od 19. do 22. 2.
b 18. uri ameriški film 7 let v
ibetu.
Ob 21. uri psihološki triler
oligraf, ki bo od 23. do 25. 2.
a sporedu ob 20. uri.
Metropol od 19. do 22. 2.
^ 16. uri risani film Anastazi-
t Ob 18. in 21. uri ameriški
Mični triler Hudičev advo-
at.
21. 2. ob 10. uri Anastazija,
1)24. uri Hudičev advokat.
Od 23. do 25. 2. ob 18.15 in
US ameriški triler Hudičev
advokat; v popoldanskih ma-
tinejah ob 14. in 16. uri pa si
lahko ogledate: 23. 2. ameriš-
ko komedijo George iz džun-
gle, 24. 2. družinsko komedi-
jo Sam doma 3 in 25. 2. ko-
medijo Bean.
Kino Dobrna 21. ob 19. in
22. 2. ob 17. uri ameriški film
Mirovnik.
Kino Žalec 19. 2. ob 20. uri
Georgia, 20. in 22. 2. ob 18. in
20. uri ter 21. 2. ob 20. uri
ameriška družinska komedi-
ja Sam doma 3.
Gremo v kino!
Na nagradno vprašanje prejšnjega tedna smo dobili deset
favilnih odgovorov in sicer, da je bil Brad Pitt leta 1996
^miniran za oskarja za stransko vlogo v filmu 12 opic. Med
f^evalci smo izžrebali tri, ki bodo prejeli vstopnico za filmsko
Tedstavo Celjskih kinematografov. To so: Silva Pohole, Želez-
0 30, 3310 Žalec, Melita Knez, Galicija 20a, 3310 Žalec in
'ndreja Popovič, Škapinova 15, 3000 Celje.
Tokrat vas sprašujemo: Al Pacino je bil že osemkrat no-
'iniran za oskarja za glavno moško vlogo. Končno ga je
^ejel za vlogo polkovnika Franka Sladea. V katerem filmu?
Odgovore pošljite do ponedeljka, 23. februarja, na naslov
'"vi tednik, Prešernova 19, Celje. Izžrebali bomo tri reševal-
ki bodo prejeli po eno vstopnico za kino predstavo.
V DRUŽBI S KANALOM A
Moj film - dva
filma po izbiri
gledalcev
v petek, 20. februarja, bo-
ste ob 20. uri spet izbirali dva
filma po vašem okusu.
Cheecheve in Chongove
sladke sanje, ameriška ko-
medija, 1981, (tel. št. glasova-
nja: 0909161 - 156SIT/min.)
Režija: dr. Timothy Leary,
Tommy Chong, igrajo: To-
mmy Chong, Cheech Marin,
dr. Timothy Leary, Evelyn
Guerrero.
V	tej radikalni komediji se
čudaški par Cheech in Chong
preživljata s prodajo sladole-
da na ulicah Los Angelesa.
Najdonosnejša je posebna vr-
sta, imenovana »specialna
mešanica«, ki vsebuje tudi
mamila. S prisluženim denar-
jem lahko kmalu uresničita
svoje sanje: nakup novih ki-
tar, obisk sončnega otoka in
uživanje v družbi prekrasnih
deklet...
V	zadnjem trenutku, ame-
riški triler, 1992, (tel. št. glaso-
vanja: 0909162 - 156 SIT/
min.).
Režija: Phil Joanou, igrajo:
Kim Basinger, Richard Gere,
Eric Roberts, Uma Thurman,
Keith David, Paul Guilfoyle,
Robert Harper.
Ko psihiater Isaac Barr sre-
ča Heather Evans, sestro svo-
je težavne pacientke Diane,
odpove njegova profesional-
na etika. Zaljubljen do ušes
ne sprevidi spretne manipula-
cije, s katero ga Heather zape-
lje v nevarno igro. Šele čez
čas, ko je vse bolj vpleten v
življenje sester, začne odkri-
vati, da stvari niso takšne, ka-
kor se mu je ves čas dozdeva-
lo...
D.A.R.V.L., ameriški znans-
tvenofantastični film, 1985,
(tel. št. glasovanja: 0909163 -
156SIT/min.).
Režija: Simon Wincer,
igrajo: Barett Oliver, Mary
Beth Hurt, Michael McKean,
Steve Ryan, Colleen Camp.
Desetletnega dečka Daryla
najdejo samega in nemočnega
na zapuščeni poti. Skrbstvo
nad njim prevzameta Joyce in
Andy. Daryla vzgajata po naj-
boljših močeh, toda iz dneva v
dan se jima njegovo obnašanje
zdi vse bolj nenavadno. Ko pa
se pojavi par, ki se proglasi za
Darylova prava starša, spozna-
ta, da deček skriva v sebi mar-
sikaj, kar je očem prekrito.
Ubita nedolžnost, ameriški
triler, 1972, (tel. št. glasovanja:
0909164 - 156 SlT/min.).
Režija: Michael Richie,
igrajo: Sissy Spaček, Gene
Hackman, Lee Marvin, Janet
Baldvvin.
Gene Hackman upodobi
škandaloznega živinorejca, ki
vodi klavnico, obenem pa se
ukvarja s prodajo belega bla-
ga - deklet in droge. Eno iz-
med trpinčenih deklet je od-
lično odigrala Sissy Spaček v
svoji prvi filmski vlogi.
Iz filma Cheecheve in Chongove sladke sanje.
Foto Rizmal in prodajna
razstava Unomat
Foto Rizmal v Celju in Žalcu predstavlja široko
ponudbo dodatne opreme za vse, ki se ukvarjajo
s fotografskim in videč snemanjem. Do 15, mar-
ca je odprta prodajna razstava nemške firme
Unomat, ki jo v Sloveniji zastopa Elex Unitrade iz
Ljubljane,
Unomat s svojo blagovno znamko pokriva široko področje
profesionalne in amaterske opreme za fotografijo, projekcijo,
prenos zvoka in video slike. V lokalih Foto Rizmal v Celju na
Mariborski 1/c in v Žalcu v Savinjski 18, si lahko do 15. marca
ogledate bogato ponudbo foto in video stojal, luči in bliskavic,
filtrov, video akumulatorjev in polnilcev, kompaktnih fotoapara-
tov, daljnogledov, diaprojektorjev, diavizorjev, torb, torbic in
druge opreme.
ZANIMM)Sn
Bogata
kombinacija
prekrškov
v majhnem kraju Oxnar-
du v Kaliforniji je policija
zaradi prehitre vožnje usta-
vila avtomobil. Za krmilom
je sedel Kevin Lee Wallace.
Takoj so ga oglobili, ker je
vozil 130 kilometrov na uro
na tistem odseku ceste, kjer
je največja dovoljena hitrost
80 kilometrov na uro.
Medtem ko so se policisti
pogovarjali z njim, so ugoto-
vih, da je vinjen, zato so mu
takoj odvzeli vozniško do-
voljenje. Ugotovili so tudi, da
je v avtomobilu vozil svoje-
ga triletnega sina, in sicer na
sprednjem sedežu, kar je
prepovedano. Medtem ko je
eden od policistov dvignil
dečka, da bi ga premestil,
mu je deček izročil plastično
vrečko, ki je bila poleg njega
na sedežu. Policist je pogle-
dal v vrečko in ugotovil, da je
v njej mamilo.
Zaradi posedovanja ma-
mila so 25-letnega Wallacea
takoj aretirali in spravili v
zapor.
Policaji niso za
šale
Jim Ranker (44) se je ho-
tel malo pošahti in je v prt-
ljažnik svojega avtomobila
položil plastično lutko, tako
da je ena noga štrlela iz
prtljažnika. Videti je bilo,
kot da vozi mrliča. Ranker
ni računal, da bi lahko kdo
njegovo šalo vzel zares. Pa
je za njim hitro pripeljal po-
licijski avtomobil, ga prehi-
tel in se povprek postavil
predenj. Pohcaji so potegnih
revolverje in mu ukazali,
naj stopi iz avtomobila, na-
kar so ga zelo grobo uklenih
in odpeljah na policijsko po-
stajo, osumljenega, da je za-
grešil uboj. Protestiral je in
trdil, da vsak lahko vidi, da
gre za plastično lutko. Med
vožnjo na policijsko postajo
so mu rekli: »Tega še ne
vemo, naj to ugotovi stro-
kovnjak!«
Smola za
roparja, sreča za
policijo
Pohcija iz aljaškega mesta
Anchorage pravi, da še ni-
koli ni prišla lažje na sled
nobenemu roparju kot tiste-
mu, ki je pred časom oropal
tamkajšnjo trgovino. Pridr-
vel je v trgovino, se spri s
prodajalcem, ga napadel,
potem pa pograbil registr-
sko blagajno, iztrgal električ-
ni kabel iz vtičnice in z bla-
gajno oddrvel iz trgovine. Ni
pa opazil, da je v blagajni še
vedno zvitek papirnatega
traku in da se je zataknil za
prodajalno mizo. Ko je bežal
z blagajno, je za sabo vlekel
trak. Prodajalec je seveda ta-
koj poklical policijo, njena
patrulja je bila v bližini, zato
je bila hitro v trgovini. Polici-
sti so se odpravili za papir-
natim trakom in brez težav
ujeli roparja. Policisti pravi-
jo, da se ropar ni zavedal, da
vleče za sabo papirnati trak,
ker je bil dodobra nakresan.
36
GLASBA
Ljubezen je vsajena v človeka!
Pogovor z divo hrvaške zabavne glasbe Terezo Kesovijo, ki je nastopila v dvorani kina Union
Kot srednješolka je začela
študirat flavto v Ljubljani,
potem pa se je nenadoma
razvila v eno tistih redkih
umetnic, ki lahko nekaj de-
setletij poje pesmi z enako
vsebino in naslovom, pa bo-
do te vseeno vedno izzvenele
drugače. In občinstvo bo
vedno zapelo z njo.
Ker ve o zasebnem življenju
Tereze Kesovije marsikateri
Slovenec še danes veliko več
kot o življenju svojih najbliž-
jih, zgodbe njenega življenja
nima smisla ponavljati. Uspe-
šno je; o tem pa, koliko je
življenje estradne umetnice,
ki sta ji razpadla oba zakona
in ki so ji med zadnjo vojno
agresorji popolnoma uničili
hišo v Čilipih ob dubrovniš-
kem letališču, tudi srečno, bi
težko ugibali. Tereza danes
živi v stanovanju sredi Zagre-
ba, sama s psičko, ki jo med-
tem, ko se Tereza s svojim
džipom vozi na nastope po
Sloveniji in Hrvaški, zvesto
čaka. Kljub temu, da je med
vojno za nekaj časa izgubila
vero v dobro, ji upanja in
zaupanja dogodki zadnjih let
vseeno niso vzeli.
Tako je svojo nekdanjo po-
rušeno hišo v Konavljah pro-
dala in malo stran kupila dru-
go, v katero se namerava vseli-
ti letos poleti. Še vedno nasto-
pa in pravi, da bo to počela vse
dokler bo lahko. Dokler bo
ljubila to svoje delo in življe-
nje in dokler bo občinstvo
ljubilo njo.
Odkar ste prvič stopili na
oder, je minilo že več kot
štirideset let...
Bolj kot mineva čas, bolj
občutim svoje začetke kot da
so se zgodili včeraj. Mislim,
da predvsem zato, ker so bili ti
začetki zreli, vodila pa jih je
želja po delu, ne pa po zasluž-
ku. Peti sem namreč začela
zato, ker rada pojem in to z
ljubeznijo počenjam še danes.
To je delo, ki ga ne moreš
opravljati zaradi denarja, če-
prav brez njega žal tudi ne gre.
Ko sem se začela ukvarjati s
petjem, se je z mladimi na tem
področju delalo mnogo bolj
poglobljeno kakor danes. Pre-
prosto smo bili vrženi v vodo
in ker nismo znali plavati, so
nam ponudili rešilno bilko, ki
smo jo zgrabili ali pa ne. Da-
nes pa je čisto drugače - zvez-
da lahko postaneš od danes do
jutri in sploh ni pomembno,
kaj znaš, temveč samo, da
imaš dobre noge in prsi, pa je
dovolj, da te vkujejo v zvez-
de.Vendar pa je takšna slava
dokaj kratka; ljudem lahko
namreč mažete oči le nekaj
časa, ne pa dolgo. In ko enkrat
spoznajo, da jim blefirate,
vam ne gredo več na led.
Najbrž je zato še toliko
pomembnejši pristen stik z
občinstvom, medtem ko ste
na odru.
Ta je najpomembnejši. Več-
krat pomislim na to, da bi
lahko stike z občinstvom pri-
merjala s psom, ki natanko ve,
kdaj ga ima človek rad, kdaj se
ga boji in kdaj ga ne mara.
Na svojih prvih koncertih
sem namreč doživljala nekaj
podobnega; pred vsakim na-
stopom sem imela veliko tre-
mo, ko sem prišla na oder, pa
nisem razumela, zakaj imajo
ljudje do mene odklonilen od-
nos. Ko sem ugotovila, da je
tako zato, ker občutijo moj
strah, pa sem premagala tre-
mo in tako prvikrat stopila na
oder brez strahu in že kar
malo napadalno, češ: »Ne bo-
jim se vas, nič mi ne morete!«
Takoj je nastal prepad, ki psi-
hološko zelo dobro deluje,
strah pa je odpadel.
Kakšna oseba je Tereza,
ko ni na odru?
Po horoskopu sem tehtnica
in kljub temu, da ljudje v nas
vidijo dvoličnost, sama mi-
slim, da gre bolj za dva raz-
lična lika, ki sta med seboj
kontrastna. Nikoli nisem bi-
la neodločna; nikdar nisem
nihala v smislu: »Raje bi to
namesto onega...«, temveč
sem se vselej odločila za eno
stvar in jo potem tudi izpe-
ljala. Ja, tudi trma je moja
pomembna lastnost in v
podznaku sem najbrž nekaj
rogatega.
Kaj vam je najljubše?
Vselej to, kar se dogaja na
sceni med koncertom, med-
tem ko pojem. Stik, ki ga
vzpostavim z občinstvom, in
njihov odziv. Zoprne pa so mi
priprave na koncerte, saj do-
stikrat prihaja do raznih stre-
snih situacij, in to največkrat
prav zaradi malenkosti. Tako
smo se pred mojim koncer-
tom v Parizu nekoč skoraj na
smrt sprli o tem, kakšno oble-
ko bom imela. Moja prijatelji-
ca je vztrajala na tem, naj
oblečem tisto, v kateri sem
bila na plakatih, s katerimi je
bil polepljen Pariz, moj mož
pa je hotel, da oblečem nekaj
drugega. Sama sem ob tem
skoraj doživela živčni zlom in
na koncu je žal obveljala mo-
ževa želja.
Danes najbrž ne bi bilo več
tako. Kaj pa je tisto, kar vas
v življenju najbolj osrečuje?
Rada imam dobre, srčne lju-
di z nasmehom. Najraje
imam, če nekomu podarim
nasmeh, on pa mi ga vrne.
Delati dobro ljudem. To je
najlepše. Tudi, ko izbiram
glasbeno spremljavo ali ljudi,
s katerimi postanemo prijate-
lji, mi je glavno vodilo to, da
človeka občutim kot človeka.
Če ga ne, ga ne morem niti kot
glasbenika.
In ljubezen?
Ta je povsod okoli nas. Je v
nas, v sočloveku, v otroku,
naravi... To je zelo širok, a
hkrati tako ozek pojem. Širok
glede na veli,k razpon stvari, ki
jih lahko človek ljubi, kot po-
jem pa je vedno samo eno. Je
fenomen, ki ga je Bog vsadil v
človeka.
Ste radi sami s seboj?
Ne, nisem rada sama s se-
boj. Raje bi bila sama z ne-
kom, ki mi je ljub. Samota je
lahko globoka žalost, velika
nostalgija ali pa občutek, ko
nekaj lepega doživite, vendar
doživljate sami. Hodite po ste-
zi ob morju, vdihnete zrak in
se spomnite nečesa lepega...
Takrat si zaželite, da bi bil
nekdo z vami, da bi lahko to s
kom delili. Takrat so trenutki,
ko nočem biti sama. V bistvu
pa je človek ves čas sam in o
vsem odločate le vi sami.
Kljub temu torej, da lahko
zelo veliko deUte z nekom,
večino stvari še vedno potlači-
mo v sebi.
Kar nekaj let življenja ste
preživeli v Franciji. V kak-
šnem spominu vam ostajajo
ti časi?
Pred kratkim sem bila v Pa-
rizu in z veseljem sem ugoto-
vila, da še vedno vse doživ-
ljam tako kot da iz njega ne bi
nikoli odšla Pariz je mesto, ki
bi si ga prav gotovo izbrala kot
edino mesto, v katerem bi lah-
ko živela.
Vendar ste si spet izbrali
Konavlje.
V mladih letih, takoj ko
sem vedela, da bom življenje
posvetila glasbi, se mi je bilo
zelo težko odločiti, ali ostati
doma ali oditi v svet, v mesto,
kar je bilo potrebno, če sem
hotela uspeti. Takrat sem
vseeno odšla in potem v živ-
ljenju odhajala iz majhnih
mest v večja; tako kot je iz
majhne deklice nastajala pr;
va pevka...	^
Vendar pa je kljub temu,(j
še vedno ljubim petje in gi^
bo in da bi rada na tem p
dročju delala še naprej, v iti|
ni spet prevladala ljubezen^
zemlje, vasi in narave. Zal
sem kupila staro hišo v Konai
Ijah, kjer me sedaj čaka nii
osliček, kljub temu pa, dam
obnova stane veliko živcev j
denarja, sem na to, da im^
spet svojo lastno hišo, v kater
se bom poleti že lahko vseli|
ves čas zelo ponosna.
Kaj pa glasbeni načrti?
Teh je vedno dovolj; tal*
kot je dovolj tudi dela. Vseen
pa stanje sedaj ni ravno rožn;
to in težko si predstavljal
svojo vlogo na področju 2
bavne glasbe v prihodnost
saj sem izgubila velik del ot
činstva. Po vsem, kar se j
zgodilo, si sama sebe žal n
morem niti zamisliti, kak
pojem občinstvu, ki me je l|
ko razočaralo, ljudem, ki j
mi storili toliko hudega... U
slim, da ne bom mogla nikd
več peti v Srbiji ali v Čd
Gori, kjer sem včasih zelo 4
liko nastopala. Vendar pa (I
tajajo dežele Evrope, ostajat
mi Slovenija in Hrvaška... Dc
kler bom lahko, in dokler n
bodo ljudje sprejemali, bo
pela. To sem jaz in to je mo
življenje.	'
-.- ■■'■1NTNA M. SEDLAl
Flosarski bal z nadškofom
Po štirih letih spet nov studijski izdelek celjskih Strelnikoff - maxi single »Bitchcraft«
Prejšnjo soboto je v nabito
polnem celjskem Kljubu,
kamor se je poleg že »udo-
mačenih« modelov tokrat za
spremembo v goste povabilo
tudi nekaj močvirnikov in
predstavnikov medijev, naj-
boljši, najudarnejši in naj-
bolj znani celjski bend Strel-
nikoff predstavil svojo novo
kreacijo - maxi single ali
mini CD »Bitchcraft«.
Po leta 1994 objavljeni tla-
čenki »Hojlarija svinjarija
diareja gonoreja« je to prvi
glasbeni izdelek te elektro-
core združbe, ki od nedavne-
ga spet funkcionira kot kvar-
tet. Pobesnelemu preroku
(Vasja), maničnemu mesiji
('Sergej) in od šmarnice po-
divjanemu kitaristu (Franek,
alias Anonymus Blashe-
mus) se je namesto odpadle-
ga Aleša Uratnika pridružil
basist Iztok, saxofonist Ro-
bert pa je postal neodvisni, a
še vedno aktivni strelničar.
Tlačenko, ki sta jo skupaj
založili dve založbi - domača
Lara Was A Whore in angleška
Law&Auder - otvarja štirimi-
nutni tipično streljaško jez-
noritni in poučni rafal ditor-
zirane ritem mašine, punkov-
ske kitare, sexi sax vložkov in
povampirjenega grlenja. Štir-
je remixi, ki sledijo original-
ni »Radio Vatikan« verziji, so
nastali kot nesplavljeni plod
sodelovanja Strelničarjev in
celjskega drum&bass guruja
Aleša Dvoršaka - Godheada.
Prvega izmed njih (Satan
Himmelfahrt remix) je Aleš
raztegnil v kar osem minutno
drum&bass odisejado, ki se
po tovrstnih tujerodnih, pred-
vsem britanskih izdelkih, raz-
likuje le v nekoliko netrans-
parentni produkciji. Drugi re-
mix (Tarquemada) je še dalj-
ši, saj se ustavi šele pri 581
sekundah. Sicer tipično tehno
kreacijo so Aleš, Vasja in Ser-
gej zapolnil z legendarno Ro-
landovo bas mašino TB-3 03,
Strelnikov pa so jo nagradili!
znamenitim govorom nad5
kofa Rodeta, ki [e lani n)
Brezju, vasi čudežev, besn^
proti »sramotnemu« 55. členi
slovenske ustave, ki, kot ji
znano, dovoljuje abortus injf
kriv za »tisoče in tisoče mf
tvih nerojenih slovenskih
otrok«. Nestrinjanje z Rode
tovim »izlaganjem« so Strel
nikoff podkrepili tudi s pr"
vokativno naslovnico, na
teri Marija z Brezja pestuji
prisrčno podgano, simbol ne
kontroliranega parjenja i'
kolosalne rodnosti.
Alešev sprehod skozi tren
de sodobne elektro godb'
devetdesetih zaključuješ;
dve bolj umirjeni mini mo)
strovini - »Ali Agca reitiif
splavari po etno vodati
»Endlosung remix« pa je P'
va prava slovenska trip-h"!
kreacija. Strelnikoff so
»Bitchcraft« posneli in v
mačih laboratorijih tu"
zmontirali nizkoproračui^
ski videospot, ki ste ga
v preteklih dneh videli tu"'
na nacionalni televiziji, kj^
so izid zgoščenke poskoči'"
Celjanov letos prvič zados'
no obeležili, kar si Strela''
koff po dveh petletkah
tvarjanja nedvomno tudi
služijo.	I
STANE ŠPtG^
PETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
skoraj tri leta po izidu zadnjega studijskega albuma »Noč«
Itultne slovenske ročk zasedbe BULDOŽER (na sliki), je založ-
ba Helidon ponatisnila legendarni dvoji live album »Ako ste
slobodni večeras«. Originalna verzija omenjene mojstrovine je
bila posneta leta 1982 na dveh koncertih v zagrebškem klubu
Kulušič, prinaša pa nekaj ključnih skladb z Buldožerjevih
albumov »Pljuni istini u oči« (1975), »Zabranjeno plakatiranje«
(1977), »Izlog jeltinih slatkiša« (1980) in »Rok en roul« (1981).
Ta ista založba pa je skupaj z
največjo hrvaško diskografsko
hišo Croatia records objavila
dvojni kompilacijski album
»SloCRo paket«, na katerem je
18 slovenskih (Smolar, Lovšin,
Botri, Domicelj, Predin, Buldo-
žer, Sank ročk, Kreslin...) in 18
hrvaških (Parni valjak, Belan,
Crvena jabuka, Novkovič, Se-
verina, Dvornik...) izvajalcev,
ki so v devetdesetih najbolj
zaznamovali glasbeni sceni na
obeh straneh Kolpe.
Prva dama z dalmatinskim
melosom obarvane hrvaške
pop glasbe DORIS Dragovič,
se dve leti po »zlatem« albu-
mu »Baklje Ivanske«, spet
vrača na glasbeno sceno s či-
sto svežim izdelkom »Živim
po svom«. Tudi pri nas še
vedno zelo priljubljena in pri-
vlačna pevka je tokrat posne-
la devet popastih šlagerjev,
pod večino teh pa se je podpi-
sal mojster mediteranskega
popa Tonči Huljič.
CARL VVILSON, ustanovni
član, pevec in gonilna sila
surf-rockerjev Beach Boys, je
po enoletnem boju z rakom
na jetrih prejšnji petek umrl
na svojem domu v krogu svo-
jih najbližjih.
Na isti dan je ta svet zapu-
stil tudi najpopularnejši av-
strijski pop pevec FALCO (na
sliki). Johan Hoelzl bi 19. fe-
bruarja dopolnil 41 let, če se
ne bi s svojim športnim avto-
mobilom v Dominikanski re-
publiki zaletel v avtobus in pri
tem utrpel hude poškodbe na
glavi, zaradi katerih je še isti
dan umrl v bolnišnici. Falco je
zaslovel leta 1982 z uspešnico
»Der Komissar«, kasneje pa je
nanizal še cel kup hitov:
»Jeannie«, »Vienna Calling«,
»Ročk Me Amadeus«...
V torek pa je v avtomobil-
ski nesreči v Arizoni umrl
Tim Kelly, kitarist v ZDA zelo
popularne pop-metal zased-
be SLAUGHTER.
Založba Tuff Gong je na
trojnem albumu »The Com-
plete Wailers« objavila 28 zu-
naj Jamajke dosedaj še neob-
javljenih skladb, ki jih je med
leti 1967 in 1972 s svojimi
spremljevalci The Wailers po-
snel leta 1981 umrli reggae
zvezdnik BOB MARLEV (na
sliki).
Založba MCA pa bo sredi
aprila objavila dvojni album
»The Jimi Hendrix Experien-
ce: BBB Sessions« s skladba-
mi, ki jih je legendarni seatl-
leški kitarist JIMI HENDRIX
posnel med leti 1967-69 za
radijsko postajo BBC.
Požar, ki je prejšnji teden
zajel hišo znanega rapperja Q-
Tipa iz skupine TRIBE
CALLED QUEST, je poleg po-
hištva in studijskih aparatur
uničil tudi celotno kolekcijo
starejših, do sedaj še neobjav-
ljenih skladb tega kultnega
newyorškega tria. Material za
album »The Love Movement«,
ki naj bi izšel maja, je Q-Tip
rešil pred ognjenimi zublji.
Potem, ko so BACKSTREET
BOYS že pred dvema letoma
osvojil srca evropskih najstnic,
je ta petčlanski floridski boy-
bend konec lanskega leta
končno zaslovel tudi doma.
Na Billboardovi lestvici najbo-
lje prodajanih albumov se či-
sto pri vrhu že več kot dva
meseca zadržuje njihov več
kot dve leti star in na tej strani
Atlantika že skoraj pozabljen
istoimenski prvenec. Back-
street Boys so si mesec fe-
bruar rezervirali le za nastope
na ameriških TV postajah, v
Evropi pa jih bo spet moč sli-
šati in videti že v drugi polovici
prihodnjega meseca, ko se bo-
do podali na enomesečno tur-
nejo po Irski, Angliji, Franciji,
Danski in Španiji.
Skoraj tri leta po izidu albu-
ma »Jagged Little Pili« - enega
izmed najbolj prodajanih LP-
jev vseh časov - rockerice
ALANIS MORISETTE, bo ta
24-letna Kanadčanka svoje
podanike v bližnji prihodnosti
spet razveselila z nekaj novimi
kreacijami. Prva izmed njih,
skladba »Uninvited«, se bo ko-
nec marca znašla na sound-
tracku filma »City Of Angels«,
v katerem bosta glavni vlogi
zaigrala Nicholas Gage in Meg
Ryan, ostali songi pa naj bi po
zagotovilih njene matične za-
ložbe Maverick ugledali luč
sveta na njenem drugem albu-
mu še pred poletjem.
Po treh albumih in več kot
ducat uspešnih single ploščah
je znano brit-pop zasedbo
DODGV zapustil pevec Nigel
Clark.
MICHAEL BOLTON se je s
svojo najnovejšo ploščo »My
Secret Passion« zavihtel na pr-
vo mesto ameriške lestvice
najbolje prodajanih albumov s
klasično glasbo. 45-letni moj-
ster s soulom pocukranih ba-
lad je omenjeni album tokrat
zapolnil z desetimi znanimi
opernimi arijami, idejo in nav-
dih zanje pa je dobil po nekaj
skupnih lanskih nastopih z te-
noristoma Lucianom Pavarot-
tijem in Placidom Domingom.
Prvo mesto večine svetovnih
»pop« lestvic pa že tretji teden
zaseda soundtrack filmske me-
ga-uspešnice »Titanic«. Samo v
ZDA so prejšnji teden prodali
več kot 600.000 primerkov tega
albuma, ki poleg uspešnice »My
Heart Will Go On« kanadske
pop dive Celine DION, prinaša
še 14 instrumentalnih tem skla-
datelja Jamesa Homerja.
V soboto, 21. februarja, bo v
velenjskem Mladinskem cen-
tru (v Rdeči dvorani) razgraja-
la francoska hard core etno
jazz naveza PROHIBITION.
Pariška četverica bo, poleg
skladb z lanskega mini CD-ja
»Follow The Tovvncrier«, na
krajši turneji po slovenskih
klubih predstavila tudi nekaj
starejših skladb iz svojih še-
stih prejšnjih nosilcev zvoka.
STANE ŠPEGEL
V newyorški dvorani Radio City Hali bodo v sredo zvečer že
40. zapovrstjo podeljevali v svetu glasbe najbolj cenjene
nagrade Grammy. Največ nominacij, kar osem, je letos spet
zbral pevec, producent in skladatelj Babyface, v sedmih kate-
gorijah se bosta za Grammya potegovala pocukrani pop-raper
Puff Daddy in ameriška pevka Paula Cole, med nominiranci pa
velja omeniti še Boba Dylana (na sliki), LeAnn Rimes, R.
Kellya in skupine Spice Girls, No Doubt, Hanson...
20 VROČIH RC
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
38
o VINU - POTOPIS
Iz dežele refoška
Rdeča vina so vse bolj popularna, cesar so veseli v koprskem vinorodnem okolišu
v koprskem vinorodnem
okolišu si manejo roke, saj
je končno prišel čas, ko se
Slovenec čedalje raje odloča
za rdeča vina, ki jih je tod na
pretek. Po »suhih« letih za
Primorce, ko so dominirala
bela vina in po krizi, ki so jo
Vinakoper doživljala v de-
vetdesetih, skušajo čimbolj
izkoristiti priložnost.
Gričevje med Koprom in Pi-
ranom je območje koprskega
vinorodnega okoliša. Kar »De-
žela refoška« ji pravijo tod, saj
je poznana po odličnem sve-
žem rdečem vinu, ki ga pride-
lajo na dobro znanih legah:
Debeli Rtič, Purissima, Korti-
na, Ricorvo in Labor.
»Lani smo popolnoma ob-
novili oddelek predelave rde-
čih vin«, je pripovedoval di-
rektor Vinkoper Nevio Pucer
ob našem obisku in se ob tem
spominjal praznovanja 50-
letnice obstoja. Praznovali so
delovno in skromno. Lani so
pridelali 3,5 milijona litrov
lastnega vina in napolnili 4
milijone litrov. Trgatev po
količini ni bila rekordna, ker
pa je bila jesen lepa in sonč-
na, bo letnik kakovosten. Vi-
na, ki so jih trgu ponudili
pred dobrima dvema mesece-
ma, se prodajajo nad priča-
kovanji, so novega trenda ve-
seli v Kopru. Zato so prepri-
čani, da se bodo na ocenjeva-
nju vin dobro odrezali, naj-
več pa pričakujejo od refoška
in malvazije.
Velikan med sodi
Podjetje Vinakoper je bilo
ustanovljeno leta 1947, nova
klet je bila zgrajena kasneje,
med letoma 1949 in 1951, pr-
vo trgatev pa so spravili dve
leti zatem.
Klet, ki ji pravijo »Rdeča«,
pa ne zaradi političnih raz-
logov, temveč zaradi tega,
ker hrani rdeča vina, je naj-
večja klet v koprskem vino-
rodnem okolišu s kapaciteto
8 milijonov litrov. Največ
občudovalcev med obisko-
valci pa požanje eden izmed
največjih sodov v Evropi, ki
je bil izdelan 1953. leta v
Tacnu in drži 41.427 litrov.
Če bi si iz soda vsak dan
natočili dva litra malvazije,
bi ga praznili 56 let in pol.
Rekorder pa je tudi po koli-
čini lesa in železa, saj so
mojstri zanj porabili sedem
in pol kubikov lesa in dve
toni in pol železa.
Vinakoper imajo 420 last-
nih vinogradov, 50 hektarov
pa je trenutno še v razvoju.
Najdaljšo, več kot tisočlet-
no tradicijo, ima tod refošk.
Sorta zahteva posebno lego in
veliko sonca, pa tudi glede
predelave je zahtevna. »Pri
predelavi potrebujemo poseb-
ne in večje zmogljivosti, pred-
vsem pri prešah,« je razložil
enolog Iztok Klenar. Ravno
zato so lani zamenjali veliko
hrastovih sodov z novimi 225-
litrskimi.
Tu pa so doma še cabernet
franck, merlot in cabernet
sauvignon. Med belimi pa
ima posebno mesto malva-
zija, ki jo pozna vsak, ki
obišče obalo, saj se zelo do-
bro prilega morski hrani, za
njo pa sivi pinot in chardon-
nay.
Poleg vin še žganje
še posebej ponosni so na
chardonnay ricorvo in char-
donnay labor. Prvega pride-
lajo na 32 hektarjih, koder
je čutiti vpliv morja in ve-
tra. Vino nima izrazite cve-
tice, je diskretno in sveže.
Grozdje za chardonnay la-
bor je zasajeno na 300 me-
trih nadmorske višine, nje-
gova značilnost pa je polnej-
ši okus.
Razmeroma novejšega datu-
ma so capris rdeči, capris beli
in capris peneči. Slednji je
pridelan po klasični metodi
vrenja v steklenicah, odhkuje
pa ga iskrivost, o kateri priča-
jo verižice mehurčkov, ki go-
vorijo o dolgih letih staranja.
Capris beli se poda k ribam.
Ima cel spekter cvetic, je glad-
ko vino, okus pa je rahlo sla-
dek, saj gre za polsuho vino,
ki je dozorelo v lesenih sodih,
Capris rdeči postrežejo v
vinskem hramu, degustacij-
skem prostoru Vinkoper, k
težji hrani. Vino ima bordoj-
ski okus in zori v sodih naj-
manj tri leta.
Čez mesec dni bodo sloven-
ski trg presenetili s kakovost-
nim slovenskim žganjem. On
našem zadnjem obisku so biJ
o tej novosti še bolj redkobe
sedni, kdor pa jih Ido obiska!
spomladi, ga bo zagotovo že
lahko poskusil.
...... : , VESNA LEJIČ
Vinski hram, ki lahko sprejme do 80 ljudi.
Največji sod v kleti Vinakoper.
S kolesom po deželi dolgega belega oblaka (s)
Iz Kaikoure do Mt. Cooka
je dolga pot, ki sta jo najini
kolesi prepotovali v prtljaž-
nih prostorih dveh avtobu-
sov. Neposredne povezave iz
Kaikoure namreč ni, zato je
treba v Christchurchu, naj-
večjem mestu na južnem
otoku, presesti. Za kolesar-
jenje žal ni bilo več časa,
čeprav je obalna cesta, ob
kateri se sončijo množice
tjulnov, še kako vabljiva.
Vendar smo bili že čez dva
dni dogovorjeni v vasi Mt.
Cook in prijateljev pač ne
smeš pustit čakat, vsaj pre-
dolgo ne...
Avtobusni prevozi na Novi
Zelandiji so poglavje zase. Si-
cer draga, zato pa nepozabna
izkušnja. Glavna zvezda je
vsekakor voznik v značilni
uniformi, sestavljeni iz črnih
čevljev, belih dokolenk, mo-
drih kratkih hlač in bele srajce
z našitki. Razen našitkov se
uniforme med posameznimi
podjetji ne razlikujejo, zato
pa so osebe v njih spet nekaj
posebnega. Vsak prevoz se se-
veda začne z vkrcavanjem, pri
čemer voznik razvrsti potnike
pred avtobusom, glede na nji-
hovo izstopno postajo. Potem
vzame prtljago najprej tistim,
ki izstopijo zadnji in nadalju-
je po tem ključu vse do kole-
sarjev in njihovih konjičkov.
Sledi pobiranje vozovnic in
vpisovanje potnikov v nekak-
šen potni nalog, vse skupaj pa
se zaključi s preštevanjem
potnikov na sedežih. Po prvih
nekaj kilometrih se voznik
prvič oglasi preko razglasne
naprave, se. predstavi potni-
kom, jim zaželi prijetno po-
tovanje in približno opiše
pot. Potem se oglaša vsakih
nekaj kilometrov, oziroma
vsakič, ko se spomni česa za-
nimivega iz zgodovine Nove
Zelandije, pokrajine, skozi
katero vozi ali celo svoje,
osebne. »Ob reki na naši de-
sni strani je leta 1855 taboril
znameniti Jock Mackenzie,
ko je vozil svoje ovce preko
tistega gorovja tam v daljavi,«
se začne ena od mnogih novo-
zelandskih legend, ki sva jih
imela priliko slišat na poti
proti Mt. Cooku. Naslednja
pa gre nekako takole: »Vas,
skozi katero se pravkar pelje-
mo, v zgodovini naše dežele
sicer ni igrala velike vloge, je
pa vseeno pomembna, ker
sem v njej spoznal svojo že-
no...« Mimogrede izvemo še,
da se ne peljemo po običajni
cesti, ki našemu vozniku ni
preveč všeč, da pa bomo
kljub temu pravočasno prišli
v Geraldine, kjer imamo
vmesno postajo in polurni
premor.
Postaje po želji
v Geraldine se je ravno pričel
festival country glasbe s tradi-
cionalnim plesom v vrstah in
vsemi ostalimi šegami, ki izha-
jajo iz dobrih starih kravarskih
časov. Seveda si je nekaj takega
treba ogledat in mimogrede
lahko kdo zamudi avtobus. Pa
nič zato, saj je tu voznik, ki pred
odhodom spet prešteje potnike,
doda nove in odpelje šele, ko je
prepričan, da so vsi zadovoljni.
Med novimi potniki je vstopil
tudi čisto penast, prepoten in
zaripel moški, v katerem sva
šele po oblačilih prepoznala na-
jinega sotrpina Mirka. »Bil sem
v Timaruju, kakšnih 35 km od
tu in šele pred dvema urama
sem izvedel, od kod pelje avto-
bus. Med divjanjem sem mi je
počila še zračnica in razpadel
plašč,« nama je pojasnil med
pitjem že drugega litra najinih
zalog pijače.
Bili smo že zelo blizu naše-
ga cilja, na eni od razglednih
točk ob jezeru Tekapo. Tu je
naš voznik zaigral še vlogo
letališkega agenta in za nekaj
»avanture« željnih Japoncev
uredil panoramski let čez po-
gorje Mt. Cooka.
Prihod v nek kraj z avtobu-
som je tukaj precej zapleten.
Voznik namreč poskuša kar naj-
bolj ustreči vsem potnikom in
jih pripeljati čim bližje njiho-
vih ciljev. Tako se, preden zavi-
je na postajo, ustavi še pred
informacijskim centrom, neka-
terimi »backpacker'si«, pa tudi
kar tako, če si kdo tega posebej
zaželi. Mt. Cook je majhna vas,
zato smo stali le na letališču,
pred informacijskim centrom
in pred osrednjim hotelom, ki
je tudi končna postaja v vasi. Tu
smo raztovorili našo prtljago in
se poslovili od voznika, ki nam
je zaželel še veliko sreče ob
vzponu na Mt. Cook, potem pa
odpeljal svoj voz na parkirišče,
sebe pa na kosilo.
Voznik, animator, turistični
vodič, sprevodnik in občasna
mama za otroke, ki sami potu-
jejo od staršev k starim star-
šem, vse v eni osebi. In vse to
na redni avtobusni liniji. Na
nekatere domače izkušnje z
avtobusnimi prevozi si nisem
upal več pomisliti, ker bi
hkrati pomislil tudi na vse
prestrašene hlapce, o katerih
je že Cankar vse povedal. Za
kaj takšnega pa ni bilo ne časa
ne volje. Nad nami je bila v
sneg in led ukleščena gora, s
katere so vabljivo odseval'
žarki večernega sonca. PO"
gled, ob katerem so bile vse
težave pozabljene, hlapci p^
tam, kamor spadajo - v temi-
(se nadaljuje)
IGOR DRSTVENŠEI^
Šofer avtobusa na Novi Zelandiji je hkrati vodič, animator,
varuška za otroke in še kaj.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
39
»Kreiram, torej sem!«
Sejem Moda fashion v Ljubljani - največji modni dogodek pri nas
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Od 12. do 14. februarja se
je na ljubljanskem Gospo-
darskem razstavišču zgodila
petinštirideseta pomlad slo-
venske mode. Jubilejna. In
Kot se za vse jubileje spodobi,
morda le bliskovita primerja-
va s prvo tovrstno prireditvi-
jo leta 1955, ko so zaslovele
elitne modne revije v sklopu
sejemskih dogajanj, številne
nagrade, razstavljen prikaz
tendenc, maloprodaja za vse,
ici so ob kakšnem razstavlje-
nem izdelku poskočili:. »To
pa moram imeti in to takoj...«
Marsikaj se je seveda v teh
letih spremenilo - na bolje in
na slabše, vsekakor pa ostaja
sejem tudi danes najpregled-
nejši kazalec tekstilne in us-
njarske panoge, največji
modni dogodek leta pri nas.
Žal pa še vedno dogodek leta
in ne polletja, kot je to običaj
pri tovrstnih prikazih modnih
tendenc v svetu, razdeljenih
na zimsko in poletno sezono.
Ker pa se je naša tekstilna
industrija zadnja leta znašla v
hudih finančnih težavah, saj
se stečaji še včeraj uspešnih
podjetij kar vrstijo, bi bilo to-
rej neupravičeno pričakovati,
da bo slovenska modna po-
nudba cvetela kot mavrično
razigrana pomlad...
Prav zaradi tega in nemara
še česa se je na nekaterih
razstaviščnih prostorih čutila
nekakšna depresivna indo-
lentnost, ki je vela od kreacij,
namenjenih za letošnjo pom-
lad in poletje oziroma prihod-
njo jesen in zimo.
Kljub vsemu pa se je med
sicer pregledno segmentirano
sejemsko ponudbo lahko
opazilo nekaj všečne, inova-
tivne, sprejemljive mode. Ne
le na modnih revijah, ki jih je
studio DMD pod taktirko Ro-
ka Lasana pripravilo trikrat
dnevno in na katerih je bil
prikaz modnih vizij sloven-
skih modnih ustvarjalcev za
prihodnjo jesen in zimo, tem-
več tudi na razstaviščnih pro-
storih.
Prijetna popestritev sejma
je bila razstava večernih in
spektakularnih oblek, ki so
jih slovenski modni obliko-
valci kreirali za letošnjo miss
Slovenije, pa tendence v očeh
metražerjev, tudi srednje tek-
stilne šole so dokazale, da
lahko računamo na njihovo
ustvarjalnost... Ganljivo pri-
srčna je tudi prihajajoča
otroška moda, še posebno
pozornost je vzbujal razsta-
viščni prostor ljubljanskega
Zavoda za gluhe in naglušne,
kjer so gojenci njihovega pro-
grama tekstilne poklicne
srednje šole kreirali kolekcijo
otroških oblačile v sinje mo-
drih odtenkih.
Tudi letošnje poletne počit-
nice niso več nedojemljivo
daleč, s počitnicami pa priha-
ja tudi najbolj aktualna »vro-
ča« moda kopalk. Pravo vese-
lje jih je bilo pogledati, saj je
bilo tudi več videti - namreč
tekstila na njih. Ves ženski
svet, ki se ne more pohvaliti z
brezhibno postavo, bo zado-
voljen. Kopalne obleke z let-
nico 1998 so tokrat zelo tole-
rantne prav do slednjih. V
modo se vračajo stili kopalk
iz tridesetih in petdesetih let,
s širšimi naramnicami in nož-
nimi izrezi, ki se neredko po-
daljšajo v hlačnice.
Če bo mogoče razstavljene
modele kupiti tudi v naših
trgovinah, sprašujete? Pro-
gram kopalk in spodnjega pe-
rila zelo verjetno. Bolj skep-
tični bi lahko bih pri nekaterih
konfekcionarjih oziroma us-
njarjih, ki so sicer predstavili
vzorčne kolekcije že za pri-
hodnjo jesen in zimo, vpraša-
nje pa je - glede na trenutno
nezavidljivo situacijo, kako in
kje bodo takrat svoje zamisli
sploh lahko realizirali.
Kljub vsemu pa mnogi zrejo
z optimizmom v prihodnost
slovenske mode. Tudi dobri,
talentirani slovenski modni
kreatorji (in teh ni malo), ki se
z občudovanja vrednim entu-
ziazmom oklepajo načela:
»Kreiram, torej sem...«
Foto: Stane Jerko
Kot čebelica Maja in mornar Popaj - le z modno letnico
1998 (Schiesser).
Z več tekstila na letošnje sonce - kopalke Beti Metlika.
Cvetoča romantika Barbare
Plaveč.
Pustne modof iiice
»življenje je kot pustni
karneval, zato se raje oblači-
te kot se želite, ne pa, kot bi
se morali,« je rekel pred tre-
mi leti za aidsom umrli mod-
ni kreator Franco Moschino.
Morda si tega kontroverz-
nega citata ne bi drznila zapi-
sati v običajnem, ampak v
norem predpustnem času...
Le kdo si kdaj ni zaželel, da bi
se z obleko skril sam vase,
postal nekdo drug? Če ste lju-
biteljica in tudi »uporabnica«
atraktivnih modnih novosti in
norosti, ne verjamem, da še
nikoli niste slišali iz ust kak-
šnega mimoidočega: »Ja, kak-
šna pa si, a je že pust?«
No, zdaj je napočil pravi čas,
da si daste duška in to brez
pomislekov. Pojdite na sobot-
no zabavo kot strastna modo-
filka! Heavy metal stil v svetle-
čem mikro krilcu, usnjenem
top-nedrčku, usnjeni ovratnici
s kilogramom kovinskih verig,
skrivnostnimi tatuji... Ste le
modno oblečeni, ali ste pustna
šema, pa naj ostane vaša slad-
ka skrivnost! (sl.l)
Če so ročne torbice vaša
»šibka točka« in če ste si vse
življenje želeli izgledati kot
Marilyn Monroe, pa vam za to
manjka nekaj oblin - skrijte to,
česar ni, - v modno torbico iz
kroko usnja. Uživajte! (sl.2)
Slika 1
Slika 2
Anicetno nagradno vprašanje februarja
KATERA IZMED NOVOMODNIH SPOMLADANSKIH BARV
VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a)	bela in slonokoščena;
b)	zlata in srebrna;
c)	pepel vrtnice (bordo-sivo-rjava);
d)	španski bezeg (lila, roza);
e)	krila kačjega pastirja (bleda turkizno-modra).
40
ZA AVTOMOBILISTE
Januar bolfši od lanskega
Januar običajno ni naju-
godnejši mesec za trgovino z
avtomobili. Letos pa je očit-
no precej drugače in to še
posebej v primeru, ko letoš-
nji prvi mesec primerjamo z
lanskim januarjem. V letoš-
njem januarju so namreč tr-
govci v Sloveniji prodali
3928 osebnih avtomobilov,
kar je bilo celo za dobrih 30
odstotkov več kot v enakem
lanskem mesecu.
Zanimivo je vedeti, da je
bil lanski januar najslabši
mesec v vsem letu 1997. To bi
lahko pomenilo, da bo letoš-
nja prodaja avtomobilov ve-
liko ugodnejša od lanske,
vendar je jasno, da ena la-
stovka še ne prinese pomla-
di. Januarja letos je Renualt
tako pri nas prodal 641 re-
naultov, vendar je bil njegov
delež zato zelo nizek, in si-
cer komaj 16,3-odstoten. To-
krat se mu je Volksvvagen
izjemno približal, kajti pro-
dal je 593 avtomobilov, nje-
gov tržni delež pa je bil 15,1-
odstoten. Zanimivo je tretje
mesto, kamor se je prebil
Daevvoo, ki je prodal 382
avtomobilov in si zagotovil
9,7 odstotka slovenskega av-
tomobilskega trga. Na tret-
jem mestu je tokrat pristal
Fiat s skupno prodajo 342
avtomobilov (8,7 odstotka),
ne petem pa Citroen, ki je za
citroene našel 279 kupcev in
si priboril 7,1-odstotni tržni
delež.
Najboljša japonska avtomo-
bilska tovarne je bila januarja
Honda (120 avtomobilov),
kaže pa omeniti, da je Merce-
des Benz prodal 27, sloviti
BMW pa 19 avtomobilov. Naj-
bolje prodajan avtomobil v
januarju je bil VW polo (292),
ki je tako po dolgem času
premagal renaulta clia (290),
medtem ko si je tretje mesto
na tej lestvici priboril renault
megane (191).
Kaže si ogledati tudi proda-
jo avtomobilov po posamez-
nih mestih. Tako so največ
avtomobilov, in to 20 odstot-
kov, prodah v Ljubljani, v Ma-
riboru 8,8 odstotka, v Celju
4,1, v Novem mestu pa štiri
odstotke.
Priznanje slovenskemu zastopniku
Ljubljansko podjetje Kia
Motors Import, ki je uradni
predstavnik južnokorejske
avtomobilske tovarne Kia
pri nas, je pred nedavnim
dobilo laskavo priznanje.
Na redni konferenci evrop-
skih distributerjev vozil kia
so bili namreč proglašeni za
najboljšega evropskega di-
stributerja.
Kia Motors Import je na-
mreč lani svojo prodajo na
slovenskem trgu povečal za 41
odstotkov, še bolj pomembno
in odločilno pa je bilo to, da je
bilo to že četrto zaporedno
letno zvišanje. Ob tem je ome-
njeno podjetje pri nas razširi-
lo svojo prodajno in servisno
mrežo, saj so začeli kie proda-
jati še v Logatcu (Avto Janko),
v Velenju (Finex) in na Dobu
(Avtomehanika L. Kušar). Po-
leg tega so 1. februarja nekoli-
ko znižali ceno pri modelu kia
besta 2,2 D v varianti s tremi
sedeži. Nova cena je tako
17.990 mark (za dobrih 3000
mark manj), kar je seveda ce-
na s petodstotnim prometnim
davkom.
Kia pride
Bo GM kupil
večinski delež
v Daewooju?
Globoka kriza južnoko-
rejskega gospodarstva in s
tem tudi južnokorejskih av-
tomobilskih tovarn je zanes-
ljivo eden od razlogov za
nameravano sodelovanje
med ameriškim General Mo-
torsom (GM) in tovarno Dae-
vvoo. Pred nedavnim sta na-
mreč tovarni podpisali izja-
vo o skupnih namenih, kar
naj bi bil uvod v tesnejše
medsebojno sodelovanje.
Že nekaj časa se namreč go-
vori, da naj bi GM prevzel
oziroma kupil 50-odstotni de-
lež v avtomobilski tovarni
Daevvoo. Obe tovarni sta že
sodelovali, in sicer vse do leta
1992. Tedaj je bilo sodelova-
nja po 15 letih konec, pri
čemer je znano, da je Daevvoo
izdeloval nekatere avtomobi-
le po licenci GM oziroma Op-
la, ki je prav tako v lasti ame-
riške avtomobilske korpora-
cije. GM naj bi kupil Daevvoo
predvsem zaradi tega, ker ima
predvsem v vzhodni Evropi,
kjer letno izdela nekako 350
tisoč avtomobilov, dokaj do-
ber položaj. Vendar ameriška
avtomobilska korporacija ne
bo kupila le del omenjene juž-
nokorejske tovarne, pač pa
prevzela tudi približno tri mi-
lijarde dolarjev dolga, kolikor
naj bi bili Južnokorejci dolžni
različnim bankam in drugim
poslovnim partnerjem.
BORZACEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 505
avtomobilov. Prodanih je bilo 15 vozil, organizatorji pa so izdali 8q
kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2,000 obiskovalcev
Mercedes dopolnil svoj A
Konec lanskega leta je
nemški Daimler Benz na trg
pripeljal svoj najmanjši av-
tomobil - mercedes A. To je
bil tudi prvi osebni avtomo-
bil omenjene tovarne s pogo-
nom na prednji kolesi. Vozi-
lo pa je ob njegovem rojstvu
(in že prej) spremljala izjem-
no obsežna reklamna kam-
panja. Zgodilo pa se je, da se
je avtomobil med preskuša-
njem tako imenovanega te-
sta izogibanja losu pri ne-
kem švedskem avtomobil-
skem časopisu prevrnil.
Zaradi tega je tovarna zača-
sno ustavila dobavo mercede-
sa A in napovedala določene
spremembe, da bi odpravila
težave pri njegovi stabilnosti.
Sedaj, po nekaj mesecih, je
obnovljeni mercedes A razre-
da na voljo. Kaj so spremenili
in dopolnili? Vsi avtomobili
so tako po novem opremljeni
s tršimi vijačnimi vzmetmi in
blažilniki, zadnji kolotek je
širši za dobrih 20 odstotkov.
prednji stabilizator je bolj
tog, znižah pa so tudi težišče
vozila. Po novem so vsi mer-
cedesi razreda A opremljeni s
širšimi pnevmatikami, zraven
pa je serijsko še elektronski
sistem ESP (electronic stabi-
lity program), ki preprečuje
bočno zdrsavanje vozila. Ta
sistem skrbi, da vozilo vozi v
tako imenovani idealni liniji
in če elektronika zazna dolo-
čen odklon, najprej odvzame
plin, lahko pa tudi samodejno
zavira. Z vsemi temi spre-
membami mercedes A razre-
da naj ne bi imel več podobnih
problemov kot pred meseci.
Dobava tega avtomobila bo
pri nas stekla februarja, pri
čemer je pomembno, da se
maloprodajna cena kljub
vsem tem dodatkom in spre-
membam ne bo nič spremeni-
la, hkrati pa bodo vse že pro-
dane mercedese A ustrezno in
brezplačno dopt)lnili.
Mercedes razreda A
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Avto fin - v slogi je moc!
Vaš avto, pooblaščeni pro-
jjalec in serviser vozil Dae-
po in Avto £inex, pooblašče-
j trgovec vozil Daewoo, sta
, združila za kar najbolj
povito in kakovostno pro-
ijno in servisno ponudbo
0to fin s sedežem v Celju
J Mariborski 23 s svojo tr-
jvsko in servisno ponudbo
[)vladuje široko celjsko ob-
ločje, zlasti Celje, Laško,
fntjur, Šmarje, Rogaško Sla-
no, Kozje, Slovenske Konji-
lin Velenje.
2 osmimi prodajalnami v
elju, Škof j i vasi. Slovenskih
jnjicah, v Velenju, Šentjurju,
ogaški Slatini in Laškem sodi
med največje specializirane
prodajalce in serviserje pro-
grama vozil Daevvoo, poleg te-
ga obsega velikost avtosalonov
kar 700 kvadratnih metrov.
Servisna služba je zagotov-
ljena v Celju, Laškem in v
Velenju, sestavlja jo ekipa še-
stih specializiranih mehani-
kov, sami servisi pa so oprem-
ljeni z najsodobnejšo opremo
in z odlično zalogo rezervnih
delov.
Kupcem vozil iz Daevvooje-
vega programa je na razpolago
20 različnih testnih vozil,
prav tako razpolagajo s svoji-
mi vozili za nudenje servisnih
storitev ali za odvoz poškodo-
vanih in okvarjenih vozil.
Pri nakupu vozil Daevvoo
z različnimi posojili nudijo
izjemno ugodne plačilne
pogoje, saj poslujejo z ug-
lednimi bančnimi instituci-
jami. Naj jih naštejemo:
Banka Celje, Nova Ljubljan-
ska banka, Hmezad banka
Žalec, SKB, Krekova banka.
Banka Velenje, Koroška
banka in druge.
Avto fin Celje nudi svojim
kupcem vozil iz programa
Daevvoo pomoč v primeru
okvare ali prometne nezgo-
de, kar opravijo s pomočjo
dežurne servisne službe
vlečnih vozil. Pokvarjeno
ali poškodovano vozilo od-
peljejo v najbližji Daevvoo-
jev servis, kjer hitro in kako-
vostno poskrbijo za popravi-
lo. Še več: v času popravila
nudijo nadomestno vozilo!
Največji izziv Avto finu
Celje je, da svojim kupcem
zagotovi kar najbolj celovito
trgovsko in servisno ponud-
bo, v kar vključuje kakovost
poslovanja in servisiranja
ter kar najbolj ugodne pla-
čilne pogoje.
Osebna izkaznica
Avto fina v
prodajalni Celje:
•	pet specializiranih trgov-
cev je na razpolago kup-
cem od 8.00 do 18.00 ob
sobotah pa od 9.00 do
18.00;
•	500 kvadratnih metrov pro-
daj no razstavnih površin;
•	stalna zaloga najmanj
50 vozil Daevvoo;
•najugodnejša posojila s
položnicami;
•	posojila z deviznimi
klavzulami;
•	največja ponudba lea-
singov na položnice;
•posojila za kmetovalce,
obrtnike in podjetnike;
•	lastna posojila Avto fin;
•	po potrebi svojim stran-
kam uredijo posojilno
sposobnost z odplačilom
starega dolga.
•Kontaktne telefonske in
fax številke:
telefon:
063/441-160,482-011;
fax:
063/441-609,482-012.
•	Poslovni čas je vsak de-
lovnik od 8.00 do 18.00,
ob sobotah pa od 9.00 do
18.00, medtem ko servi-
si obratujejo ob delavni-
kih od 8.00 do 17.00, ob
sobotah pa od 8.00 do
13.00.
Avto fin - Avto finex: Daevvoojeva vozila se prodajajo za med.
Avto fin - Vaš avto: na zalogi je vedno dovolj vozil, tudi za testne vožnje.
Cene renaultov odslej v markah
Novomeški Revoz, ki je v 54-odstotni lasti Renaulta, je pred nedavnim začel cene svojih
ivtomobilov objavljati v nemških markah.
Odločitev je po svoje zanimiva, v novomeški avtomobilski tovarni pa pravijo, da so se tako
odločili, ker so morali pokrivati valutne spremembe. Zaradi tega so pogosteje kot konkurenca
spreminjali cenik vozil, nastajal pa je vtis, da so se njihovi avtomobili pogosteje dražili kot
Jrugi. To ni bilo res, pravijo pri Revozu, in hkrati dodajajo, da bodo kupci renaultov le-te še
naprej plačevali v tolarjih, obračunanih po srednjem tečaju Banke Slovenije. Ob tem še
dodajajo, da bo tako primerjava cen s konkurenti enostavnejša, kajti večina prodajalcev v
Sloveniji cene objavlja v nemški valuti - kot bi bili v Nemčiji.
Jaguar X400 bo nastajal v Veliki Britaniji
Britanski Jaguar je že precej časa v lasti ameriškega Forda, ki je 100-odstotni lastnik te
dokaj prestižne tovarne. Ta se že precej časa pripravlja na izdelavo novega in majhnega
jaguarja, pri čemer je bilo nekaj nejasnosti, kje naj bi ta avto nastajal.
Sedaj je tovarna sporočila, da bodo novi model z oznako X400 izdelovah v Fordovi tovarni v
Halevvoodu v Veliki Britaniji. Jaguar X400 naj bi bil avtomobil, ki bi ga bilo mogoče primerjati
z beemvejem serije 3, pa mercedesom C razreda in podobnim avtomobilom, izdelovati pa naj bi
ga začeli leta 2001. V omenjeni tovarni pa naj bi v prihodnjem letu stekla tudi prodaja novega
jaguarja X200, s katerim naj bi letno proizvodnjo vozil s sedanjih 45 povečali kar na 200 tisoč.
42
NASVETI
KULTURA BIVANJA
Kuhanje na steklokeramiki
Kuhalne plošče iz steklokeramike zavze-
majo v Evropi in tudi pri nas vedno večji
delež tržišča. Uspeh gre pripisati v glavnem
dobrim lastnostim steklokeramičnih plošč.
To so: lahko čiščenje, gladka kuhalna plošča
(omogoča tudi dodatno delovno površino),
energijska učinkovitost, enostavna uporaba,
modernost - nadgrajuje kuhinjo in podobno.
Tudi kar zadeva čas zavrenja v posodah,
postavljenih na steklokeramično površino in
porabo energije, so steklokeramične plošče
danes eden najboljših materialov za kuhalne
sisteme. Čas vrenja in poraba energije pa nista
edina kriterija za dobro kuhanje. Za uporabni-
ka so pomembne še kuhalne
navade, kvaliteta kuhalnih
posod in stroški energije.
Za praktično uporabo ste-
klokeramičnih plošč oziroma
kuhanja na le-teh je pomem-
bno še naslednje:
-	primerna nastavitev tempe-
rature kuhanja v času vrenja;
-	čas vrenja;
-	dobra oskrba z energijo v
času cvrtja;
-	dobra razporeditev tem-
perature po dnu lonca, da se
izognemo zažiganju;
-	možnost uporabe posod iz
različnih materialov in kvalitet;
-	vidnost vročega grelnega
elementa (hitrost in inten-
zivnost, s katero vidimo vro-
če grelno telo, ker je lonec
običajno na grelnem ele-
mentu).
Vizualno nakazana prisot-
nost vročine je nekoliko
manjšega pomena za vsakda-
njo uporabo, toda osvetlje-
nost na kuhalni površini, ki jo
hitro vidimo ali občutimo z
roko, ko vključimo grelni ele-
ment, daje nedvomno obču-
tek: nečesa novega in zelo
modernega, daje vtis hitrega
odziva kot pri kuhanju s pli-
nom, zagotovljena je poveča-
na varnost v primeru, če slu-
čajno vžgemo grelni element,
da to hitro opazimo.
Uporabnik lahko tudi zelo
točno nastavi temperaturo
kuhanja ne glede na količino
hrane v posodi oziroma na
kvaliteto posode.
Danes poznamo poleg ste-
klokeramičnih plošč s seval-
nimi grelnimi elementi tudi že
halogenska in indukcijska
steklokeramična kuhališča.
Pri halogenskih kuhališčih
je običajna grelna spirala za-
menjana delno ali v celoti s
halogenskimi grelnimi ele-
menti. Pri halogenskem ku-
hališču so kot grelni element
uporabljene infrardeče halo-
genske žarnice, ki imajo hiter
odziv in večji izkoristek kot
klasična sevalna grela.
Delovanje halogenskega ku-
hališča je vidno takoj, ko kuha-
lišče vključimo in prav tako
lahko takoj pričnemo s kuha-
njem. Halogensko kuhališče
razvije polno moč takoj pri
vključitvi, medtem ko klasična
sevalna grela razvijejo polno
moč šele po preteku določene-
ga časa, ko dosežejo delovno
temperaturo. Iz tega je takoj
razvidno, da s takšnim kuhališ-
čem varčujemo z energijo in
časom.
Pri indukcijskem stekloke-
ramičnem kuhališču segreva
izmenično magnetno polje
kovinsko dno posode, pri tem
pa ostane steklokeramična
huhalna površina hladna.
Prednosti takšnega kuhališča
so poleg precejšnjega prihran-
ka energije še krajši čas kuha-
nja, enostavno upravljanje, ta-
kojšen odziv na spremembo
moči in enostavnejše čiščenje
kuhalne površine, saj se nanjo
ne more ničesar prismoditi.
Pri klasičnih steklokeramič-
nih kuhalnikih so kuhalne po-
vršine vroče. Segrevajo se s
pomočjo električnih uporovnih
grel oziroma infra-rdčih žarnic.
Na njih se posoda segreva s
pomočjo prenosa toplote. Pre-
nos toplote je boljši pri poso-
dah z ravnim dnom, katere
dobro nalegajo na kuhalno po-
vršino. Pri indukcijskih kuhal-
nikih pa se direktno segreva
dno posode. Tako se kuhalna
površina segreje samo toliko,
kolikor toplote se prenese s
posode. Zaradi tega imenuje-
mo tako kuhanje tudi »hladno
kuhanje«. Izkoristek takega
kuhanja je okoh 80%. Obstaja
pa tudi manjša možnost pri-
smoditve hrane v posodi.
BOJAN SEŠEL
MEDČLOVEŠKI ODNOSI
Ocen ju jmo sebe
namesto drugih
Zakaj ljudje ugotavljamo,
da vedno težje shajamo z
drugimi ljudmi in se nam
življenje zakomplicira do te
mere, da imamo občutek, da
nas drugi sploh ne razume-
jo več, mi pa ne razumemo
njih? In kar je najhuje, to se
nam vedno zgodi v odnosih
z našimi najbližjimi, prav ti-
stimi, ki so nam zelo po-
membni.
Največji sovražniki kvali-
tetnih odnosov so kritizira-
nje, kaznovanje, vzbujanje
občutkov krivde, prevelika
pričakovanja do drugih... Ko
občutimo takšne občutke, se
navadno ljudje začnemo vesti
do drugih na način, da bi jih
spremenili in si jih priredili po
svoji volji, pričakovanjih in
željah.
Drugega spremeniti je ne-
mogoče, spreminjamo lahko
le sebe. To je res težka nalo-
ga, ni pa nemogoča! Vendar
je potrebno, da nekaj razmi-
slimo in ugotovimo pred tem.
Preden se pričnemo spremi-
njati, moramo sami oceniti,
da nas naše sedanje vedenje
ne zadovoljuje in nas nikakor
ne pelje k zadovoljnemu živ-
ljenju. Ta proces samovred-
notenja je ključen in je zelo
pomemben. Gotovo imate iz-
kušnjo, da ste že kakšnemu
svojemu bližnjemu očitali, da
bi se lahko spremenil v bolj
prijaznega, potrpežljivega,
delovnega, točnega itd. In za-
gotovo te vaše pripombe niso
izzvale tistega, kar ste si žele-
li, temveč morda ravno nas-
protno - obrambo, prepir.
To se je zgodilo zato, ker
oseba, ki je bila deležna vaših
očitkov, ni sama ugotovila, da
bi bilo bolje zanjo, če bi se
spremenila. To ste ugotovili
vi! Te ugotovitve pa se lahko
nanašajo le na vsakega oseb-
no, saj vsak človek s svojim
vedenjem teži k temu, da bi
bil čimbolj zadovoljen.
Torej nasvet: če ugotavljate,
da imate slabe odnose z ljud-
mi, ki so vam blizu in bi si
želeli imeti bolj kvalitetne, po-
tem najprej ovrednotite svoje
vedenje do njih in morda celo
odpravite nekaj »napak«, za
katere že veste. Dr. W. Glasser,
ameriški psihiater in avtor
Teorije izbire in Realitetne te-
rapije je ugotovil: »Nesrečni
ljudje vrednotijo druge, srečni
ljudje vrednotijo sebe!«
MARJANA ROŽIČ-ROBIDA
RECEPT
TEDNA
Ko pridejo
prijatelji
Namesto večerje U^
kdaj prijateljem pripravi]]|
skromnejši prigrizek.
lahko namaz, ki ga je svei,
vala poslušalka Anica iz i
novel j (med sredinimi pog
vori na Radiu Celje), pripu
vimo že prejšnji dan, boj
obisk ostalo nekaj več časa.
Goveja pašteto
Potrebujemo: 3 goveje z^
zke, 3 čebule, žličko rde(
paprike, lovorov list, 3 trd
kuhana jajca, 3 kisle kumar
ce, 25 dag margarine, žlic
gorčice, sol in poper.
Priprava: zrezke popefi
mo na čebuli, dodamo lovt
rov list. Meso nato ohladim
in v multipraktiku drobno si
sekljamo. Dodamo še vse o
tale sestavine in sesekljan
tudi te. Namaz lahko hran
mo v hladilniku več dni.
Sirov namaz
Sirov namaz nam je svetovi
la poslušalka Irena. Priprava j
preprosta. 25 dag tršega sii
nastrgamo, dodamo dva strofc
stisnjenega česna in vrečko ma
joneze. Dobro vmešamo in po
strežemo s toplim toastom. Ot
lično se prileže k pivu ali vinu,
LEPOTA IN ZDRAVJE
Bolečine v križu
Najpogostejša motnja gi-
balnega aparata pri sodob-
nem človeku je v številnih
primerih posledica stresa,
za katerim trpi vse več prebi-
valcev Modrega planeta, zla-
sti nežnejšega spola, saj
predstavlja križ pri ženskah
mesto slabše odpornosti
(slabša muskulatura in ve-
zivno oziroma oporno tki-
vo).
Poleg tega pa ljudje hrbte-
nico oziroma križ ogrožajo in
obremenjujejo še s številnimi
drugimi aktivnostmi oziroma
napakami, kot so: nepravilen
sedež (premehak, neustrez-
no oblikovan, brez ustrezne
opore za roke in vratno hrb-
tenico), neustrezna drža pri
sedenju (sključena, napol le-
že, nenaravni položaji ipd.),
neprimerna postelja oziroma
nesproščen položaj med po-
čitkom, napačna drža pri stoji
in hoji, nepravilno nošenje
(vsa teža na eni strani telesa)
in dvigovanje bremen (iz sto-
ječega položaja, z iztegnjeni-
mi spodnjimi okončinami),
predolgo sedenje pred raču-
nalnikom ali TV ekranom itd.
Obenem pa križu škodujejo
tudi previsoke pete (zaradi
ohranjanja ravnotežja se žen-
ska v križu nepravilno ulekne
in potisne medenico nazaj).
Pri nosečnosti ali znatnem
povečanju telesne teže lahko
pride do preobremenitve
sklepov med posameznimi
vretenci. Pogosto imajo novo-
pečene mamice težave tudi
pri dojenju, predvsem zaradi
nepravilnega položaja in pe-
stovanja dojenčka. Tudi PMS
in menstrualne težave (pred-
vsem krči in bolečine v spod
njem abdomnu, ki povzroča
jo pojačano napetost hrbtu
muskulature) botrujejo bole
činam v križu, pa tudi pretira-
vanje s športom (brez pred
hodnega ogrevanja in poča-
snega pospeševanja tempa),
zlasti energično igranje golfa
(pri udarcu žogice s putrom
pride do nenaravnih, pogosto
sunkovitih obratov, ki lahko
povzročijo težave) in pa teni-
sa, squasha ali odbojke, pred
vsem na trdi podlagi, ki pov-
zroča premočan pritisk na
vretenca in medvretenčnf
ploščice.
Rezultati	najnovejših
znanstvenih raziskav pa potr-
jujejo domnevo, da tudi psih^
vpliva na težave s hrbtenic"
(v hrbteničnem kanalu pote-
ka hrbtenjača, ki je kot de!
centralnega živčnega sistem^
tesno povezana z možgani i"
s človekovo duševnostjo '
močno razburjenje, depresija
in melanholija botrujejo bole
činam v križu).
Hkrati pa Američani opo-
zarjajo, da so lahko bolečii^^
v križu tudi znak pretečega
srčnega infarkta, zlasti P^
moških okrog 50. leta. Ne-
davno so tudi finski kardio''''
gi poročali o značilnih siniP'
tomih in težavah s hrbtenic"-
ki so pri močnejšem spo'*'
pomenile kar 5-krat večjo
varnost miokardnega infar^!
ta pri moški populaciji, mlaj'
od 50. let. Razlaga: arterio^'
kleroza in motnje oz. okvaf^
ožilja lahko povzročajo
težave s hrbtenico (predvs^^
v obliki bolečin, mišičnih ^
čev in slabše gibljivosti).
PSIHOLOŠKA
SVETOVALNICA
Marjana Božič-Robida,
dipl. psih.
Miklošičeva 1, Celje,
telefon 482-520
PETICA
NASVETI
43
Pustne dobrof e
Krompirjev štrukelj
s preka jenim
mesom
potrebujemo: 1 kg krom-
j,jrja, 20 dag moke, 20 dag
jjiilete prekajene svinine, ol-
je, 2 jajci, sol (po okusu, ker
fineso že slano), slan krop,
Irobtine za zabelo, sesekljan
jelen peteršilj.
priprava: kuhan krompir
pretlačimo, mu dodamo mo-
0, olje, zmleto meso, jajca in
ol ter rahlo in hitro zgnetemo
[testo. Nato naredimo štru-
I ;elj ter ga zavijemo v ovlažen
n z drobtinami potresen pr-
ič. Na koncih zavežemo in
luhamo v slanem kropu pol
ire. Kuhan štrukelj odcedi-
no, zrežemo na prst debele
ezine, zabelimo s poljubno
abelo, potresemo s seseklja-
lim zelenim peteršiljem in še
fTočega ponudimo.
Pustna leca
Potrebujemo: pol kg leče,
pol kg prekajenega mesa, pol
tebule, olje, 2 žlici moke,
aico paradižnikove mezge, 2
ilici kisa, lovorov list, maja-
lon, zelen peteršilj, žlico slad-
korja, sol.
f Priprava: lečo dobro ope-
emo in jo skupaj s prekaje-
lim mesom skuhamo skoraj
io mehkega. Na olju nato
)repražimo sesekljano čebu-
0, moko. sladkor ter vse sku-
)aj dodamo leči. Dodamo še
druge sestavine in skuhamo
io mehkega. Pred servira-
njem dodamo sesekljan zelen
peteršilj. K jedi serviramo
iražen krompir ali krompir-
jevo kašo oziroma ajdove
žgance.
Preka jeno svinjsko
ulio s fižolom in
krompirjem
Potrebujemo: 30 dag fižola.
Hitra vode, pol kg prekajene-
ga svinjskega ušesa, 3 srednje
debele olupljene krompirje,
žlico moke, sol, jušno zele-
njavo (koren, peteršilj, zele-
no, kolerabo), lovor, 1 dl kisle
smetane, cel poper in majaron
Po okusu.
Priprava: fižol ter svinjsko
"ho dobro operemo, za nekaj
Ur namočimo v hladni vodi ter
lato vse skupaj pristavimo in
l^uhamo skoraj do mehkega,
^ato vzamemo uho iz fižola
ga zrežemo na široke rezan-
Fižolu pa dodamo še drob-
''o zrezano jušno zelenjavo in
l^rompir ter vse skupaj osoli-
"lo, popramo, dodamo maja-
^on in kuhamo do mehkega,
■'^di dodamo zrezano uho, jo
Podmetemo z moko in pusti-
vreti še 10 minut. Pred
^®rviranjem prilijemo še kislo
^lietano.
Narastek s
svinjskim mesom
Potrebujemo: pol kg pre-
^3jene svinine, 10 dag pre-
^^jene slanine, 1 kg krom-
pirja, 1 dl mleka, sol, 2 jaj-
^ 1 dl kisle smetane, 10 dag
Hule.
Priprava: slanino zreže-
na drobne kocke ter na
njej prepražimo drobno se-
sekljano čebulo, dodamo
kuhan, na lističe zrezan
krompir, zmleto svinino in
sol. Vse skupaj dobro preme-
šamo ter denemo na pekač
ali v posodo iz ognjeodpor-
nega stekla. Jajca razžvrklja-
mo v mleku in polijemo pre-
ko zmesi. Jed pokapamo še s
kislo smetano in rumeno za-
pečemo v pečici. Ponudimo
k solati.
Kmečka ohcet
Na ovalni krožnik dene-
mo dušeno kislo zelje. Zelje
obložimo na eni strani s
kruhovimi cmoki, na drugih
dveh straneh pa z mesom, in
sicer: s koščkom prekajenih
in kuhanih svinjskih rebrc,
polovičkami kuhanih kranj-
skih klobas, pečenico, jetr-
no klobaso in svinjsko pe-
čenko.
Omletna potica s
svinino
Potrebujemo: testo za pala-
činke: mleko, 1 jajce, sol, mo-
ko.
Nadev: četrt kg kuhane pre-
kajene gnjati, četrt litra kisle
smetane, 2 žlici drobtin, 2
jajci, zelen peteršilj.
Priprava: iz mleka, moke,
jajca in soli pripravimo žvr-
kljano testo in spečemo pala-
činke. Palačinke polagamo v
pomaščeno proti ognju odpor-
no skledo, med plasti dajemo
nadev. Zadnjo plast pokrije-
mo s palačinko in prelijemo s
smetano ter v srednje vroči
pečici rumeno zapečemo. Ser-
viramo s solato.
Nadev: kuhano gnjat zme-
Ijemo na mesoreznici, nato ji
primešamo polovico smeta-
ne, rumenjake ter sesekljan
zelen peteršilj in penasto vme-
šamo. Vmešani masi rahlo
primešamo še trd sneg iz be-
ljakov.
Ricetsprekajenim
mesom in zelenjavo
Potrebujemo: 20 dag ješ-
prenja, 2 1 vode, 1/4 kg pre-
kajenega mesa, korenino pe-
teršilja, korenino rdečega
korenja, korenino rumenega
korenja, 7 dag zelene, 7 dag
graha, 7 dag brstičnega
ohrovta, na kocke narezan
krompir, 7 dag cvetače, 7 dag
rumene kolerabe, 1 rdečo in
zeleno papriko, 1 čebulo, 2
stroka česna, 3 žlice olja, 2
žlički paradižnikove mezge,
17 dag kuhanega zrnatega fi-
žola, sol po okusu, 1 lovor-
jev list, ščep majarona in
timijana.
Priprava: prebran in
opran ješprenjček namoči-
mo in ga drugi dan v osolje-
nem kropu kuhamo v pri-
merno velikem loncu skupaj
s prekajenim mesom. Počasi
naj vre 1 uro. Med tem zele-
njavo zrežemo na kocke in jo
prepražimo na drobno sese-
kljani čebuli, tako dolgo, da
porumeni. Dodamo paradiž-
nikovo mezgo, ponovno pre-
mešamo in stresemo h kuha-
nemu ješprenju. Vre naj še
20 minut, medtem začinimo
še s strtim česnom, dodamo
ostale začimbe in že kuhan
fižol. Med tem narežemo
meso in preden postrežemo,
potrosimo s peteršiljem.
Pustni krofi
Potrebujemo: 65 dag moke
- polovico ostre in polovico
polmehke, 5 dag kvasa, žličko
soli, 6 rumenjakov, 6 dag slad-
korja, 6 dag margarine, 4 žlice
kisle smetane, 2 žlici olja, 3
del mleka, 2 žlici ruma, sese-
kljana limonina lupinica, olje
za cvrenje.
Priprava: v moko vlijemo
vzhajani kvas, zamešamo še
malo moke in pustimo, da
dobro vzhaja. Beljake stepe-
mo v trd sneg, dodamo slad-
kor, rumenjake, limonino
lupinico, rum, smetano, te-
koče maslo, vroče mleko in
sol. Vse vlijemo v moko h
kvasu in zamesimo testo.
Gnetemo toliko časa, da se
testo loči od rok in sklede.
Testo pustimo, da vzhaja, na-
to ga zvrnemo na pomokan
prt in robove zavihamo, da
se testo pri valjanju ne pri-
jemlje. Zvaljano testo pokri-
jemo in pustimo, da na mizi
vzhaja vsaj še 10 minut. Kro-
fe polagamo na ogreto de-
sko, napol vzhajane obrne-
mo, da vzhajajo še na drugi
strani. Vzhajane polagamo v
vročo maščobo. Cvremo v
pokriti kožici, ko pa jih obr-
nemo, kožico odkrijemo.
Krofi bodo imeli lep venec,
če bo v kožici pravšnja količi-
na maščobe - ne več kot dva
prsta. Ocvrte položimo na piv-
nik in jih nato potresemo z
vanilijevim sladkorjem.
Bavarske pogacice
Sestavine in potek dela so
enake kot pri krofih, le da
pred cvrenjem naredimo s
palcem v sredino jamico. Oc-
vrte pogačice potresemo s
sladkorjem, jamico pa napol-
nimo z marmelado.
Kvašeni flancati
Sestavine so enake kot za
krofe, le da namesto 6 jajc
vzamemo 3. Zvaljamo za pol
prsta debelo testo, ga nareže-
mo na pravokotnike ali kva-
drate in zarežemo 2 do 3 »gi-
trice«.
Krhki flancati
Potrebujemo: na en rume-
njak vzamemo 1 - 2 žlici bele-
ga vina, vanilijev sladkor, li-
monino lupinico, malo soli in
toliko moke, da dobimo meh-
kejše testo kot za rezance, a
trše kot za vlečeno testo.
Priprava: testo dobro
pregnetemo in pustimo po-
krito, da pol ure počiva. Na
tanko ga razvaljamo, s ko-
leščkom narežemo na pravo-
kotnike in vsak pravokotnik
2 - 3 krat zarežemo. Preden
ocvremo, trakove med seboj
prepletemo. Ocvrte flancate
sproti potresemo s sladkor-
jem.
Skutine miške
Potrebujemo: 12 dag pret-
lačene skute, 2 jajci, 2 žlici
olja, 5 dag sladkorja, 3 žlice
mleka, 4 dag rozin, 22 dag
moke, pol pecilnega praška,
sol, maščobo za cvrenje.
Priprava: skuti dodamo
jajce, sol, olje, sladkor, mle-
ko, rozine in moko ter po-
mešamo s pecilnim praš-
kom. Vse razmešamo, še ma-
lo pregnetemo, nato razva-
ljamo za prst debelo testo. S
krapovim obodcem naredi-
mo hlebčke. Ocvrerno na
vroči maščobi. Polagamo na
pivnik in potresemo s slad-
korjem.
Vinske palčke
Potrebujemo: 1/2 kg moke,
13 dag masla, 24 dag sladkor-
ja, 1 zavitek vanilina, 1 zavitek
pecilnega praška, 2 jajci, 1 ru-
menjak, sladkor za posipanje.
Priprava: v moki, pomešani
s pecilnim praškom, z nožem
zdrobimo maslo. Dodamo vse
naštete sestavine in zgnetemo
krhko testo. Zvaljamo ga za
nožev rob debelo in razrežemo
na enako velike palčke. Položi-
mo jih na pomaščen pekač,
premažemo z rumenjakom,
potresemo z grobim sladkor-
jem in spečemo. Ponudimo k
vinu, pivu ali čaju.
BOJAN SEŠEL
MAJDA KLANŠEK
VARČUJMd
ENERGUO
Doma se topleje oblecite!
Pri znižanju temperature
zraka v prostorih za eno sto-
pinjo je poraba energije za
ogrevanje manjša do 6 od-
stotkov.
BIO
KOLEDAR
ZDRAVILNE RASTLINE
Ognjič
Ognjič (Calendula officina-
lis L) spada v družino košaric,
ki je razširjena po vsem svetu.
Družina zajema kakih 20000
vrst, ki so razporejene v sko-
raj 1000 rodovih.
Ognjič je enoletna, včasih tu-
di dvoletna rastlina. V zemlji
ima močno koreniko s številni-
mi koreninicami. Iz nje poga-
nja 30 do 70 cm visoko steblo,
ki je v spodnjem delu nekoliko
olesenelo, naprej pa je razveja-
no in dlakavo ter nosi preme-
njalno nameščene prav tako
dlakave liste. Ti so podolgovati,
narobe srčasti ter na kratkih
pecljih. Na koncu vsake veje se
nahaja veliko žareče rumeno
koškasto socvetje s premerom
do 5 cm. Košek sestavljajo jezi-
časti cvetovi, ki so nameščeni v
dveh ali treh vrstah. Notranjost
cveta sestavljajo oranžni cevasti
cvetovi, ki so dvospolni s pra-
šniki in pestiči. Iz njih se razvi-
jejo tri vrste različno oblikova-
nih plodov. Ognjič cveti od ma-
ja do pozne jeseni in je medo-
nosna rastlina. Običajno raste
po vrtovih in tudi v velikih
nasadih. Včasih ga najdemo tu-
di podivjanega v naravi.
Pri ognjiču nabiramo samo
oranžne cvetove brez zelenih
ovojkovih listov. Nabrano mo-
ramo hitro posušiti v tanki pla-
sti v senci na prepihu ali v
sušilniku.
Ima protimikrobni učinek ter
zavira rast bakterij, glivic in
virusov. Iz ognjičevih cvetov
pripravljamo čaj, tako da vza-
memo dve kavni žlički posuše-
nih cvetov in jih prelijemo s
skodelico vrele vode, takoj po-
krijemo in pustimo 10 minut,
da se čaj nekoliko ohladi. Nato
precedimo in topel čaj pijemo
po več skodelic na dan. Čaj
zavira vnetja sluznic ustne votii-
ne in prebavil, spodbuja delo-
vanje imunega sistema, pomir-
ja krče in blaži težave pri astmi,
suhemu kašlju, razbijanju srca,
nespečnosti in živčni razrvano-
sti. Pospešuje delovanje jeter in
ledvic ter pospešuje znojenje.
Ljudsko zdravilstvo ga priporo-
ča tudi kot kapljice za oči proti
očesnim vnetjem. Ker spodbuja
delovanje imunega sistema, ga
priporočajo pri vseh hudih bo-
leznih, ki izčrpavajo bolnika.
Ognjičev čaj pomaga tudi pri
bolečih krčih pri menstruaciji
ter pri težavah v meni. Teden
dni pred začetku težav je po-
trebno piti po tri skodelice tega
čaja na dan. Pri rakovih bolni-
kih pa ognjičev čaj zboljša splo-
šno počutje, spodbuja apetit in
zavira potek bolezni.
Za domačo uporabo si lahko
pripravimo mešanico iz enakih
delov ognjiča, baldrijana, oz-
kolistnega trpotca, poprove
mete, koprive in janeža. Žlico
te mešanice poparimo s pol
litra vrele vode, pokrijemo in
pustimo, da se čaj popolnoma
ohladi. Precedimo in čaj pije-
mo pri prehladnih obolenjih,
težavah z žolčnimi kamni, pri
nespečnosti, živčni napetosti in
napihovanju.
Iz ognjičevih cvetov priprav-
ljamo tudi tinkturo tako, da
vzamemo 4 utežne dele svežih
cvetov in jih namočimo v 6
delih 86-odstotnega alkohola.
Dobro zaprto steklenico pusti-
mo stati na toplem ali na soncu
14 dni. Nato precedimo, osta-
nek dobro stisnemo in obe te-
kočini združimo. Razredčeno
tinkturo uporabljamo za ob-
kladke pri raznih ranah, vrezli-
nah, opeklinah, okuženih ra-
nah, udarcih in oteklinah. Iz-
vleček deluje na razne mikroor-
ganizme, zlasti na bakterije, gli-
vice in viruse. Razredčeno tink-
turo lahko uporabljamo za gr-
granje pri vnetjih v ustni votlini,
aftah, pa tudi za obkladke pri
piku žuželk.
Tinkturo lahko tudi uživamo
in sicer po 30 kapljic na koza-
rec vode ali čaja. Poleg splošne-
ga protivnetnega učinka ima
tinktura tudi učinek na srce in
znižuje arterijski krvni pritisk.
Ima pomirjevalni učinek na
centralni živčni sistem in pos-
pešuje izločanje žolča ter zni-
žuje holesterol in trigliceride.
Sveže ognjičeve cvetove lah-
ko namočimo tudi v hladno
stiskanem olivnem olju. V ste-
klenico s širokim vratom damo
4 utežne dele ognjičevih cvetov
in jih prelijemo s 6 utežnimi
deli olivnega olja. Dobro zaprto
steklenico postavimo na sonce
za 14 dni. Nato precedimo in
spravimo. Uporabljamo ga za
zdravljenje ran, ki se težko celi-
jo, pri obolenjih kože, vtiramo
ga v boleče krčne žile ter upo-
rabljamo za obkladke pri go-
lenskih razjedah, krastah, či-
rih, tur otrdlinah, bradvicah in
zlati žili. Pomaga pri raznih
kožnih vnetjih, ekcemih in liša-
jih, pri akiiah, pri glivičnih
vnetjih in celo pri preležani-
nah, ker pospešuje celjenje tki-
va. Z ognjičevim oljem si lahko
mažemo nosno votUno, če so v
njej ranice in kraste. Bolniki
kmalu občutijo olajšanje, bole-
čine se zmanjšajo, otekline zgi-
nejo in rane se celijo. Po žličkah
ga lahko pijemo pri bolečem
želodcu, vneti želodčni sluzni-
ci, želodčnih in črevesnih razje-
dah, pomirja pa tudi slabost in
bruhanje.
Sveže ognjičeve cvetove lah-
ko prepražimo tudi na čistem
govejem loju. Za to potrebuje-
mo enake utežne dele svežih
ognjičevih cvetov in svežega go-
vejega loja. Segrevamo na
majhnem ognju, da se vsebina
ne prismodi. Precedimo skozi
gazo in pustimo, da se v primer-
nem lončku ohladi in strdi.
Uporabljamo jo podobno kot
ognjičevo olivno olje.
Piše: BORIS JAGODIČ
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Na vhodu v trdnjavo je
svetišče, naprej skozi druga
vrata pa se odpre notranjost.
V njej so manjše utrdbe kot
zaklonišča in skladišča, ne-
kaj vodnjakov, naletel pa
sem na arheološko najdišče.
Izkopanih je bilo nekaj razbi-
tih posodic, nekaj oblikova-
nih kamnov, vse pa je bilo z
vrvjo razdeljeno na več kva-
dratov in v vsakem je bilo
nekaj izkopanega. Opozoril-
na tabla za prepovedano sli-
kanje me ni ravno prepričala.
Pogled levo, desno, nikjer ži-
ve duše in že sem slikal. Šele
ko je bila trdnjava tisoče kilo-
metrov za menoj, sem se
spomnil, da bi bil lahko do-
mov prinesel enkraten uni-
katen spominek, toda tisti
trenutek mi to sploh ni prišlo
na misel.
Iz trdnjave se vidita vas in
morje. Pri vrnitvi sem srečal
ribiče, ki so popravljali mre-
žo. Z Ivanom sva se našla
popoldan, njegov zob in jeza
sta popustila. Ivan je šel v
popolnoma drugo smer in se
znašel na Kodi Beach, prelepi
plaži, ki so jo krasile palme.
Nikjer v bližini ni bilo ribičev,
le hiša, ki je služila za prede-
lavo kokosa oz. kokosovega
olja. Zvečer sem videl stavka-
joče, ki so imeli v rokah gore-
če gume, od katerih so kaplje
žvižgale na vso moč. Čemu so
stavkali, nisem izvedel.
Alkohol brez
omejitev
Thalassery, ribiška vas s tu-
di takšno tržnico, je bila zani-
miva zaradi ribičev, ki jih lah-
ko opazujete na delu. Kadar
nosijo polno košaro rib na
glavi, morajo občasno s pali-
co zamahniti prek nje, kajti
ptiči se urno zapodijo v koša-
ro in odnesejo ribo v trenutku
ribičeve nepazljivosti. Trgovi-
ne so dobro založene, če pa
slučajno nimajo želene reči,
vas prosijo, da počakate, sa-
mi pa gredo v sosednjo trgo-
vino, si sposodijo, kar iščete,
nakar vam zadovoljni to tudi
prodajo.
Veliko je trgovin s petarda-
mi, ki počijo trikrat z različnim
barvnim bliskom, raketami
itd. in dišečimi palčkami, ki
sva jih redno prižigala v sobi.
Z avtobusom sva se odpe-
ljala v osem kilometrov od-
daljen kraj Mahe, kjer je do-
voljena prosta prodaja alko-
holnih pijač, česar ni nikjer
drugje, če pa že, je pod stro-
gim nadzorom ali pa lahko
kupujejo le določeno količi-
no, ki ne presega enega litra.
Trgovine ena zraven druge
ponujajo whiskey, konjak,
pivo, pravzaprav vse možne
alkoholne pijače. Največ te
pijače pretihotapijo v druge
države prevozniki tovornja-
kov. Kupil sem si pivo, pro-
dajalec pa me je peljal mimo
pulta v ozadje, kjer je bil
prostor z mizami. Vse sku-
paj je delovalo kot skrita go-
stilna. V njej so bili štirje
domačini, vsi pa smo posta-
jali čedalje bolj zgovorni,
meni pa je bila stena, oble-
čena z bambusom čedalje
bolj všeč. Kjerkoli sem v tak-
šnih skritih kotičkih srkal pi-
vo, sem opazil, da vedno
zraven nekaj jedo. Vrnila
sva se v sobo, kjer sem si
pod tušem razbistril glavo in
zaspal kot top, a me je ob 17.
uri zbudilo Ivanovo vojaško
povelje. Mimo tržnice sva
šla proti pomolu, kamor je
prihajalo vse več domači-
nov. Prišli so opazovat sonč-
ni zahod. Imajo namreč tudi
boga sonca (Surja). Na po-
molu tako sedijo, se pogo-
varjajo in izgledajo kot naj-
večji romantiki tega sveta, ki
ob pozibavanju čolnov in
bark gledajo sonce, ki se
utaplja v morju.
Častna gosta
Namenila sva se nazaj na
jug v Kottayam. Na prostoru,
velikem kot nogometno igriš-
če, se je vedno kaj dogajalo.
Zaradi glasbe sva stopila bliže,
prinesli so nama stole in naju
posadili v prvo vrsto. Tako sva
bila eno uro njihova gosta in iz
pogovora sva izvedela, da ima
komercialna banka zaključek
uspešnega leta. Zvrstilo se je
nekaj skupin in pevcev, tudi
bolj znanih, kajti poželi so ve-
lik aplavz.
Po že znani poti oz. plovbi
sva se vrnila v Allapuzho, a
tokrat smo imeli zamudo,
kajti kanal je bil ponekod ni-
zek, mi pa smo skoraj nasedli
na manjšo čer. Ustavih smo
se, medtem pa, ko so zasilno
odstranjevali okvaro, sem iz-
stopil. Le kdo ne bi, ko pa so
bile banane na dosegu roke!
Tako smo prišli v mesto, ko
se je nadenj že spustila noč. V
sobi je prebival tudi krepko
odrasel ščurek in še preden
mi ga je uspelo slikati, se je
skril kdo ve kam.
Zanimivega ščurka mi ni
uspelo najti niti zjutraj, ko
sva zapuščala hotel. Prevoz
nama je ponudil šef hotela
in naju tako zapeljal do bar-
ke, kajti hotela sva še enkrat
uživati v vožnji po kanali)^
Tokrat sem se izogibal so^^'
cu, saj me je prvič dovoji
izšolalo. Pogovarjala sva s|
z Brazilcem, ki nama je prj,
kazal svoje mesto v nič kaj
lepi luči (veliko nasilja med
tolpami itd.), midva pa nin
razložila o razpadli Jugosla.
viji in mu v grobem opisalj
Slovenijo.
Med postanki smo si ogle.
dali izdelavo vrvi iz kokoso.
vih vlaken. Spet sva se znaj.
la v Kollamu in se naselila
nasproti železniške postaje,
saj sva želela nadaljevati i
vlakom, v tem primeru pa je
najbolje, da je čim bližje.
Zjutraj se nama ni nikamor
mudilo, čeprav nisva vedela,
da je ta dan tudi državni
praznik Indije. Krožila sva po
mestu, si ogledovala razne
izdelke in pri tem naletela na
dolgo kolono, sestavljeno iz
več skupin. Bili so iz raznih
šol, glasbenih, verskih, upri-
zarjali so Gandhija, vojsko,
skratka, če si pozorno opa-
zoval, si videl celotno zgodo-
vino Indije.
Plesalca katakali plesa.
Pobratila sta se. Gabrijel je celo bolj zardel kot ona, ko je
rekla:
»Počasi spoznavam, da imate Laščani za izgovor vsako
priliko, samo da se lahko poljubljate.«
Ničesar ji ni odgovoril in jo je nekaj trenutkov gledal, kot bi je
še nikoli ne videl. Zdelo se mi je, da je bil to njegov prvi poljub,
ki ga je rahlo ohromil, zato sem se pošalil in ga vprašal:
»No, kakšen pa je bil?«
»Veš, nekaj sem jih že poljubil, vendar so mi ustnice po vsakem
poljubu ostale brez kakršnegakoli okusa ali odmeva; zdajle me
pa sladko pečejo, kot če bi jedel zelo papriciran golaž.«
»Gabrijel, ne boj se, kmalu bo minilo,« je pripomnila in se
glasno zasmejala.
Odšli smo v toplice. Skozi hodniško okno smo videli, da je v
bazenu veliko otrok, ki so razposajeno čofotali in pljuskali s
skakanjem v vodo. Ivankine dolge in bujne kite bi se zmočile in
dolgo bi trajalo, preden bi smela ven v mraz. Odločil sem se za
kabino, vprašal pa sem jo vseeno, če želi v bazen ali kabino.
»Bova v kabini sama?«
»Seveda.«
»Potem prosim kabino.«
Gabrijel jo je začel vneto nagovarjati za bazen, pregovoriti pa
se ni dala.
»Glej lase si bom popolnoma zmočila, čisto posušili pa se ne
bodo nekaj ur, saj vidiš kakšni so. In zaradi tega lahko še
zbolim. Pa še nekaj - plavati ne znam. Gabrijel, prosim, ne
zameri!«
Razočaran jo je poslušal in potrto rekel, da se dobimo pri
kinu in odšel. Ni mi bilo vseeno. Tudi jaz bi bil rad šel v bazen,
kjer bi se mogla pomeriti v kravlu in podvodnem plavanju,
ampak še neprimerno raje sem odšel z njo v kabino.
Velika kabina, poimenovana po cesarju Francu Jožefu, je
bila zasedena. Želel sem jo zato, ker je bila zelo velika in bi
Ivanko lahko učil plavanja. Ko sem zaprl vrata dodeljene
kabine, je takoj slekla plašč, zatem pa obstala sredi prostora in
me nebogljeno gledala.
Mene je nenadoma prešinil občutek vznemirjenosti, pomešan
s sramom in še s čim. Srca mi je začelo hitreje biti, roke so se mi
tresle. Občutek, podoben tistim pred izpiti. Toda pobudo sem
moral prevzeti jaz. Hitro sem se odločil in se kolikor mogoče
neupadljivo slekel in nataknil kopalke nase, se obrnil k vra-
tom, tako da sem ji kazal hrbet in ji rekel:
»Obleci si kopalke, ne bom se ozrl. Ko boš gotova, mi povej.«
Slišal sem, ko je metala posamezne dele oblačil na klop.
Potem pa je vse utihnilo. A na bleščeče belo popleskanih vratih
seje odražala njena silhueta in vsi njeni gibi. Največ opravka si
je dala okoli ram. Najbrž so ji povzročale težave naramnice
kopalk, kajti enkrat je pri tem čisto tiho zastokala. Zatem je i;
naglici zložila prej nametana oblačila. Končno je sedla na klop,
gibajoč z rokami pred prsmi, se umirila in rekla:
»Gotova sem!« Obrnil sem se. Sedela je na klopi s prekrižani-
mi rokami na prsih. Sedel sem k njej, ne da bi kaj rekel, le kiti
sem ji z lasnicami pripel za lase na glavi ter ji jih ovil z brisačo.
»Da si ne boš zmočila las,« sem ji rekel in jo dvignil s klopi.
Počasi sva stopala po stopnicah v bazenček.
»O, kako je topla!« je vrisnila. In res; pozimi se zdi prav vroča.
Nekaj časa se je sramežljivo vedla in obenem govorila o vsem
mogočem, da bi mojo pozornost odvrnila od sebe. Tudi jaz še
nisem bil popolnoma sproščen, delal pa sem se, kot da je
dogodek nekaj čisto običajnega. Presenetilo pa me je, da se ob
pogledu na njeno telo skorajda nisem vzburil; obdalo me je le
prijetno ugodje, da je to lepo telo dekleta, ki me ljubi. Še malo
prej sem mislil, da bo morala biti zelo odločna, da bi mi
preprečila popoln stik z njo, ali da se bom moral zelo brzdati, da
ne bom poskušal ničesar. Sedel pa sem čisto mirno poleg nje, jo
držal okoli rame in šla sva se otroške igrice. Spoznal sem, da
prostor z golimi in vlažnimi stenami, z bleščečo lučjo in zatohlim
zrakom ni isto kot reka, ki bistro teče, z obrežjem polnim košatih
vrb in belim prodom, na katerem se da tako čudovito sončiti,
ubijati vsiljive obade in gledati v modro nebo, pod katerim
švigajo neutrudljive lastovke. Tu ni dišečega gozda, tu ni domač-
nega tako zapeljivega ličkanja. To je le prostor, kjer si umijemo
telo, ne moremo pa plemenititi duha in tudi telesnih občutkov ne
moremo obogatiti, kvečjemu jih lahko poživalimo. Lepa čustva
tu ne morejo uspevati - nasprotno - zamorimo jih. če pridemo z
njimi sem. Počakaj, drago dekle! Poleti, ko bo Savinja topla in
ko kristal čista, se bova v njej kopala, za žejo pa nama bo mrzla
studenčnica pri žegnanem studencu, ki ima vonj in okus, kot ga
imaš ti. Takrat bova spet čutila in doživela vse lepote narave,
katere del sva tudi midva.
»Kako se počutiš?« sem jo vprašal.
»Voljno, toplo, ob zavesti, da je zunaj sneg. Še nikoli nisem
vode uporabljala s tolikšnim užitkom. Kako le?«
»In kako ti je pri srcu?« sem hotel vedeti in ji položil dlan na
čvrsto dojko.
»Čisto spokojno je, nič mu ne manjka.«
Po nekaj poljubih sem hotel vedeti:
»Se ti ne zdi, da fant, ki osvoji dekliške ustnice, a ne zna ali
ne upa osvojiti tudi telesa, ni vreden, da se imenuje moški?«
»Mirko! Že večkrat sem ti zaupala, da te imam rada, rada k
bolj zato, ker si zelo vzdržen in prav s tem dokazuješ, da si mož
in da me imaš resnično rad. Ti še sam ne veš, kolikokrat
dokažeš, da je ljubezen še vse kaj drugega kot le telesni užitek,
toda brez njega je tudi ni. Ko bo prišel čas, se bova druS
drugemu darovala in spojila najini življenji za vselej.«
Spet me je z odkritostjo, preudarjenostjo in zaupljivostjo
nagradila za vzdržnost, ki je včasih povzročala bolečine.
Večkrat sem premišljeval: delam prav ali ne, sem mož aH
cunja. Ob večerih, ko sem legel, me je včasih, tako se mi
zdelo, nadlegoval sam hudič in mi prigovarjal, naj odvrženi
celibat, ki sem si ga prostovoljno nadel, da nisem duhoven,
si najdem dekle ali žensko, ki mi bo na voljo. To misel sem, naj
bo hudičeva ali ne, vsakokrat odločno ovrgel. Nikoli več bi ji n£
mogel gledati v lepe oči, nikoli več bi ne imel tistih lepih
občutkov in nikdar več bi se je ne upal dotakniti. Z najgršo
umazanijo na rokah bi ji božal srce - ljubil sem jo!
Strežnica je potrkala na vrata, kar je pomenilo, da je kopeli
konec. Ivanka me je pogledala; bilo jo je še vedno sram, prav
tako kot prej. Prijel sem jo za roko in jo povedel iz bazenčka, si
ji postavil za hrbet in ji začel počasi snemati naramnice-
Globoko v kožo so se ji zajedle. Ozrla se je in me boječe vprašala-
»Ali mora to biti?«
»Ne, če te žali! Toda nekoč, tam i; tistem dehtečem gozda,
sem gledal čudovito vilinsko deklico, danes pa bi srčno rad
videl golo Afrodito.«
Nemo je dopustila, da sem ji počasi slekel kopalke. Slučajno
sem že videl golo dekle, toda prvič sem gledal golo Ivanko, z rde^'^
ogrlico okoli vratu. V hipu sem pozabil, kje sem, pozabil ^^
bistro Savinjo, vrbe in beli prod, na modro nebo, kajti njeno telo
je izžarevalo vse to in še veliko več: dišalo je po tamkajšnje^
kraju, po starih veličastnih borovcih, dišeči travi in po hladni'
čisti studenčnici, ki bi jo pil, kar naprej pil. Obraz ji je zardeval
ustnic se je sramežljivo držal nasmešek, tako da se ji jamice
licih niso spremenile. V očeh ji je še vedno begal kanČ£^
sramežljivosti, pomešane z dekliško radostjo in radovednostjo-
PETICA
INORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
AMADEUS POROČA
Načrtovana
akcija
Kar precej Savinje je preteklo,
preden je prišla resnica na dan.
Skupna hrvaško-slovenska ko-
misija je namreč našla neizpod-
bitne dokaze, da se naša agenta
nista izgubila, temveč sta akcijo
skrbno načrtovala. O tem vero-
dostojno pričata dva skrbno od-
ložena klobuka na mestu, kjer
sta ilegalno prešla na hrvaško
stran. Slovensko stran muči
vprašanje, kdo stoji za tem, hr-
vaško pa edino to, da sta bila
klobuka izdelana v Srbiji.
NASMEH,
PROSIM!
Tokrat smo izbrali šalo, ki
jo je poslal Ivan Leben - Slave
iz Dobrove 55 v Celju in ga
uvrstili med potnike na avto-
busu, ki bo odpeljal na izlet
vse, ki boste izbrani v tej ru-
briki s svojimi šalami.
Zavalentinovo
Mož se živčno sprehaja po
zlatarni in si ogleduje raz-
stavljene predmete. Ker se ne
more odločiti za nakup, ga
prodajalka vljudno vpraša:
»Ali izbirate darilo za svojo
ženo - ali pa vam pokažem kaj
dražjega?«
VITEZI BELEGA MESTA
TRAČNICE
Izkusil je prinesejo svoje
Kljub šarmiranju v smislu: »Nisem član nobene stranke. Ne
vem, kako vam delujem, imam 20 let delovne dobe in nisem
več najmlajši...« Vlado Verdnik ni uspel prepričati mozirskih
svetnikov, da bi skočili v zvezo z drugimi zgornjesavinjskimi in
šaleškimi občinami. Ze vedo, zakaj.
Komedijantske
epidemije
Bomt Alujevič, direktor Slo-
venskega ljudskega gledališča
Celje: »Jasno, Dnevi komedije so
pred vrati - pa se je že spet začela
epidemija. Če ne odstopi mini-
ster, če se ne sprejo v državnem
zboru, če..., nas udari pa gripa.«
Še en VIP turnir
še VIP turnirji niso več to, kar so bih. V celjskem Golovcu so med znanimi in pomembnimi
opazili le Toneta Anderliča, ki očitno ne zamudi nobene tovrstne prireditve. Eni so pač
zaposleni tako, drugi pa drugače...
(Ocl)kloni
Kdor zmaga, pravijo mu zmagovalec,
a, kdor zgubi, navadna je pač zguba;
med tem potrebno biti je plavalec,
nad vodo žal drži se le paluba.
In ker je tukaj zopet pustni čas,
našemi vsak smrtnik se v to, kar ni,
maska zgolj je zunanjosti okras,
dan beli ni več, kadar se stemni.
POPEVKAR