Kako   je   bolj.   po  novim   ali po  llarilll?    semljifhe dobro,   vender  ni bilo od perviga tako,
kakorfhno je sdaj.
(Pogovor nekih kmetov v kerzhmi.)                                     .       /   ~         __.    ...                .     ~
Juri. Ali millifh tedaj, de 11 je Sabori lit-
a     Jur! Csa miso sede, Jerneja, ki ravno v    nik semljifhe kaj popravii.
pivnizoftopi,posdravirekozli):Bogtefprimi^bratez!             ,          .   .   .          . .-.       , .A    .
Jernej. Bog te shivi Juri!                                        Jerne* Le* La> faJ Je ozhlt™!
Juri. §em le k meni fe vfedi!  Sa uno  miso             Juri- Zhakare! Tudi jeft fim she dovelj po-
tam fo farni novini.                                                       fkufil, she vem preibditi, kaj mora k temu biti! She
Jernej. Kaj hozhefh s tem rezhi?                     2S l& kmetujem, miflim, de fim fe she vsiga isuzhil.
Juri. No ja! de fo po novim, ali po novi fhegi;            Jernej. Ha, isuzhil? kdo neki fe vfiga isuzhi
hozhejo ob enim vfe krivo poravnati;  hozhejo,  de    na tem fyetu?
bi fe farno oralo, in farno fejalo, ha, ha, ha! na-            JurL Kdo? Rokodelez fe isuzhi, kadar fvoje
fhe flaro poljfko orodje jim she nizh vezhni sarabo;    leta preftoji in mojfter poftane ; tudi kmet fe isuzhi,
vfe drugo, pravijo, bodo napravljali; fadijo inpre-    kterl vezh l& kmetuje, in dobro gofpodari. fajajo drevje po njivah in po fenoshetih; pafhnje,            Jernej. Zhe pa krajazh (shnidar), ki fe je pred
pravijo, de bodo opuftili, in obzhine (gmajne) ras-    30 letmi krajafhkiga isuzhil, ne bo snal fukenj dru-
delili.           *                                                                   gazhi delati, ali fofhiti, kakor fo .jih pred 30 letmi
~~       Jernej. Tako hozhem tudi jeft ftoriti!                nofili> miflim, de fi pri fvojimu delu flane vode sa-
Juri. Ali ti! tudi ti bofh gnojnizo lovil, ali    tlmMl ne bo; in ravno taka je tudi pri vfakimu delu. morebiti zelo jamo is resaniga kamnja ji napravljal,             Vfak rokodelez in vfak mojfter  fe mora vfe
potlej pa na njive in fenosheti vosil, in takih tra-    fV0Je  sllive dni  uzhiti,  novo   delo  mora pasljivo
parij vezh delal, od kterih nobeden nikdar ni f lif hal.     ogledovati, in premif hlovati, kako bi bilo mogozhe
¦—      Jernej. Sakaj pa, de bi ne? Ali nimamo lep    to aIi imo  del° lepfhi, koriftnifhi, in pripravnifhi
isgled  nad  Saborfhtnikam,  le  poglej,   kakih    isdelovati, zhe fi hozhe shiveshapriflushiti, in sra-
grosnih dobizhkov mu njegova kmetija daje.               ven teSa fhe kaJ pridobiti.
Juri. A ja dpbizhkov! Bog ga vedi, kako je            Juri- Aj,kakd jo snafhsaviti! Jeft pa miflim,
on obogatel! — jeft menim, de ne od kmetije, zhe    de druSa Je rokodelzova, fpet druga pa kmetova, je ravno njegovo semljifhe narboljfhi v želim kraju.            Jernej. Ni tako! Trebajesemljoinkmetifhtvo
Jernej.  Ref je,  de je Saborfhtnikovo    ravno tako  sboljfhovati, in  pridnifhi obdelovati,
kakor vfako drugo delo. Kmet tedaj ne fme smirej po ftarim ravnati.
Juri. Morebiti je fedaj bolj, kakor je bilo pred 30 le trni?
Jernej. Tudi ne! davkov in fhtibre manj ne plazhujemo , poflam vezh isdajamo, kot pred neki letmi; shelesnina in ufnje je od polovizo drashji , rokodelzi terjajo od naf fhe vifhji plazhilo.
Juri. Tako tedaj! ali je bolj po novim, ali po ftarim?
Jernej. Po tem takim, feve, de ni bolj! mi pa fmo sdaj v novim zhafu, in moramo v-njemu pre-shiveti, in v Boga saiipati, de nam on ne bo flabifhi, ampak  po  nafhimu saflushenju vfe prav napravil.
L o kar (ki je pogovor od ftrane poflufhal). Prav, prav, Jernej! to je lepo govorjenje, to fo prave kerfhanfke mifli! Mi tega, kar fe s boshjim pripufhenjem na fvetu godi, predelati nemoremo. !7         Jernej. Mi bi ne mogli vezh gofpodariti, ko
bi mi svoje semljifha ravno tako obdelovali, kakor fo jih naf hi dedje obdelovali. Le poglej Juri Sa-borfhtnikovo kmetijo, ta ti pokashe, koliko pridnoft samore ; on zhuti, kakor vfak, tesho fedajniga zhafa, pa jo sna prenefti; on jo sna tako vositi, de ima vfiga dovelj; to pa pride od tod, ker on is eniga orala semlje vezh prihodka potegne, kakor ga mi od dveh ali zlo treh; on vfako ped semlje h koriftu oberne ; le enkrat prav preglej Saborfhtnikovo kmetijo, potlej Juri! bofh druga z hi govoril.
Lokar. De mora tudi refnizhno tako biti! — Ko fini fhe vojak (Toldat) bil, fim bil prizhijozh, ko je kmet, ki fo mu smerjaje Modrijan rekli, kof pu-ftiga fveta sa 14 gold. kupil, na kterim je od sa-zhetka komej po 3 mernike ovfa perdeloval; zdaj ga je pa tako rasdelal in poshlahtil, de je po bra-tovfko #000 gold. vreden.
Juri. Kaj je pa s njim pozhel?
Lokar. To vef h, de M o d r i j a n ni rok krishem dershal: is niz h je niz h. §vet je bil lilo kamnit. Modrijan ponije debelo kamnje, in ga nalomi toliko, de ga v blishno mefto sa vezh denarjev proda, kakor je sa fvet dal.
Potlej napelje na raskopano semljo zhef 14fto vos dobre perfti, in ravno toliko gnoja, potem ohladi ta fvet s fadnimi drevelizi, is perviga po malim , od leta do leta vezh in vezh, de je bil zeli kof kupleniga fveta krishem obfajen. Dokler je mlado drevjizhe raftlo, je Modrijan krompir in dru-jiga korenjeviga fadii vmef fadil. V petimu letu je she Modrijan 30 jerbafov zhefhpelj is zhverftih drevefiz natergal; nekoliko let potem je on lepe denarje sa fvoje fadje vlekel. V fhtirnajftim letu po fadili potegne on sa zhefhnje 50 — in sa zhefh-plje 140 gold. in potem vfako leto vezh.
Juri. Je mogel pa tudi dovelj semlje in gnoja imeti!
Lokar. To fi je Modrijan s umnoftjo in s pridnoftjo perdobil in perhranil. Kdor fe vfak dan le en majhno naprej pomakne, pride fzhafama tudi daljezh.                 Rovtarfki.
174