Gospodarske stvari. Nekaj o kravali mlekaricah. Goveja živina ateje ninogo razrodov. Nekateri teb rodov sodijo aamo za ravnine in doline, n. pr. ogeraka, poljaka, bolandska goveda. Drugi rodovi atorijo le na bolj bribovitem in planinskem svetu, n. pr. Muricodolska, Marijinodvorska, Pincgavska, potem Belanska ali Koroška iu naposled Tirolaka in Šviearska goveda. Naaa domača go veja živina spada k srednjemu deželakemu rodu. Zastvan obiloati nileka slovijo najbolj krave Holandskegaroda; tudi Švicarske, Tirolske in Marijadvorske ali Marijaboferske so vrle mlekarice. Vendar to naa ne sme straaiti zastran kiav našega navadnega plemena. Tudi med njimi ae Dahaja in ae da tudi vzrediti dokaj pridnib mlekaric. Vnauja znaruenja dobre krave mlekarice so sledeča: dobra mlekarica ima lehko glavo, širok gobec, tenke rogove; je prijaznega, krotkega obraza; ona ni debela, ampak bolj suha; kožo iina bolj tenko, ki se rada premika; viat jej je alok, život okrogel, brbet raven, mle5ne žile pod tiebuhom so debele, vime veliko, mebko, pa ne meanato; tu pa tam imajo tudi dolg in tenek rep za znamenje mle5ue krave. Komur ae je posrečilo dobiti pridno kravo mlekarico, ta jej pa naj tudi primerno streže in polaga. Kajti obiiost mieka ni odviana samo od govejskega plemena ali roda, ampak tudi od tega, kako, kaj in kedaj se kravi za klajo polaga. Slede5i prigodek nam bo to poiasnil. Nek Stajerski graščak je imel prelepe planine z dobrimi pašniki, kder se je pasla številna goveja živina doma5ega plemena. Ko pa je slišal, da ao Holaudske krave najboljše mlekarice, je brž svoje prodal in za drage denarje nakupil Holandakih krav. Nadjal se je od vsake dobiti po 3800 litrov inleka. Ali hudo se je ukanil. Holandske krave mu niao dale toliko nileka, kakor je pri5akoval in ae to, kar je dobil, bilo je — alabo. Sedaj niuia graš5ak na 8voji planini nobene Holanske kiave ve5. Po precej obcutJjivi skuanji se je prepri5al, da Holandake krave, ki se pasejo po pobotnih, niehkih travnikih Holandskih nižav, ne sodijo za naae hribovite kraje, kder raste bolj kratka, trda, pa tudi močna trava, ki sicer ne daja toliko mleka, vendar mesto tega veliko boljše. Da pa tudi naše doma5e krave dobre mlekarice postanejo, se pripomaga s tako zeleno in subo krmo, ki najbolj na mleko deluje. Taka krma, klaja ali piča ao muogovrstni otrobi, posebuo pa pšeniSni in ječmenovi; tudi oatanki pii izdelovanju skroba ali šterke iz kuruze dajajo veliko mleka; isto velja o tropinah in drožeh, ki se dobivajo v pivarnab. Menje dobro upljivajo na mleko sladne cime ali mlato, potem lanene in ogršične preae; te še imajo to posebno napako, da podajajo mleku neprijeten okus; temveS pa sodijo te reči, kedar ae ho5ejo izmolzle krave za mesnico podrediti in udebeiiti. Kajti mlato, lanene preae itd. delajo mo5no na loj. Po zimi stori kravara mlekaricam jako dobro, 5e se jim s korenstvom polaga. Najbolj na mleko deluje repa Burgundska (Burgunder Futterrtlben). Topinambur je menjše vrednosti; najbolj slaba v tem oziru je navadna bela repa,  ki ima le malo redivne moči, razun tega pa ae inleko kazi z neprijetnim okusom. Vse soite detelje so izvratna klaja kravam mlekaricam, posebno detelja Štajerska in pa lucerna. Sladko seno, se bolj pa otava, daja kravam mnogo in dobrega mleka. (Konec prihod.) Kumare, murke, krastavci (Cucumis sativus.) M. II. Se drugi uačin si prav rano spomladi kumar vzrediti, je pa ta, da se že začetek januarja do konca februaija gnojne grede pripravijo in v nje, 5e so dosti pregrete, seme po vrsti poaadi. Druga zemlja se s kreao, aalato ali redkvico obseje. Brž ko 80 kumaine rastline nekoliko odrastle, se polagoma ogrebaja in oaipljejo in v ti meri, ko se kumare razraa5ajo, postranaki pridelki: kreša, salata itd. odpravljajo. Ker pa sajenke | tako rano sejane, zlasti 6e solnca pomanjkuje, rade konec vzamejo, se mora akoda z novim zarodom, t. j. z eajenjem novib zrn skrbno nadoraestovati. Če so rastline pregoste, se mora temu tako pomagati, da se jib nekoliko populi in drugam presadi, morda na novo narejene gnojne grede. Pieaajanje ee pa z najboljšim vspebom tako godi, da ae seme v vrbove jerbasSeke poaadi, ki 8e potem v V8akem 5aau labko iz zemlje z prstjo vred vzamejo in kamorkoli presade. Kolikorkrat se hoče gnojna greda razbladiti, jo je treba z novimi okladki gnojuimi pogreti. Tudi ve5kratno razvetrenje pri odprtib oknih o lepem, toplem viemenu je potrebno. V zacetku marca ee pa že bladne grede narejajo in v nje zmje ali sajenke posajajo. Zaboji gnojnih gred ne smejo pieviaoki biti, da kumarne sajenke ne pregloboko pod okni, arnpak blizo njib stoj6. Ko pa listje 8teklo doaezati za5nc, se morajo okna vzdigniti. Zaboji 8e tudi ne 8mejo v globele pčstavljati, ker bi v n.jih greda prevlažna postala in raatline bi akodo tipele. Natančna raera subote in vlage je poglavitna potieba pri vzrejevanju kumar v gnojnih gredah. Za seme se jemljejo najlepše zrele kumare, na obeh koncih se do strežena obrežejo iu puste, da nagujijejo. Na to se seme iz njih vzame, izpere in lepo poauši. Dobro spravljeno seme ostane 6—10 let kaljivuo. Več let staro seme je za sejanje boljše, ko jednoletno. V prirejo kumar za v jesih se mora seme konec maja ali junija poaaditi. Razun tega pa se morejo tudi od rano posejanih kumar mlajše in drobnejše potrgati, ko enkrat močno nastavljajo in se ni ve5 bati, da bi debeli zarod pošel. Kumaie se rabijo čvrstne za salato, za prikubo ali pa na pol doraščene za v sol in drobne za v jesih, s kterirni je doatikrat dobra kupčija. Cementirauje sodov po novi meri se raora pri ceraentirovalnih uradih (Aichamter) plačevati po sledečib razmerah. Za aod, ki drži do 60 litrov ae plača 10 kr., od 60—150 litrov 15 kr., od 150 litrov naprej za vsakib 10 litrov 1 kr. ve5. Za zvaganje posode same se pla5uje po 15 kr. Sejinovi. 24. maja v Biašlovcab, v Konjicab, pri sv. Lovrencu v slov. goricab. 26. maja v Ivniku, v Ormužu, v Beračab, v Rogatcu, v Slivnici, v Svetincih in v Vitanju.