Uporaba e-ucilnice v terciarnem • 1 V • V I 1 • • • izobraževanju: studija primera viktorija sulcic in dušan lesjak Univerza na Primorskem, Slovenija V prispevku predstavljamo nekaj zanimivih ugotovitev o uvajanju e-ucilnice na Fakulteti za management Koper (fm). Kombinirano e-izobraževanje (angl. blended learning) za podporo rednega in izrednega študija uporabljamo na fm že tri leta. Delo študentov, preverjanje in ocenjevanje znanja temeljijo na rednih tedenskih dejavnostih. Ne glede na naCin dela pa je bilo med študenti rednega in izrednega študija ter med študenti izbirnega in obveznega predmeta opaziti razlike. Opazovanje razlik je dalo tudi nekatere skupne ugotovitve. Glavna ugotovitev je bila, da so študenti pozitivno sprejeli uvajanje inovativnih metod pouCevanja in uCenja ter podporo mentorja. Zaradi tega bomo uvajanje kombiniranega e-izobraževanja na fm nadaljevali. Ključne besede: e-izobraževanje, kombinirano e-izobraževanje, terciarno izobraževanje Informacijsko-komunikacijska tehnologija v izobraževanju Vse veCja uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (ikt) v izobraževanju prinaša pomembne spremembe za študente in uci-telje ter tudi za izobraževalne zavode. ikt, posebno pa razvoj interneta, izboljšuje dostopnost izobraževanja, spreminja procese pouce-vanja/ucenja ter procese upravljanja in vodenja izobraževalnih institucij. Do nedavnega je bila ikt v izobraževanju uporabljena predvsem za podporo administrativnih procesov (Japelj in Čucek 2000, 60), kar pomeni, da kljucni procesi izobraževanja (poučevanje in ucenje) niso bili tako intenzivno podprti z ikt (slednje velja tudi za Slovenijo). Seveda je uvajanje ikt v izobraževalne zavode podobno uvajanju ikt v podjetja, kjer so se najprej podprli procesi racuno-vodstva, financ in kadrov (Turban, McLean in Wetherbe 1999, 48). Z razvojem študija na daljavo (šnd) so se kot posledica casovne in prostorske loccenosti med ucitelji in študenti razvile razlicne metode poučevanja in ucenja (Holmberg 1995). Dopisno izobraževanje, tele-izobraževanje, online in internetni študij postavljajo ucenca/študenta v vlogo aktivnega udeleženca izobraževalnega procesa. Aktivnejšo vlogo ucenca/študenta v izobraževalnem procesu poudarjata tudi sodobna pedagogika in didaktika in je v skladu s spremembami, ki jih spodbujata pojav in razvoj informacijske družbe (Japelj in (Cucek 2000, 3). Pozitivni uCinki šnd, še posebno v povezavi z uporabljenimi metodami in oblikami pouCevanja, spodbujajo uvedbo tovrstnih metod in naCinov dela tudi v tradicionalnem izobraževanju. Glede na to, da se izobraževanje lahko izvaja prek interneta ali intraneta, je veliko boljše kot o šnd govoriti o elektronskem izobraževanju ali e--izobraževanju. E-izobraževanje je izobraževanje, pri katerem uCeCi se dobi študijska gradiva po elektronskih medijih (internet, intranet, ekstranet, sateliti, avdio-/videooprema, zgošCenke). KljuCna značilnost tako ni veC Casovna in prostorska loCenost udeleženCev izobraževanja (kar je bil na zaCetku glavni razlog za uvedbo šnd), temveC sprememba v naCinih dela, ki jo povzroCa intenzivna uporaba ikt v vsakodnevnem življenju. E-izobraževanje postaja vedno zanimivejše za razliCne izobraževalne instituCije (javne in zasebne), saj se zaradi uvajanja konCeptov vseživljenjskega izobraževanja (Trunk ŠirCa in SulCiC 2003, 102) in narašCajoCega vpliva znanja poveCuje povpraševanje po razliCnih oblikah izobraževanja (Vasquez Bronfman 2000,1405). Ponudba razliCnih izobraževalnih programov (in teCajev) prek interneta je vsak dan veCja, zato ne preseneCa, da se trg e-izobraževanja opredeljuje kot eden od najhitreje rastoCih trgov v Severni Ameriki (glej npr. www.Chamber.org.hk/info/member_a_week/edport.asp). V prispevku predstavljamo naše triletne izkušnje z uporabo e--uCilniCe. E-uCilniCo smo uporabljali za podporo dodiplomskega rednega in izrednega študija. Primerjava rezultatov izvedbe v vseh treh letih potrjuje naše napovedi: • Današnji študenti so raCunalniško in internetno bolj pismeni kot študenti prejšnjih generaCij. • MotivaCija in odnos do ikt sta najpomembnejša dejavnika za uspeh e-izobraževanja. • Uporaba e-izobraževanja ima pozitivne uCinke ne samo na pridobivanje znanja, kije predvideno s predmetnikom, temveC tudi na razliCne druge, predvsem osebnostne značilnosti študentov. Potek raziskave in rezultati uvajanje e-ucilnice na fm Spletne tehnologije smo zaCeli uvajati v študijskem letu 2002/2003. S spletnimi stranmi smo podprli izvedbo dveh predmetov. Prek njih so študenti dobili vse informaCije, potrebne za študij - študijska gradiva, naloge ipd. -, vendar je komunikaCija med študenti in uCite- preglednica 1 Predmeti, izvedeni v e-uCilnici Študijsko leto Predmet Nacin študija ects Št. študentov 2003/2004 deep (i) rš 6 37 2004/2005 deep (i) iš 6 105 2005/2006 pi (0) rš 4 125 opombe deep - Digitalna ekonomija in e-poslovanje, pi - Poslovna informatika, o - obvezni predmet, i - izbirni predmet; rš - redni študij, iš - izredni študij; ects -število tock po evropskem kreditnem in transfernem sistemu. ljem temeljila na elektronski pošti, telefonskih pogovorih in osebni komunikaciji. V študijskem letu 2003/2004 smo izvedbo predmeta podprli z virtualnim ucnim okoljem (e-ucilnico). Za izvedbo predmeta smo izbrali odprtokodno virtualno uccno okolje Moodle (www.moodle.org) in kombiniran model e-izobraževanja - sreccanja v živo so bila kombinirana z dejavnostmi prek e-ucilnice. Ucno okolje Moodle uporabljajo uporabniki v 169 državah po vsem svetu. V Sloveniji je bilo v casu pisanja prispevka registriranih 86 uporabnikov ucnega okolja Moodle (glej www.moodle.org/sites). E-ucilnica (www.eucilnica.si) je bila najprej uporabljena pri predmetu Digitalna ekonomija in e-poslovanje (deep), saj je e-izobraže-vanje ena od oblik e-poslovanja. Tako so študenti znanje o e-poslova-nju pridobili na podlagi lastnih izkušenj. Prvi dve leti smo e-ucilnico uporabili pri izbirnem predmetu (deep), v tretjem letu pa tudi pri obveznem predmetu Poslovna informatika (pi). Pri tradicionalni izvedbi predmeta deep je predvidenih 55 kontaktnih ur (predavanj in vaj) za študente rednega študija (pri predmetu pi 60 ur) ter 20 ur za študente izrednega študija (enako tudi za študente izrednega študija pri predmetu pi). Podrobnosti o predmetih in številu študentov, ki so bili vkljuceni v e-ucilnico, predstavljamo v preglednici 1. Predmetnik in študijska gradiva za oba predmeta so ucitelji in sodelavci pripravili vnaprej. Veccina sodelavcev je pri izvedbi predmetov sodelovala v vlogi mentorja, ki organizira delo v e-ucilnici, motivira študente in ocenjuje njihovo delo. Predmeti so bili razdeljeni na tedne oziroma teme, v okviru katerih so bile predvidene redne tedenske obveznosti za študente. Delo je potekalo individualno in skupinsko. Študenti so svoje pisne prispevke vsak teden objavljali na forumih, ki so bili odprti v e-ucilnici. Komunikacija med študenti ter med študenti in njihovimi mentorji je prav tako potekala v e-ucilnici (diskusijske skupine). Za študente rednega in izrednega študija smo uporabili razlicen pristop kombiniranega e-izobraževanja. Tako smo za študente re- dnega študija v 14 tednih (pri deep) oziroma v 12 tednih (pri pi) organizirali sedem srečanj v živo, za študente izrednega študija pa v osmih tednih samo dve srečanji. Študente izrednega študija smo na prvem srečanju seznanili z načinom izvedbe predmeta in z delom v e-učilnici. Na zadnjem srečanju pa so študenti predstavili svoje projektne naloge. Vmes, med prvim in zadnjim srečanjem, so študenti svoje študijske dejavnosti opravljali zgolj v e-učilniči. Na srečanjih, ki so bila organizirana za študente rednega študija, so sodelovali tudi gostujoči predavatelji, ki so študentom predstavili primere iz prakse. Strokovnjaki so tako s predstavitvami resničnih problemov študentom pomagali povezati teoretično pridobljeno znanje v e-učilniči s prakso. To so študenti pozitivno sprejeli. Med samim izvajanjem predmetov smo sproti očenjevali vplive e--izobraževanja na študente in njihovo sprejemanje ikt v izobraževalnem pročesu. V nadaljevanju prispevka predstavljamo nekaj zanimivih značilnosti proučevanih skupin študentov. zbiranje podatkov Študente smo anketirali z e-vprašalniki ob vključitvi v predmet in s klasičnimi vprašalniki ob konču izvedbe predmeta. V študijskem letu 2005/2006 so bile vse ankete izvedene elektronsko. V prvem (vhodnem) vprašalniku smo želeli ugotoviti računalniško in internetno pismenost študentov ter njihove osebne značilnosti in sposobnosti, ki naj bi bile pomembne za e-izobraževanje. Vhodni vprašalnik je vključeval tudi vprašanja o opremi, ki jo študenti uporabljajo doma, ter o načinu dostopa do interneta. Z vprašalnikom ob konču izvedbe predmeta smo želeli očeniti vpliv uporabe e-učilniče na osebnostne značilnosti študentov, sposobnosti uporabe računalnika ipd. Končni vprašalnik je zajemal tudi vprašanja o obremenitvi študentov (angl. workload). V zadnjih dveh letih smo med študenti izvajali tudi tedenske ankete, katerih glavni čilj je bil zbiranje podatkov o obremenitvi študentov ter mnenj o študijskih gradivih in izvedbi predmeta. predstavitev anketiranih študentov Študenti izrednega študija so v povprečju deset let starejši od študentov rednega študija (pregledniča 2). Zanimivo je, da študenti rednega študija dosegajo enake študijske rezultate kot študenti izrednega študija, čeprav so slednji bolj motivirani za študij od svojih kolegov na rednem študiju. Višja motivačija študentov izrednega študija je potrebna za lažje usklajevanje obveznosti, ki jih narekujejo različne vloge študentov - poklične, družinske in študijske. Študenti preglednica 2 ZnaCilnosti študentov Znacilnosti študentov deep - rš deep - iš pi - rš Povprecna starost 21,9 30,9 20,9 Zadovoljstvo s fakulteto 3,7 3,9 3,6 Motivacija za študij 3,6 3,8 3,6 opombe deep - Digitalna ekonomija in e-poslovanje, pi - Poslovna informatika; rš - redni študij, iš - izredni študij. preglednica 3 Primerjava sposobnosti uporabe raCunalniških programov pri študentih Program deep - rš deep - iš pi - rš Word 4,0 3,7 3,8 Excel 3,0 3,2 3,2 Spletni brskalnik 4,0 4^ 3,6 Za uporabo e-pošte 4,2 4,3 3,8 Povprecje 3,8 3,8 3,6 Odnos do ikt 4,5 4,4 4,0 opombe deep - Digitalna ekonomija in e-poslovanje, pi - Poslovna informatika; rš - redni študij, iš - izredni študij. izrednega študija so bolj zadovoljni z organizacijo študija na fakulteti kot študenti rednega študija (3,6). V obeh skupinah študentov, ki sta bili vkljucceni v predmet deep, so bili udeleženci moškega in ženskega spola enakovredno zastopani (53 % moških udeležencev na rednem študiju in 56% moških na izrednem študiju), pri predmetu pi pa je bilo 74,8 % žensk. Racunalniška in internetna pismenost je pomemben dejavnik pri uvajanju e-udlnice v izobraževalni proces. Raccunalniško in interne-tno pismenost pri naših študentih spremljamo od leta 2000. Sposobnosti uporabe računalniških programov so predstavljene v preglednici 3, iz katere je razvidno, da so študenti rednega študija pri obveznem predmetu manj pismeni (m = 3,6) kot študenti izbirnega predmeta (m = 3,8), kar je najbrž posledica tega, da je izbirni predmet tesno povezan z uporabo ikt, zato ga izberejo študenti, ki jim je uporaba ikt blizu. Slednje potrjujejo tudi podatki o povpreccni oceni odnosa do ikt. Obstoj statisticno znaccilnih razlik med povpreccnimi vrednostmi treh skupin študentov smo preverili z analizo variance (test anova). Na podlagi rezultatov testov lahko potrdimo, da pri uporabi spletnih brskalnikov obstajajo znacilne razlike med povpreccji vseh treh skupin (med izbirnim in obveznim predmetom: p = 0,03, med rednim in izrednim študijem: p = 0,00) in pri uporabi e-pošte med skupinama Lažje je bilo pristopiti do učitelja/mentorja v e-učilniči kot pri klasičnih predavanjih. 3,9 3,9 Mentor lahko nadomesti učitelja. 4,4 Predavanja gostujočih strokovnjakov so bila zanimiva in dragočena. 3,5 Navzočnost mentorja v e-učilniči lahko izboljša moj študijski uspeh pri predmetu. 3,5 3,9 Moj odnos z učiteljem/mentorjem je bil boljši kot pri klasičnih predavanjih. 3,5 3,7 deep - rš ■ deep - iš pi - rš slika 1 Mnenja študentov o učitelju/mentorju/gostu deep in pi (p = 0,00). Značilne razlike med skupinami smo našli tudi pri odnosu do ikt (p = 0,00). podpora za izvedbo predmeta prek e-ucilnice Primerjava med skupinami študentov v odnosu do učitelja/mentorja/ gosta je predstavljena na sliki 1. Statistično značilne razlike so se pokazale med povprečji skupin deep - iš in pi - rš v odnosu študentov z učiteljem/mentorjem (p = 0,00) in med povprečji vseh skupin pri številu stikov z učiteljem/mentorjem v e-učilniči (p = 0,00). Povprečje študentov skupine deep - iš kaže statistično značilne razlike v primerjavi z ostalima dvema skupinama za mnenje o tem, ali mentor lahko nadomesti učitelja (p = 0,00). Drugih statistično značilnih razlik nismo opazili. Prva eksperimentalna skupina je bila bolj zadovoljna z novo izkušnjo kot ostali dve. Delno lahko to razložimo s tem, da je bila prva skupina manjša od ostalih dveh in da so bili zaradi tega odnosi med študenti in učiteljem/mentorjem intenzivnejši in kakovostnejši kot odnosi v večjih skupinah. Čeprav ikt ponuja prilagodljivost v času in prostoru, so medčloveški odnosi še vedno pomembni in jih ne smemo zanemarjati. Študenti rednega študija obeh opazovanih predmetov so menili, da mentor lahko nadomesti učitelja. Vloga mentorja je očitno pomembna v čelotnem pročesu e-izobraževanja, zato si je treba prizadevati za izboljšanje kakovosti mentorskega dela. Postali ste boljši uporabnik raCunalnika in interneta. Izboljšali ste sposobnosti za delo 3,5 3,5 ■ 3,9 3,1 Postali ste bolj motivirani. 2,9 3,7 3,2 Postali ste bolj samoiniciativni. 3,2 3,7 3,3 Postali ste ustvarjalnejši. 3,4 3,7 3,5 Izboljšali ste organizacijske sposobnosti. 3,4 3,7 3,5 Izboljšali ste komunikacijske sposobnosti. 3,3 3,5 3,5 v skupini. 3^ 7 3,4 Izboljšali ste sposobnosti vodenja. 3,3 3,3 3,4 Postali ste odlocnejši. 3,4 3,3 deep - rš i deep - iš pi - rš slika 2 Mnenja študentov o spremembah pri spretnostih zaradi sodelovanja v e-uccilnici uporaba e-ucilnice in osebne značilnosti študentov Poleg racunalniške in internetne pismenosti študentov smo spremljali in primerjali tudi druge sposobnosti in osebnostne znacilnosti študentov (študijske, ustvarjalne, organizacijske ter druge sposobnosti in spretnosti). Iz slike 2 je razvidno, da je prva generacija študentov spremembe v spretnostih in sposobnostih ocenila bolje kot ostali dve generaciji. Večja razlika je opazna pri spremembi motivacije za študij. Znacilna razlika se je pokazala med povprecji skupin rednih študentov (deep - rš in pi - rš; p = 0,00). Razliko med skupinama študentov rednega študija smo opazili pri trditvi, da so zaradi e-izobraževanja postali odlocnejši (p = 0,05). Povprecja o izboljšanju spretnosti skupinskega dela so znaccilno razlicna pri veccjih skupinah: deep - iš in pi - rš (p = 0,03). Druge razlike med povprečji skupin niso znaccilne, vendar je njihova izboljšava (še posebno raccunalniških in internetnih spretnosti) pomembna za uspešno vkljuatev v družbo znanja. obremenitev študentov Čeprav so bila sreccanja v živo pogosteje organizirana za študente rednega študija kot za študente izrednega, so študijske dejavnosti obeh skupin temeljile na obveznih tedenskih dejavnostih in nalogah. Med načrtovanjem tedenskih dejavnosti smo upoštevali povprecno študijsko obremenitev v skladu s kreditnim sistemom (ects) od 25 do 30 delovnih ur za eno kreditno tocko, kar pomeni, da bi moral povprecen študent pri predmetu, ki je ocenjen s 6 kt, delati od 150 do 180 ur. Obe skupini študentov (rednega in izrednega študija) sta se v e--ucilnico vkljuccevali povprecno trikrat na teden. Pogostost vkljucce-vanja študentov v e-ucilnico je odvisna od znaccilnosti dolocene dejavnosti. Na zacetku tedna so morali študenti prebrati tedenska navodila za uporabo študijskih gradiv, ki so bila posredovana prek e--ucilnice. Vcasih so morali študenti študijska gradiva samo prebrati in nato rešiti online test, vendar so dejavnosti praviloma predvidevale aktivnejšo vlogo študentov. Študenti so po navadi morali razpravljati o doloceni temi v manjših skupinah in nato na podlagi diskusije napisati poroalo. Tedenske dejavnosti in naloge so bile objavljene izkljucno v e-ucilnici. Na podlagi konccne ankete so študenti predmeta deep povprecno študirali 4,2 ure na teden (58,8 ure v celem semestru). Zanimivo je, da so bili študenti prepriccani, da so morali pri predmetu delati približno 20% vec kot pri drugih predmetih, ki se izvajajo klasično. Od-locili smo se, da bomo raziskavo študijske obremenitve poglobili pri pripravi izvedbe predmeta za študente izrednega študija. Študente izrednega študija smo tako vsak teden spraševali o kolicini ur, ki so jih v dolocenem tednu porabili za delo pri predmetu. Obremenitev študentov je precej nihala, toda ko smo sešteli tedenska povprecja, smo ugotovili, da je povprecen študent porabil vec kot sto ur za predmet deep. Tako so študenti izrednega študija študirali enkrat vecc kot študenti rednega študija. Obremenitev študentov smo opazovali tudi pri predmetu pi, kjer so sodelovali študenti rednega študija. Tudi pri študentih rednega študija so se pokazale razlike pri urah študija. Koncna anketa je pokazala, da so študenti povprecno delali deset ur na teden, kar pomeni 120 ur za predmet v celoti. Obvezni predmet pi je ovrednoten s 4 kt, kar pomeni, da bi moral povprecen študent za povprecno oceno de- preglednica 4 Mnenja študentov o e-ucilnici E-ucilnica je bila ... deep - rš deep - iš pi - rš ... uporabniško prijazno okolje. ... enostavna za uporabo. ... pregledno organizirana. Povprecje 4,3 3,9 4,4 4,6 4,0 4,2 4^ 3,9 3,9 4,0 3,7 opombe deep - Digitalna ekonomija in e-poslovanje, pi - Poslovna informatika; rš - redni študij, iš - izredni študij. lati od 25 do 30 ur za 1 kt (skupaj torej od 100 do 120 ur). Menimo, da so bile študijske dejavnosti v e-ucilnici ustrezno nacrtovane in izvedene ne glede na dejstvo, da se je študentom pri predmetu pi zdelo, da so morali delati za 20% vec kot pri klasicno izvedenih predmetih. Poskušali smo ugotoviti, ali je obremenitev študentov povezana z uspešnostjo študentov, vendar nismo našli nobene statisticno zna-cilne povezave med ocenami in obremenitvijo študentov. Ugotovili pa smo, da so imeli študenti, ki so se redno udeleževali srecanj v živo, boljše ocene pri tedenskih dejavnostih kot sošolci, ki se srecanj niso udeleževali. Koncna ocena pri predmetu je bila sestavljena iz ocen tedenskih dejavnosti in ocen e-testov (deep - tedenske dejavnosti: 80%, e-testi: 20%; pi - tedenske dejavnosti 50%, e-testi 50%). mnenja študentov o e-uCilnici in študijskih gradivih V študijskem letu 2003/2004 smo uporabljali starejšo razlicico Moo-dla (1.1.1), v letu 2004/2005 pa razlicico 1.4.3, ki je bila prevedena v slovenšcino (starejša razliccica je uporabljala angleški uporabniški vmesnik). V študijskem letu 2005/2006 smo prešli na razlicico 1.5.2. V novejših razlicicah sistema se pojavljajo nove funkcije, ki omogo-cajo lažje upravljanje in boljšo podporo pri izvedbi izobraževalnega procesa. Ob koncu izvedbe predmetov so študenti ocenjevali e-ucilnico. Iz preglednice 4 je razvidno, da se med povprečji skupin pojavljajo nekatere razlike, vendar sta le dve razliki statisticno znacilni. Povprecje študentov pri predmetu pi - rš se statisticno znacilno razlikuje od povpreccja pri ostalih dveh skupinah (p = 0,00) glede mnenja o enostavnosti uporabe e-ucilnice. Statisticno znacilna razlika se je pokazala tudi glede organiziranosti e-ucilnice med povprečjema deep -iš in pi - rš (p = 0,00). Vsa študijska gradiva so bila posredovana prek e-ucilnice. V preglednici 5 predstavljamo mnenja študentov o študijskih gradivih. Študijska gradiva so bila dobro sprejeta pri obeh skupinah študen- preglednica 5 Mnenja študentov o študijskih gradivih Trditve deep - rš deep - iš pi - rš Gradiva so bila razumljiva. Gradiva so bila jasno predstavljena. Želim si bolj interaktivna gradiva. 4.2 4.3 3,0 4^ 4,2 2,6 2,9 3,6 2,2 opombe deep - Digitalna ekonomija in e-poslovanje, pi - Poslovna informatika; rš - redni študij, iš - izredni študij. tov deep. Nobena od skupin ni imela težav pri uporabi in razumevanju gradiv. Študenti obveznega predmeta so bili manj zadovoljni s študijskimi gradivi, saj so imeli težave pri razumevanju nekaterih tem. Ta razlika znova potrjuje razlike med študenti obveznih in izbirnih predmetov. Študente, ki se odločijo za določen izbirni predmet, obravnavana snov praviloma zanima in so bolj motivirani za pridobivanje novega znanja ipd. Pri obveznih predmetih morajo študenti uporabljati gradiva, tudi če jih obravnavana snov ne zanima preveč. Študenti niso izrazili večje želje po interaktivnih gradivih. Na podlagi analize varianče trdimo, da so razlike med povprečji statistično značilne. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da z ekonomskega vidika izdelava (bolj) interaktivnih gradiv ni smiselna, saj smo ugotovili, da večina naših študentov študijska gradiva tiska. Pri predmetu deep si je 61,3 % študentov izrednega študija natisnilo vsa študijska gradiva, ki so bila posredovana prek e-učilniče, 25% študentov pa si je natisnilo večino študijskih gradiv. Glede na to, da so bile nekatere teme študentom rednega študija pri predmetu deep predstavljene na srečanjih v živo, študenti niso imeli tolikšne potrebe, da bi redno tiskali gradiva - 36% študentov si je natisnilo vsa študijska gradiva, 44% pa večino gradiv. Pri predmetu pi je bilo natisnejnih povprečno 81 % gradiv. Rezultati so prečej podobni našim predhodnim raziskavam o online študentih na daljavo (ki se niso udeleževali tradičionalnih predavanj), kjer se je izkazalo, da si je kar 98% študentov natisnilo vsa študijska gradiva (Sulčič in Lesjak 2002). mnenja študentov o izvedbi predmeta Na konču semestra smo študente povprašali še za mnenje o izvedbi predmeta (pregledniča 6). Prva generačija študentov je bila z online študijem bolj zadovoljna kot ostali dve generačiji. Največja razlika se je pokazala pri mnenju o enostavnosti študija v e-učilniči. Medtem ko se je prva generačija strinjala s trditvijo, da je online študij lažji od tradičionalnega študija (4,2), sta se ostali dve generačiji s tem prečej manj strinjali (2,6 in 2,9). Prav tako za ti dve generačiji online študij preglednica 6 Mnenja študentov o predmetu Trditve deep - rš deep - iš pi - rš Online študij je zanimivejši kot 4.6 3.9 3.3 tradicionalni študij. Online študij je lažji kot tradicionalni 4.2 2.6 2.9 študij. Z online študijem se pridobi vec znanja 4.0 3.7 3.0 kot s tradicionalnim. Če bi imel/-a možnost, bi tak nacin študija 4.0 3.0 3.0 spet izbral. Izvedba predmeta je bila v skladu s 3.7 3.3 3.2 priicakovanji. Zame je online študij cenejši od 3.7 3.2 3.0 tradicionalnega. Število predavanj v živo bi lahko bilo 3.4 2.9 2.9 manjše. Pri predmetu sem moral/-a delati vec kot 3.3 4.5 4.0 po navadi delam pri drugih predmetih. Študenti so vec sodelovali pri online 3.3 3.9 2.9 predmetu kot pri tradicionalnem študiju. opombe deep - Digitalna ekonomija in e-poslovanje, pi - Poslovna informatika; rš - redni študij, iš - izredni študij. ni bil tako zanimiv kot za prvo generacijo študentov. Kljub temu je mnenje pri trditvi, da bi študenti spet izbrali tovrsten nacin študija, spodbujajoče (3,0). (Čeprav so se študenti pritoževali nad preveliko kolicino dejavnosti in nad trudom, ki ga je bilo treba pri študiju vložiti, bi bila vecina študentov rednega študija predmeta deep spet pripravljena sodelovati pri online predmetu - 84,7% študentov se je strinjalo s trditvijo (oceni 4 ali 5). Z isto trditvijo se je strinjalo samo 33,4% študentov izrednega študija deep in 37,8% študentov rednega študija pi. Študentom so bile tedenske dejavnosti occitno všec, saj so bili zadovoljni z metodami dela (deep - rš: 4,1; deep - iš: 3,7; pi - rš: 3,3) in so menili, da bi morale biti tedenske dejavnosti vključene tudi v druge predmete. Študentom sta bila všec tudi prilagodljivost študija ter študij v prijetnem in sprošcenem vzdušju, ni pa jim bilo všec breme obveznosti in casovna omejenost testov. Sklep Rezultati uvajanja kombiniranega modela e-izobraževanja (kombinacija e-ucilnice in srecanj v živo) v prvem letu so bili spodbudnejši kot v naslednjih dveh letih. Toda te ugotovitve niso zadosten razlog za opustitev nadaljnjega uvajanja e-ucilnice na fm. Ugotovili smo namrecc, da takšen naan dela pri študentih izboljša sposobnosti uporabe raccunalnika in interneta ter druge vešccine in sposobnosti, na primer organizacijske sposobnosti za delo v skupinah. Pokazale so se razlike med mnenji študentov rednega in izrednega študija, saj se njihovi študijski cilji in motivacija razlikujejo. Prav tako je opazna razlika med študenti obveznega in izbirnega predmeta, saj so študenti izbirnega predmeta bolj motivirani za sodelovanje pri predmetu in jih to bolj zanima. ikt bi se morala v izobraževalni proces vkljucevati pogosteje. Vodstvo šole lahko uporabo e-ucilnice spodbuja z organizacijo programov usposabljanj za uccitelje in mentorje, prek pomocci uateljem pri pripravi ucnih vsebin, s ponudbo tehnicne in pedagoške/didakticne podpore itn. Na fm se je v študijskem letu 2005/2006 prek e-ucilnice izvajalo deset predmetov v dodiplomski šoli in pet predmetov v podiplomski šoli. E-uccilnica ucciteljem ponuja orodje za natanccno in sprotno spremljanje in nadzorovanje dela študentov in njihove obremenitve. E--ucilnice, ki temeljijo na sistemih, podobnih kot Moodle, uateljem ponujajo tudi možnost prilagajanja tem in metod poucevanja/ucenja zahtevam in potrebam študentov, podrocju predmeta in celo speci-ficnemu poucevalnemu slogu ucitelja. Dobro usposobljeni uccitelji in mentorji, aktivne metode pouccevanja in majhne skupine študentov lahko pomagajo pri prenovi izobraževanja in pri prilagajanju bolonj-skemu procesu. Čeprav študenti niso navdušeni nad zahtevnostjo in predvsem ko-liccino dela v e-ualnici, je osip pri predmetih v e-ualnici manjši kot pri predmetih, ki se izvajajo tradicionalno, kar je seveda pomemben dejavnik za vse izobraževalne zavode. Raziskava (Sulcic v pripravi) je pokazala, da majhne institucije, kakršna je fm, ob mentorsko podprtem sistemu e-izobraževanja, tehnološko manj zahtevnih študijskih gradivih in aktivnem delu študentov vse obdobje izvedbe predmeta - ob predpostavki, da so mentorji že usposobljeni - lahko pricakujejo za 4% cenejšo izvedbo predmeta v e-uccilnici od klasicno izvedenega predmeta. Literatura Holmberg, B. 1995. The evolution of the character and practise of distance education. Open Learning 10 (2): 47-53. Japelj, B., in M. Čucek, ur. 2000. sites: druga mednarodna raziskava uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Sulcic, V V pripravi. Model kombiniranega elektronskega izobraževanja v terciarnem izobraževanju. Doktorska disertacija, Fakulteta za management Koper. Sulcic, V., in D. Lesjak. 2002. Znacilnosti izobraževanja prek interneta na Dobi. V Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi, ur. V Rajko-vic, T. Urbancic in M. Bernik. Posebna številka, Organizacija 35 (8): 498-502. Trunk Širca, N., in V Sulcic. 2003. Lifelong learning and higher education institutions: from strategic principle through implemented example to systematic solution? V Knowledge society - challenges to management globalisation, regionalism and eu enlargement process; proceedings of the 4th international conference of the Faculty of Management Koper, ur. Egon Žižmond, 101-112. Koper: Fakulteta za management. Turban, E., E. McLean in J. Wetherbe. 1999. Information technology for management: making connections for strategic advantage. New York: Wiley. Vasquez Bronfman, S. 2000. Linking information technology and pedagogical innovation to enchance management education. V Proceedings of the Eighth European Conference on Information Systems, ur. H. R. Hansen, M. Bichler in H. Mahrer, 1405-1412. Dunaj: Wirtschaftsuniversität.