KAKŠNI SO PROGRAMI ČLANOV OBČINSKE VLADE
Kaj hočemo, kaj znamo
Franc Ahlin
rojen 5. 9.1955, dipl. ekono-mist iz Grosupljega, zapo-slen v Kovina-stroju Gro-suplje, v tem mandatu pro-fesionalni član in podpred-sednik IS, zadolžen za go-spodarstvo.
»V času svojega mandata bom deloval nadstrankarsko in ne bom gledal, kdo kaj predlaga, ampak kaj predla-ga. Ob skrčenem obsegu proračuna in z nižjimi davč-nimi stopnjami bom skušal ponuditi več kvalitetnih ob-činskih storitev. V svoji pri-stojnosti bom podpiral tiste ukrepe v gospodarstvu, obr-ti, kmetijstvu, turizmu in in-frastrukturi, ki bodo poveča-li dobiček podjetij in bodo v splošno zadovoljstvo in na-predek občanov. Prepreče-val pa bom ekološko spome
naložbe tudi za ceno izgube trenutnih gospodarskih učinkov. Pospeševal bom ustanavljanje novih podjetij, v občino skušal dodatno pri-peljati uspešno, ekološko či-sto in moderno obrtno dejav-nost, spodbujal vračanje obrtnikov v našo občino, za prednostno nalogo si bom zadal razvoj turistične dejav-nosti v vsaki krajevni skup-nosti, prednostni nalogi pa sta tudi razširitev telefonske centrale in nova avtobusna postaja. Odpiranje novih de-lovnih mest vidim na po-dročju družinskih podjetij in v spodbujanju družinskih kmetij. Moj končni cilj je, da postanemo evropska občina v gospodarskem, kulturnem in turističnem pomenu.« *••
IGOR AHAČEVČIČ rojen 30. 4. 1962, gimnazij-ski maturant iz Bruhanje vasi, zaposlen v KZ Dobre-polje, v tem mandatu ne-profesionalni član IS, zadol-žen za kmetijstvo in gozdar-stvo.
V najbližji prihodnosti bo potrebno največ časa posve-titi čim boljši organiziranosti kmetijstva, pri čemer bo os-novno vodilo poslovni inte-res. Iz tega izhaja dobro or-
ganizirana družinska kmeti-ja z dopolnilnimi dejavnost-mi, za katero bo stala pre-novljena in na nove, zdrave odnose postavljena zadruga, ki bo morala skrbeti za bolj-še življenje lastnika zadruge.
Gospodarske razmere, v katerih živimo, bodo goto-vo narekovale tudi večjo kontrolo nad vlaganji v kme-tijstvo. V smislu prenove od-nosov v kmetijstvu pa bo po-trebno najprej poskrbeti za popolno zaščito kmetijskih površin in za ureditev pre-moženjskih odnosov, kar je temelj za kakršnokoli ustvaijalno delo. Pomen za-družništva je v tem, da krepi posamezniku lastninsko za-vest in skozi ta moment vzpodbuja človeka k delu.
Uresničitev vsega tega pa bo odvisna od republiške po-
litike in njenih usmeritev glede vlaganj, davčne politi-ke, ki naj bo vzpodbujevalna in odnosov na tržišču. Prav zato je še kako nujno čimbolj resno pristopiti k dobri orga-nizirauiosti kmetijstva v ce-loti.
**¦
FRANC JAVORNIK rojen 13. 5.1956, dipl. prav-nik iz Grosupljcga, zapo-slen v upravnih organih ob-čine, v tem mandatu profe-sionalni član IS, odgovoren za obče zadeve.
»Obča uprava predstavlja neki splošni, generalni po-jem za upravo kot celoto. Podpiram prizadevanja predsednika IS za izboljša-nje dela upravnih organov
v občini, čim hitrejše reševa-nje stvari, primerno kadrov-sko sestavo, treba pa je mi-sliti tudi na ustreznejše druž-benoekonomske pogoje de-lavcev v državnih organih. Sodim pa, da je treba vsak
radikalen poseg v instituci-onalne mehanizme globalno oceniti - tako potrebe kot stanje - in na temelju tako ugotovljenih zahtev doseči čimprejšnje rezultate po pri-oriteti potreb.«
MAJDA MOŽE rojena 9. 2. 1957, organiza-torka dela z Vira pri Stični, zaposlena v Livarju v Ivančni Gorici, bo v tem mandatu neprofesionalna fclanica IS, zadolžena za družbene dejavnosti in in-fonniranje.
»Edini cilj in edina podla-ga za delo mi bodo interesi občanov, čeprav se zavedam, da so družbene dejavnosti pogojene tako s političnim kot še bolj z gospodarskim položajem v občini in repu-bliki. Želim si, da bomo ime-li toliko samokritike, da bo-mo ugotovili, kaj znamo, kaj hočemo in kaj zmoremo; da
bomo po končanem delu brez strahu odšli v varstvo po svojega otroka, ki nas bo z nasmehom pričakal, da bo-mo z veseljem spremljali svojega učenca, kako si nabi-ra znanje, nadarjenega otro-ka vključili v posebne pro-grame, skupaj z ostarelimi starši vedro opazovali njiho-vo tretje življenjsko obdobje, zavestno preventivno skrbe-li za svoje zdravje in lahko odšli k zdravniku, ne da bi morali več ur čakati na pre-gled, v najbližji knjižnici se-gli po najnovejši knjigi, v so-boto zvečer obiskali zanimi-vo kulturno prireditev in si ob koncu tedna privoščili tu-di sprehod v čisto naravo ali si ogledali katero od ohranje-nih kulturnih znamenitosti. Borila se bom, da bo imela vsaka družinska celica v ob-čini ne le to možnost, ampak da bo tudi osveščena, da je to zanjo koristno in potrebno.«
¦¦**
JOŽE NOVAK rojen 22. 9. 1957, dipl. inž. krajinske arhitekture iz Grosupljega, v tem manda-tu profesionalni član IS, za-dolžen za urejanje prostora in varstvo okolja.
»Čas je, da se zavemo, da ima prostor svoje zakonito-sti, kl so drugačne od dnev-nih ekonomskih razmer. Vsak poseg v prostor je dol-gotrajen - če ne celo tr^jen - zato je zanj potreben večji premislek. Fizične spre-membe, za katere se dogo-
varjamo danes, se bodo v prostoru okoli nas poznale šele čez deset ali celo več let. Tembolj je treba vse onesna-ževalce pripraviti do tega, da bodo pospešeno odpravljali vire onesnaževanja. Tisto, kar se je pri urejanju prosto-ra izkazalo kot dobro načrto-vano, bomo obdržali. Morali pa bomo postati intenzivnej-ši in hitrejši pri pripravi pro-storske izvedbene dokumen-tacije, da bomo ideje tudi uresničili. Naj povem, da marsikatero dovoljenje že iz-damo v enem dnevu ali vsaj v res kratkem času. Pri vseh večjih posegih v prostor bo-mo najprej ocenili njihov vpliv na okolje, zato bodo morali biti predlogi priprav-Jjeni v več različicah. V dese-tih letih se je nabralo tudi veliko problemov pri premo-ženjsko-pravnih zadevah, še več jih bo nastalo pri odprav-ljanju krivic in napak iz pre-teklosti, zato se mora premo-ženjsko pravna služba ka-drovsko organizirati, vzpo-staviti evidence in na podla-gi zakonov sistematično re-ševati te za družbo in posa-meznika občutljive zadeve. ***
JOŽE PANJAN rojen 7. 10. 1951, dipl. inž. gradbeništva,  magister  iz Grosupljega,          zaposlen
v LiiubLjaiii na Fakulteti aa arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, bo v tem man-datu neprofesionalni član IS, zadolžen za področju ko-munalne dejavnosti, širše pa področje gospodarske in-ffastrukture.
»Brez gospodarske infra-strukture kot osnovnega po-goja za razvoj gospodarstva tudi ne bo mogoče pridobi-vati novih, zanimivih inve-sticij. V ospredju komunal-nega gospodarstva bo osnov-na komunalna dejavnost, ka-mor sodijo oskrba z vodo, odvoz odpadkov in vzdrže-vaiye javnih površin. Inve-sticij bo manj, zagotovili pa bomo, da bodo racionalno postavljene tam, kjer bosta večja učinek in pripravlje-nost ljudi. V stanovanjskem gospodarstvu bi radi začeli prenavljati stanovanjski fond, vzpostavili pogoje za postopno odprodajo družbe-nih stanovanj in s tem denar-jem gradili nova. Pričakuje-mo, da bo v prihodnje pri nas tekla gradnja v prvi vrsti v lastni režiji ter za trg, manj pa bo občinskih investicij. Na področju prometa in zvez pa je treba izboljšati vzdrže-vanje cest, za kar seveda ra-bimo več denarja. Pri inve-sticijah bodo imele prednost ceste višjega ranga. V tem mandatnem obdobju mora-mo zagotoviti tudi dva do tri tisoč novih telefonskih prik-Ijučkov.«