Stenografiert zapisnik
štirnajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
Stenogmplufdier škiiftf
bet öicrjeljutcn Strung
ires kraintrdjen ïnndinges
?u fatimd)
am 17. Jänner 1888.
dne 17.janimrja 1888.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, Luka Robič, dr. Makso Samec, Luka Svetec.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika XIIi. deželno-zborske seje dne 13. januarja 1888.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 76. Porodilo deželnega odbora glede zopetne zgradbe dne 17. februarja 1887 pogorelega deželnega gledišča.
4.	Priloga 80. Deželnega odbora poročilo z načrtom novega cestnega zakona in zakona o uvrščenji cest.
5.	Priloga 78. Deželnega odbora poročilo o prošnji posestnikov z Brega, Podolnice in Dobrove za uvrstitev občinske ceste z Dobrove do Zaklanca med okrajne ceste.
6.	Priloga 74. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja 4% priklade na najemščino od stanovališč v mestni občini novomeški za leto 1888.
7.	Priloga 77. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja priklade na pivo v mestni občini kamniški za leto 1888 do vštetega leta 1893.
8.	Priloga 70. Tretje branje načrta zakona, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah, veljaven za vojvodino Kranjsko brez deželnega stolnega mesta Ljubljane.
9.	Priloga 72. Finančnega odseka poročilo o Holzapfelnovi ustanovi za gluhoneme.
10.	Priloga 73. Poročilo finančnega odseka o zgradbi delarnič-nega poslopja za prisilno delalnico in o drugih naredbah glede razširjenja tega zavoda, katere so se deloma že ukrenile, deloma pa jih bode treba še ukreniti (k prilogi 67.).
11.	Priloga 79. Poročilo finančnega odseka:
a)	o splošni javni bolnici v Ljubljani (k prilogi 54.);
b)	o zgradbi dveh oddelkov v blaznici na Studenci (k prilogi 45.);
c)	o zgradbi bolnice za kužne bolezni (k prilogi 49.).
12.	Priloga 75. Poročilo upravnega odseka o načrtu zakona zadevajoč povračilo škod, storjenih po lovu in divjačini (k prilogi 30.).
^muefenbe: S3otfi|enöer : Sanbesljauptmann ©uftaö ©raf ïf)urn=23aifafïina. — Vertreter ber ï. !. Regierung: Sanbesprajïbent ÿfnbreas gretfjerr bon SBinfier. — ©ämmtitcfje SKitglteber mit Sfusnafjtne boit : gürftbifdjof SDr. Safob 9371ffia, Sucaê 9îobic, ®r. ÜRaj ©arnec, 2itca§ ©üetec.
SageSorimung :
1.	Sefung bes ißrotofoHeS ber XIII. SanbtagSfifpng bom 13. Qânner
1888.
2.	SDlittljeilungen bes SanbtagSpräfibiumS.
3.	Beilage 76. Beridjt beS SanbeSauSfdjuffeS betreffs beS SSieber« aufbaueS beS am 17. gebruar 1837 abgebrannten Tanbfdjaftlidjen XljeaterS.
4.	Beilage 80. 93erici)t beS Sanbesausfdjuffes, mit meïdjem bie Ent« Würfe eine! neuen ©trafjengefepeS unb eines neuen ©tragen« $ategorifirungSgefe|eS borgelcgt Werben.
5.	Beilage 78. 58ericE)t beS SanbeSauSfdjuffeS über bie pétition ber Qbtfaffen aus Söregje, Sßobolnica unb Sobroba um Einreibung ber Bon ®obroba bis Qaflanec füljrenben ©emeinbeitrajje in bie $a« tegorie ber BeäirLftrajjen.
6.	Beilage 74. Bericht beS SanbeSauSfdjuffeS betreffenb bie Bewitti« gung einer 4% Umlage Don ben SJlietjinSerträgniffen in ber ©tabtgemeinbe BubolfSWert für baS galjr 1888.
7.	Beilage 77. Bericht beS SanbeSauSfdjuffeS betreffenb bie Bewitti« gung einer Bierauflage in ber ©tabgemeinbe ©tein für bie gabre 1888 bis einfdjliefjiidj 1893.
8.	Beilage 70. ®ritte Sefung beS ©efejjentwurfeS betreffenb bie Sie« gelung beS ©anitätSbienfteS in ben ©enteinben, giltig für baS |>erpgtl)um toin mit 3luSfdjlufS ber SanbeSljauptftabt Saibadj.
9.	Beilage 72. Beridjt beS gtnanjauSfdjuffeS betreffenb bie jpolj« apfel’fdje ®aubftummen«@tiftung.
10.	Beilage 73. Beriet beS ginanpuSfcljuffeS über ben aufpfüljtenben Bau eines SSerfftättengebaubeS für baS gwangSarbeitSIjauS unb über fonflige bepglictj ber Erweiterung biefer Slnftalt iljeilS ge« troffene, tljeiis noch p treffenbe Borieprungen (pr Beilage 67).
11.	Beilage 79. Beridjt beS ginanpusfcfjuffeS :
a)	betreffenb baS allgemeine öffentliche SranientjauS in Saibacfj (pr Beilage 54);
b)	betreffenb ben Qubau bon jWei Slbtljeilungen in ber grren« anftalt p ©tubenec (pr Beilage 45);
c)	in Betreff Erbauung eines gnfectionSfpitaleS (pr Beilage 49).
12.	Beilage 75. Beridjt beS BerWaltungSauSfdjuffeS über ben ©efefc« entwurf betreffenb ben Srfafj bon gagb« unb SBilbfdjaben (pr Beilage 30).
218 XIV. seja dne 17. januarja 1888. —	- XIV. am 17- $änner 1888*
13.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora logaškega, da bi se med deželne ceste uvrstila cestna črta Planina-Rakek-Bloškapolica-Ribmca, cestna črta Bloškapolica-Babinopolje in cesta iz Unice skoz gozd v Postojno. 14.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora novomeškega za odpravo cestne tlake. 15.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Radečah in drugih za podporo za zgradbo savskega mostu pri Radečah. 16.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva vipavskega za dovoljenje pobiranja naklade po 1 gld. 50 Kr. od hektolitra piva. 17.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, da se prenaredi § b. zakona leta 1879., ki ureja število plemenskih juncev.	13 Sötünbticber S3eric£)t beg SSertbattunggaugfdjuffeg über bie «Petition beg S8esir!gftraBenaugfd|uifeg bon Soitfdj um ®mmtag ber ©trafjenftrede ißianina4RaleL$loidjEabolisa=iMfmf;, ber ^taffen* ftrede a31ofcf)IaUoIiäa»58at>enfeib uitb ber ©trafie bon 5TOaum| burd) ben SBatb nadj Stbeföberg unter bie Sanbegftrafjen. 14. äJtünbtidjer a3eric£)t beg SSertoaitunggaugidjuffeg über bie: «Petition be§ SSe-firtgftrafjenaugfdjuffeg in Stubotfgniert unt 2tbfdjaffung ber Siaturatleiftungen für ©trajjenäwede. 15 SKünblidier SSeridit beg Serroattunggaugfdjuffeg über bie Petition be§ (Semeinbeamteg bon fRatfdjad; unb anberer um ©ubbeutton für ben SSrüdenbau über bie ©abe bei 9tatfdjad). 16. gitünbiicber S3eridjt beg Sgertbaitunggaugf^uffeg über bie Petition beg ©emeinbeamteg äSififiad) um 33elbittiguug jur ©inljebung einer Sluflage bon 1 ft. 50 !r. fit- $eftotiter Ster. 17 TOünbticber «Beridjt beg «ertoaltungSauSfäuffeg über bte «Petition beg ©entrataugfdiuifeg ber !. t. Sanbtnirtfd)aftggefeEf^aft in Sat* badi um Slenberung beg § 6 beg ©efepeg bom ^oi)re 18 <9 be-treffenb bie ^Regelung ber 3af)I ber Sudjtftiere.
Obseg: Glej dnevni red razun toček 13. in 14.	©tefie Xagegorbnung mit Stugnatjme ber fünfte 13 unb 14.
Seja še začne ob 30. minuti čez 10. uro.	gegttm ber giijimg 10 |li)t 30 pinnten.
219
XIV.	seja dne 17. januarja 1888. -Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost slavne zbornice in otvar-jam sejo.
Prosim gospoda tajnika, da prebere zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika XHL deželno-zborske seje
13.	januarja 1888.
1. Sefung beg ^rototolieg ber XIII. Sanbtaggftkng bont 18. $Snner 1888.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik XIII. seje v slovenskem jeziku. — ©ecretar Pfeifer fiest bas ?(3rotofo£I ber XIII. ©i|mtg in fio&enifcfjer ©praoče.)
Želi kdo gospodov k zapisniku besede? (Nihče se ne oglasi. — SJČiemanb rnefbet ficf).)
Izrečem torej, da je zapisnik potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2.	SJiitiijetlungcn beg ^anbtaggjjräitbiuing.
Deželni glavar:
Predlagam sledeče peticije:
Županstvo občine Dol prosi podpore za zgradbo občinske poti iz Lazov do Spodnjega Loga.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bem ^ittattp aitžjdjuffe gugetoiefert.)
Gospod poslanec Dev izroča prošnjo županstva v Dolu za podporo za zgradbo občinske poti iz Lazov do Spodnjega Loga in za dovoljenje porabe občinske obligacije 850 gld. v ta namen.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bem gmattj= au§fcf)uffe pgetoiefen.)
Gospod poslanec Kersnik izroča prošnjo podobčine Čemšenik-Brezje za podporo £0 gld. za popravo cestnega mostu.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bem ^inan^ aušfdjuffe pgetoiefen.)
|)err Stbgeorbneter ®r. SRofcfjč überreicht bie Petition mehrerer ¿panbeflfeute um Slbhiife ber bei SSerpadjtung ber S3rantmeinumfage fich ergebenben SJfiflftanbe.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bem butanj* aužjehuffe pgemiefen.)
3.	Priloga 76. Poročilo deželnega odbora glede zopetne zgradbe dne 17. februarja 1887 pogorelega deželnega gledišča.
3.	ŠBetlage 76. SBeridjt bež £anbežaugfd)ufiež betreffž beg Šieberaufbaucž bež ant 17. gebrnar 1887 abgebrannten lanbidjafiltdjett Sljeaterž.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bem aužfchuffe pgehnefett.)
XIV. Sitjung am 17. Jänner 1888.
4.	Priloga 80. Deželnega odbora poročilo z načrtom novega cestnega zakona in zakona o uvrščenji cest.
4.	Beilage 80. SBeridjt bež Sanbegaužftfjuffež, mit tnelchent bie ©ntmiirfc etneg neuen @trafengefe$eg unb etneg neuen ©trafien^ategorifirnngggeiekž borgelegt tnerbett.
(Se izroča upravnemu odseku. — SBirb bem SSer= maftunggauSjchuffe gugetoiefen.)
5.	Priloga 78. Deželnega odbora poročilo o prošnji posestnikov z Brega, Podolnice in Dobrove za uvrstitev občinske ceste z Dobrove do Zaklanca med okrajne ceste.
5.	S3eiiage 78. $Bertd)t bež Stonbežaužfchuffež iiber bie ^etition ber $nfaffen auž SSrejje, pobotnica unb Sobroba unt (ftnreiljung ber bon Sobroba biž 3aiittncc fitfjrenbeu (SJemeittbefira^e in bie tategorie ber ^ejirfgftrafen.
(Se izroča upravnemu odseku. — SBirb bem 95er= maftunglauSjchuffe pgemiefen.)
6.	Priloga 74. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja 4°/0 priklade na najemščino od stanovališč v mestni občini novomeški za leto 1888.
6.	ŠBeilage 74. SBeridjt beg &mbežaužfdjuffež betref* fenb bie SBetoiiligmtg einer 4°/0 Utnlage bon ben ŠJlietjingcrtragniffen in ber Stnbtgemehtbe 9iubolfž= meri fiir baž $aljr 1888.
Poslanec ces. svet. Murnik:
Slavni zbor! Nasvetujem, ker je že pozno in ker se bode težko moglo kaj prenarediti v tej stvari, in to posebno zaradi tega, ker imajo v Novem Mestu že več let to naklado, naj bi se stvar obravnavala precej danes meritorično.
Deželni glavar:
Ako slavni zbor nima nič proti temu, bomo prešli precej v meritorično obravnavo tega predmeta.
(Ni ugovora. — mirb fein SBiberjprucf) erf)oben.)
Poročevalec ces. svet. Murnik:
Slavni zbor! Mestna občina novomeška ima že od 1. 1875. sem 4 °/0 naklado na najemščino od stanovališč s to izjemo, da se ta naklada od letnih hišnih najemščin pod 24 gld., od najemščin za stanovališča
37*
c. kr. vojaških uradov in c. kr. častnikov ne pobira, od vseh drugih najemščin pa od vsacega goldinarja po 4 krajcarje.
Ta stvar je bila v slavnem zboru že dvakrat v obravnavi, in to 12. maja 1875. L, katerega dne se je sklenilo, da se dovoli za čas od 1. 1875. do vštetega 1884. 1., potem pa 19. septembra 1884 1., ko se je dovolila ista naklada za čas do vštetega 1887. 1.
Iz poročila mestnega županstva se razvidi, da je ta naklada še tudi za prihodnje leto neobhodno potrebna. Želel je občinski zastop, da bi se naklada za 10 let dovolila. Deželni odbor temu nasvetu ni mogel pritrditi, ker se je vrinila formalna pomanjkljivost, da se namreč naklada ni razglasila za 10 let, ampak le za eno leto.
Vsled tega nasvetuje deželni odbor:
Slavni deželni zbor naj sklene:
V mestni občini Novomesto se dovoljuje 1. 1888. pobiranje 4 °/0 naklade na najemščino od stanovališč s to izjemo, da se ta naklada od letnih najemščin pod 24 gld., od najemščin za stanovališča c. kr. vojaških uradov in c. kr. častnikov ne pobira, od drugih hišnih najemščin pa od vseh od vsacega goldinarja po 4 krajcarje.
®er ljoi)e Sanbtag wolle befcfjtiefjett:
Sit ber ©tabtgemeinbe Buöolfswert Wirb für ba§ 3af)r 1888 bie ©inl)elmng einer 4% Umlage non ben 2Riet= ginsertrügniffen in ber 2Beife bewilliget, bafs t)ieoon bie Safjre^inšertragniffe unter 24 ft. nnb bie SRietjinfe ber non ben f. f. 9Rilitärbef)örben unb I. !. Dfficieren inne= gehabten ßocalitäten befreit finb, hingegen bon ben übrigen SRietjinfen jäljrlidj 4 fr. üon jebent SRietjinSgutben ju entrichten finb.
S tem, če slavni zbor pritrdi temu nasvetu deželnega odbora, bode se z ozirom na to, da se je v letošnjem zasedanji sklenila postava, s katero se deželnemu odboru in c. kr. vladi dopušča dovoljevati take naklade, tudi lahko ustreglo želji mestne občine novomeške, da se bode ta naklada, katera je bila lanskega leta sklenjena, tudi za prihodnjih 9 let še dovolila. Glede na to prosim, naj bi slavni zbor pritrdil nasvetu, katerega sem ravnokar prebral.
(Obvelja. -— Slngenommen.)
7.	Priloga 77. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja priklade na pivo v mestni občini Kamniški za leto 1888. do vštetega leta 1893.
7.	33eilage 77. fBeridjt bež £an&ežaužfd)uffež k* treffeub bie Bemilligung etner Bteraufiage itt ber ©tabtgemetnbe ©tein fiir bie $al)re 1888 &iž einfdjliepd) 1893.
Poslanec ces. svet. Murnik:
Tudi pri tem bi nasvetoval, da bi slavni zbor precej prešel v obravnavo te stvari.
^bgeortmeter fudttnamt:
Scfj mödjte mir bentt bodj erlauben ju beantragen, baf§ biefe Borlage nidjt fofort in Berljanblung genommen, fonbern oorerft einem Slusfcijnffe jugewiefen werbe, ©s fjanbelt fiel) um bie Bewilligung einer Bierauflage, unb eine Bierfteuer ift in öolfswirtfcfjaftlicfjer Begebung bod) eine fo wichtige ©adje, bafs bie fßrüfmtg ber Borlage burcf) einen 2lu3fcf)ui§ unbebingt wiinfdjenswert erfdjeint.
SRadjbem eine ©inwenbung erfolgt ift, werbe idj bie Beilage 9?r. 77 ber (ikjdjäftsorbnung gemäfj einem 2iu3= fefjuffe, unb jwar bem Berwaltung§au3fcl)uffe §uweifen. (Ni ugovora. — ©§ wirb fein ©infpruef) erhoben.)
8.	Priloga 70. Tretje branje načrta zakona, s katerim se nravnava zdravstvena služba v občinah, veljaven za vojvodino Kranjsko brez deželnega stolnega mesta Ljubljane.
8.	Beilage 70. dritte Sefung bež ©efeijenttMirfež Betreffenb bie Siegelung bež ©amtatžbtenfiež in ben ^cnteiuben, gütig für baž IjerjogÜjnnt frntn, mit Stužf^lufž ber Sanbcž^anptftabt Saibad).
Poročevalec dr. Vošnjak:
Slavni zbor! V drugem branji tega zakona sprejele ste se dve spremembi, in sicer v § 3. in § 6.
Ta dva paragrafa se po teh spremembah glasita takole:
§ 3.
Kadar občina (zdravstvena občina) oskrbuje sama zase vsa naložena ji opravila zdravstvene policije in zdravstva sploh (§ 1.), tedaj pristaja po določilih občinskega reda izvoljenemu občinskemu odboru, oziroma županu, zastopati to občino v tem oziru.
Kadar se združita dve ali kadar se združi več občin zaradi skupnega oskrbovanja določnih takšnih opravil v jedno zdravstveno okrožje (§ 1., odstavek 2.), tedaj zastopa to okrožje zbor dotičnih županstvenih članov, ako se ta združba ne razteza na več nego na šest občin.
Kadar se združi več nego šest takšnih občin v jedno zdravstveno okrožje, tedaj zastopa te občine zbor njih županov. Ako so mej temi občinami take, ki imajo nad 1000 duš, pošljejo taiste v zastop svoje županstvene člane.
Vsak teh v dveh neposredno spredaj stoječih odstavkih zaznamenovanih zborov izvoli po določilih, veljavnih za volitev župana, kot predsednika in voditelja iz svoje srede načelnika in za slučaj, da je ta zadržan, načelnikovega namestnika, in sicer tega in onega za dobo njijinega uradnega poslovanja kot žu-panstvena člana, oziroma kot župana. Oba smeta pozneje, ako sta člana zastopu zdravstvenega okrožja, znova biti izvoljena.
221
XIV. seja dne 17. januarja 1888. -§ 3.
SBentt eine ©emeinbe (©anitätggemeinbe) für fid) allein oHe ipr obliegenben ©efdpäfte ber ©efunbpeitgpolijei unb bež ©efunbpeitgmefeng üöerfjaufjt beforgt (§ 1), fo ftept bie Bertretung berfeiben ©emeinbe in biefer Bejiepung bent nad) ben Beftimmungen ber ©emeinbeorbnung ge» mähten ©emeinbeaugfdpuffe, bejiepunggweife ©emeinbe» borfteper ju.
SBerben jwei ober mehrere ©emeinben bepufg gemein* famer Beforgung gemiffer berlei ©efdpäfte ju einem Sani* tätgbiftricte (§ 1, 2lbf. 2) bereiniget, fo mirb legerer burd) eine Berfammiung ber betreffenben ©emeinbeborftanbg» mitglieber bertreten, menn ficp bie Bereinigung auf nicpt mepr aig fecfjs ©emeinben erftrecft.
SBerben meijr als fecpg foidje ©emeinben ju einem ©anitätgbiftricte bereiniget, fo befielt bie Bertretung biefer ©emeinben aug ber Berfammiung ber Borfteijer berfel» ben. ©inb unter biefen ©emeinben foidje, bie meijr aig 1000 (Seelen jaulen, fo entfenben fie in bie Bertretung i£)re ©emeinbeborftanbsmitglieber.
Sebe ber in ben jmei unmittelbar boranitetjenben Stbfäpen bejeidjneten Berfammlnngen Wäpit aug iijrer SOiitte atö Borfipenben unb Seiter ber ©efcpäfte nadj ben für bie SBapI eines ©emeinbeborfteijers geltenben Beftirn» mungen ben Obmann unb für ben galt ber Betpinberung be§ Sezieren ben Dbmann»@teIIoertreter, unb jmar ben einen unb ben anberen auf bie ®auer ber Stmtgfüprung berfeiben als SJiitglieber beg ©emeinbeborftanbeg, be» jiepunggweife als ©emeinbeborfteijer. Beibe fönnen fpäter, tbenn fie äßitgfieber ber Bertretung bes ©anitätgbiftricteg finb, toieber gewäpit merben.
§ 6-
Imenovanje zdravnika na podstavi poprejšnega razpisa, potem ko je bil zastop zdravstvene občine, oziroma zdravstvenega okrožja pozvan, staviti svoj predlog, pristaja deželnemu odboru, ki je dolžan držati se nasvetovanih mu treh oseb.
Imenovanje je, predno se izda dekret, naznaniti političnemu deželnemu oblastvu, katero ima pravico, taistemu, ako se ni zvršilo po zakonu, odreči svojo potrditev.
Ako ni zoper imenovanje nobenega zadržka, naznaniti je to dotičnemu političnemu okrajnemu oblastvu, katero sprejme od imenovanega namesto prisege slovesno obljubo, h kateremu uradnemu dejanju je povabiti župana zdravstvene občine, oziroma načelnika zastopu zdravstvenega okrožja.
Kadar začasno ni okrožnega zdravnika, mora deželni odbor dogovorno s političnim deželnim oblast-vom provzročiti, da ga nadomestuje sosedni okrožni zdravnik ali pa drug za to sposoben zdravnik.
§ 6.
$)ie (¡Ernennung bes Slrjteg auf ©ntnb beg borauž» gegangenen ©oncnrfeg fteljt, nad) Sinpoiung beg Bor» fcpiageg ber Bertretung ber ©anitätggemeinbe, bejiepnngg» toeife beg ©anitätgbiftricteg, bem Sanbegaugfcpuffe ju, toeldger an bie BorfdjiagStenta berfeiben gebunben ift.
— XIV. Sitzung am 17. jlännrr 1888.
$te (¡Ernennung ift bor 2Iugfertigung beg ®ecreteg ber političen Sanbegbepörbe mitjutpeiien, metctje bag Becpt
i)at, berfeiben, toenn fie mit Siufjeracfjtiaffung beg ©efepcg erfolgt ift, bie guftimmung ju oerfagen.
Söenn gegen biefe (Ernennung fein Slnftanb obmaitet, tft piebon bie betreffenbe poiitifcpe Bejirfgbepörbe ju oer* ftänbigeu, Welcpe bie eibegftättige Singeiobung beg Ernannten abjuneljmen ijat, moju ber Borfteper ber ©anitätggemeinbe, refpectibe ber Obmann ber Bertretung beg ©anitätgbiftricteg einjuiaben ift.
3m gatte beg jeittoeiügen Sibgangeg eineg ®iftrictg» arjteg ijat ber Sanbegaugfcpufg bie ©ubftituirung begfeiben burdj einen Benadjbarten SDiftrictgarjt ober burcfj einen fonft tjieju geeigneten Slrjt einberftänblidp mit ber poii* tifcpen Sanbegbepörbe ju oeraniaffen.
Deželni glavar:
Gospod vitez Gutmansthal se je k besedi oglasil, da nekaj vpraša gospoda poročevalca.
^hgeoröneter $r. HUter »on (Sutmnnotpal-|3en»emitti:
3dj bitte umg SBort! 3dp babe mir bag SBort bor ber Sibftimmung über bie britte Sefung beg ©anitätggefep» entwurfeg erbeten, natürlich nidpt, um etma einen Slntrag auf Sibänberung ju ftetien, fonbern nur, um an ben oer» ehrten f>errn Bericfjterftatter eine Keine Anfrage ju ftetien, eine grage, bereu Beantwortung oieiteicht für unfere Sanb» beoölferung bon einigem Sntereffe ift. @g mirb burcp bag ooriiegenbe ©efep eine jiemiidj grofje Sinjapi bon Slerjten fpftemifirt, weiche mit ihren 3apreggepaiten unb fonftigen Bejügen pinreidpenb ihr Siugfommen ju finben in ber Sage fein werben, ©g ift ferner aig ©rforbernig bejeiepnet Worben, bafg bie ®iftrictgärjtefteiien nur burdj bipiomirte Slerjte ju befepen feien. Bun liegt bie Befürchtung nicpt ferne, bafg rnanepe bon biefen biptomirten Slerjten in ipren Sin» forberungen betreffg ber Sinfrecpnung ber ©ebüren gegen» über ber Sanbbebölferung — icp fpreepe natürtidp nidpt bon ben Sinnen, weidpe ja unentgeltlich 3U bepanbeln fein werben, fonbern bon anberen ftranfen, welcpe eben auch nidpt ber* mögiidp finb — infoferne ju weit gepen fönnten, bafg fie ben bon ipnen Bepanbeiten ju pope ©ebüren aufredpnen Werben. Bietteicpt fommen rnanepe biefer Herren ang ©täbten, wo fie gewopnt finb, pöpere ©ebüren aufjuredpnen, aig fie bon ber Sanbbebölferung bedangt werben fönnen, unb eg ift ja nidpt ju bejWeifein, bafg bag Sapitaf, Weidpeg auf bie SiugbÜbung eineg biptomirten Slrjteg baraufgegangeit ift, einige ®aufenb ©nlben beträgt unb jebenfaltg gröfjer ift, aig bag für einen biofjett dSunbarjt. Sillein biefer Umftanb fann boep feinen ©runb für bie Slerjte abgeben, in ben Sinforberungen bejügiidp iprer ©ebüren weiter ju gepen, aig billig ift, unb bie Sanbbebölferung über bag 2Kafj iprer Seiftunggfäpigfeit bei ber ärjtiicpen Bepanblung ju befepweren. Sdp patte eg alfo für jmedmäjjig gepalten, bafg bieg fepon bei ber Beratpung beg ©efepentwurfeg im Siugfcpuffe befprodpen worben wäre, aber ba mir babon nieptg befannt ift, wollte idj mir bie Sinfrage an ben §errn Bericpterftatter ju ftetien erlauben, ob irgenb welcpe tarif» ntäfjige ^Regelung ber ©ebüren für bie anjufteüenben ®i*
ftrictSdrgte in Slu* ftefjt, ober oB btcSfaH» metle# aucfi in ber m erlaffenben 25tenfte§tnftructton etne Se» ftimmung getroffen werben wirb, bamit etnetfetö bte Sanbbeoöiferung bie Serufjignng finbet, baf§ fte ftmfhgbm bei ber är^tiicfjen Sefjanblung ut ber Aufrechnung ber ©ebüren nicfit übermalten werben wirb, unb anbererfettf, bamit auch unfere Aerjte Wiffen, in Weiten ©renjen fte fi^ bejügiicfj ber ©ebüren für bie Uranien tm Sanbe ju galten tjaben werben.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Na to vprašanje se usojam odgovoriti, da po § 13. tega zakona službene dolžnosti okrožnih zdravnikov določuje natančno službeno navodilo, katero bode izdal deželni odbor, dogovorno s političnim deželnim oblastvom. V tem navodilu bode tudi tarifa vsaj za vsa ona opravila zdravnikov, katera morajo opravljati, bodisi na ukaz občine ali na ukaz vlade ali sodisc. Kar se tiče opravil, katera nakladajo sodišča ali vlada, je že določeno po dotičnih naredbah, koliko smejo zdravniki računiti dijet, koliko za pot i. t. d.; koliko smejo računiti za zdravljenje in preiskovanje ubogih, torej v tem oziru ne bode treba ničesar ukreniti. Ukrenili bomo le, koliko smejo zahtevati za pota, ako zdravijo uboge, in sicer po daljavi za kilometer. In to tarifo bodo menda zdravniki uporabljali primeroma tudi pri zdravljenji drugih ljudi. Ne verjamem da bodo zdravniki pretirane terjatve stavili do svojih bolnikov. Ko bi se pa s časom pokazala potreba, da se uredijo tudi za privatno prakso plače, se bode deželni odbor tudi gotovo na to oziral, zlasti ko bi prišle pritožbe, da kateri zdravnik stavlja pretirane terjatve. Potem bode deželni odbor istotako določil, koliko sme največ okrožni zdravnik računiti za svojo pot in druga zdravniška opravila.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri v drugem branji sprejetemu zakonu, kakor ga je gospod poročevalec ravno prečital, tudi v tretjem branji pritrde, naj blagovole vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Finančni odsek nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene.
1.) Deželnemu odboru se naroča, da naj se potom slavne deželne vlade obrne do visokega minislerstva s prošnjo, da naj v smislu lanskega deželnozborovega
sklepa
a)	pritrdi izročitvi Holzapfelnove zapuščine v deželno oskrbovanje, ne da bi se zaračunovali petodstotni doneski k upravnim troskom,
b)	privoli, da se iz Holzapfelnovih dohodkov za gluhoneme deklice v zavodu šolskih sester «¿e Notre Dame» v Šmihelu pri Novem Mestu, dokler deželne koristi ne bodo zahtevale drugačnega ukrepa, preskrbi 20 prostorov po 150 gld. za vsako gojenko, torej v skupnem najvišjem znesku 3000 gld.
2.) Deželnemu odboru se dalje naroča, da naj v slučaji ako visoko ministerstvo pritrdi izročitvi Holzapfelnove zapuščine v deželno oskrbovanje, nemudoma pretresa vprašanje, kje, kako in kedaj bi se dala napraviti lastna gluhonemica, in da naj o tej zadevi poroča prihodnjemu deželnemu zboru.
S tem je rešeno tudi poročilo deželnega odbora v § 9. letnega poročila glede Holzapfelnove ustanove.
(Obvelja brez debate. — SBirb oljne Sebatte an» genomtnen.)______________________
10. Priloga 73. Poročilo finančnega odseka o zgradbi delarničnega poslopja za prisilno delalnico in o drugih naredbah glede razširjenja tega zavoda, katere so se deloma že ukrenile, deloma pa jih bode treba se ukreniti (k prilogi 67.).
10 SSeilage 73. iBertdjt bc§ gutanjau$fd)uffe3 ii&er * beti nufutfitiircnbett 23au eiucs 393ertftiittengcbaubcž fiir ba£ 3timng£arliettif)ttu£ unb iibcr bemnltd) ber (Šrtociterung biefer 5luftalt tljeuS gcirojfcite, tijcils nod) ju treffenbc Mtfjrungen (jur SBeitage 67).
9. Priloga 72. Finančnega odseka poročilo o Holzapfelnovi ustanovi za gluhoneme.
9. fBeiiage 72. Seridjt m ginan$au$id)Mjfe3 betreffenb bie ¿oljapfeffdje Saubftummen^Stiftuug.
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Ker je poročilo finančnega odseka že dalje časa v rokah gospodov poslancev, prosim dovoljenja, da smem citati samo nasvete finančnega odseka. (Ni ugovora. —-	wirb ieitt 2Biberfprucfj er=
ijoben.)
ßeridttcrpatter futkntann:
®ie Beilage be§ SanbeSauSfdjuffeS 9?r. 67 ift fo ein* qehenb unb gut aügefafst, bafs ber fjo^e Sanbtag barau* poHfommen informirt wirb bejüqltcfj ber Segrunbung, Weid) ber ¿inanjauSfcfjufiS für feine Anträge geltenb madjen fanrt gut SBejentlidjen fiub fjier in ber Setlage ?3 bte Anträge wieberhott, welche bereits früher oom jofjen £<™btage angenommen worben finb, befonberS ber Antrag bejußtub ©rweiterung ber gwangSarbettSanftalt Aus bem S a) beS SanbeSauSfdjuffeS gebt f)eroor, bafS bte bte SettragJ feiftung ber ©taatsoerwattung ju ben goften ber ©rwet terung beS 3'lüanß3atbettSijaujeS gefnupfte ^btngung hoben ^Regierung, bafS nämlicf) oon ben unfere 3	3
arbeitSanftaft mitbenü|enben 0ta#arlanbern bte btnbenbe ©rffarung abgegeben werbe, bafS fte bereit jet^f be fdjiiefjung ber Verträge eine bletbenbe, nur mit Bufümmung
ber ^Regierung lösbare 9SerpfCicf)tuttg gur ©enü^ung ratfereS ßwangSarbeitShoufeS burd) bie bärtigen ßwänglinge unb Sorrigenben eingugefjen, nicht erfüllt unb biefe Srftärung oon ben anberen Sänbern bisher nicEjt erreicht werben fönnte. Sitte Sänber erftärten fidj bereit, Verträge auf eine längere ober fürgere ßeit abgufdjliejjen, aber auf bie ftricte ©ebingung ber i)ot)en ^Regierung ift bisher nirgenbS eingegangen wor* ben. Es toirb batjer bem SanbeSauSfdjuffe notijwenbig fein, bieSfattS weitere ©ertjanbiungen mit ben ÜRadjbartänbern gu pflegen, eoentuett ber f)of)ett Regierung öorguftetien, bafS eS unmöglich ift, bie Erfüllung itjrer ©ebingung bei ben anberen Sänbern burdjgufehen.
SnbeS mufste etwas für baS ßwangSarbeitStjauS uor* gefetjrt werben, benn bie Stnntetbungen für bie Slbgabe oon ßwängtingen waren immer tjöfjer, unb man rnufste bereits proöiforifch bamit fid) Reifen, bafS man gur Unterbringung ber Übergängen ßwänglinge ba§ Etjoterafpitat gepachtet ^at. @S ift atfo abfotut nottjwenbig, bafS etwas gur Er* Weiterung ber Slnftatt oorgefetjrt werbe, bamit wir nächften SSinter nidjt wieber in Sßertegenpeit fommen, wo bie ßwänglinge gu unterbringen. Ser ßhtangattSjdjufS fanb batjer, bafS nichts anbereS übrig bteibe, als ben Stntrag beS SanbeSauSfdjuffeS begügtid) beS Staues eines 2Berf* ftättengebänbeS angunetjmen; nadjbent aber bamit für bie Unterbringung ber ftets im SBadjfen begriffenen ßafjt ber auswärtigen ßwänglinge nod) nidjt genügenb oorgetefjrt fein Wirb, namentlich bie igotje Regierung barauf bringt, bafS eine oon ber ßwangSarbeitSanftatt üöttig feparirte ©efferungSanftatt für jugenblidje Eorrigenben tjergeftettt werbe, was im Snterefje ber Steuerung berwafjrtoSter Stinber offenbar wünfdjenSWert ift, fo wirb früher ober fpäter nichts übrigbteiben, at§ ein EorrigenbentjauS gu bauen.
Rachbem aber Ärain für feine ßwangSarbeitSanftatt bereits fo grojje Opfer bringt, fo ift nicht angunetjmen, bafS ber hohe Sanbtag in furger grift einen berartigen Stntrag angunehmen unb wieber einen bebeutenben Stetrag für ben ©an eines tgaufeS für bie jugenbtidjen Eorrigenben gu ootiren geneigt wäre, umfomehr, atS bie ßafjt berfetben in ffirain fetbft nur eine befdjränfte ift unb faum fünf beträgt. Sttte anberen (Sorrigenben entfalten auf bie übrigen Sänber, welche fetjr woht in ber Sage finb, für beren Unterbringung in anberen Slnftatten oorguforgen. ßu biefem gweiten ©efdjiiuffe beS ginangauSfdptffeS wirb natürlich bie ßuftimmung ber hohen Regierung nothwenbig fein. ES ift jeboch nicht gu bezweifeln, bafS bie (Genehmigung erfolgen Werbe, inbent eS ja anbere Sänber gibt, weiche Slnftatten eigens für bie Unterbringung oerwatjrtoSter Äinber hoben unb beStjatb beffer in ber Sage finb, biefetben auf ben richtigen SBeg gurüdguführen, wäfjrenb baS Sanb Sfrain gegenwärtig nicht in ber Sage ift, bie bafür nötigen ftnangiellen Opfer gu bringen. Oer ginangauSfctjufS tjat batjer nur ben Stntrag hiogugefeht, bafS oon bem Staue eines eigenen gmufeS für jugenbiidje Sorrigenben gang ab* gufehen fei, unb empfiehlt bem hohe« gwufe, ber Sanbes* auSfchufS wäre gu beauftragen, bafS er bie wenigen Gorri* genben in anberen Slnftatten unterbringen möchte unb BafS unfere Slnftatt iünftig nur für erwachfene ßwänglinge benüpt werbe.
SBeiterS enthält bie ©ortage auch &en Bericht beS SanbeSauSfdjuffeS begügtid) beS SlnfaitfeS beS ftäbtifdjen (GrunbeS nädjft bem ßwangSarbeitSfjoufe. Oer hoho 2anb=
tag hot feinergeit befdjtoffen, benfetben um 9000 ft. an* gufaufen, weicher ©etrag aber fdjon bamatS atS ein gu hoper erftärt würbe, umfomehr, als auf bem (Gntnbe bie ©eroitut taftet, bafS ieine (Gebäube barauf aufgeführt werben bürfen. Radjbem ber ©etrag ein fetjr hoher war, Würbe atS ©ebingung beS StnfaufeS ber ftäbtifdjen ©ar= cetten um ben ©etrag oon 9000 ft. feftgefept, bafS bie ©tabtgemeinbe oerpftidjtet fein fottte, ben ©erbitutSWeg gu fperreu unb eine neue ©trafje angutegen. Oer SanbeSauS* fctjufS hQt bie ßwangSarbeitSanftatt beauftragt, mit ber ©tabtgemeinbe in Unterhanbtungen gu treten. OieSfattS fdjeinett anfangs feine ©cpwierigfeiten obgewattet gu haben, ©ei ber Slbfaffung beS ©ertrageS aber ftettte fid) bie ©cfUuierigieit heraus, bafS bie (Gemeinbe ben ©erbitutSWeg nicht fperren unb bie neue Strafe auf eigene Soften nicht eröffnen Witt, obwohl baS in Siebe fte£»enbe Oerrain bereits früher oon ber ßwangSarbeitSanftatt occupirt unb barauf aufjer ber im oorigen Saljre erbauten ©pitatSbaracfe auch nod) anbere ©autidjfeiten aufgeführt würben unb bie ßwangSarbeitSanftatt bereits in ungeftörtem ©efipe fid) befinbet. Radjbem nun bie ©tabtgemeinbe fid) weigert, bie ©ebingung gu erfüllen, entftefjt bie grage, was hier gu befdjtiefjen ift. Oer Kaufpreis ift fo poch, bafS biefe ©e= bingung feinergeit fiep Wohl hat rechtfertigen taffen. Es bliebe atfo am Enbe nichts anbereS übrig, atS gu pro* ceffiren. ES fteht jeboch nicht an, wegen einer an ftdp fo unbebeutenben Sache eS auf baS Steufjerfte fommen gu taffen, ben ©efip gu behaupten unb gettenb gu machen, bafS wir nur um biefe ©ebingung ben Sauf eingegangen finb. Oer ginangauSfdjitfS glaubte, bafS biefeS äuferfte SRittet gu oermeiben wäre unb bafS eS bem SanbeSauS* fdjuffe oieUeicht hoch noch möglich fein fönnte, bie ©tabt* gemeinbe gu einem anberen ©efdjtuffe gu bewegen, im fchtimmften gatte aber wäre ber SanbeSauSfcfjufS gu be* auftragen, biefe Sache beftmöglidjft gu finatifiren. @S wirb bieS umfo eher möglich fein, atS einer biefer ©eroitutswege bereits oon ber ßwangSarbeitSanftatt abgefperrt würbe, ohne bafS feit fed)§ SRonaten bieSfattS eine Silage bagegen erhoben worben wäre.
Oie ©tabtgemeinbe fjot houptfäcpticp baS ©ebenfen, bafS fie in einer ©efihftörungSftage feitenS ber ©eroituts* berechtigten unterliegen fönnte. Slber ich gtoube, bafS hier ein Sorthum obwalten mufS, bie ©tabtgemeinbe hot in einem analogen gatte fdjon in alten Snftangen gefiegt, ba bie ©tabtgemeinbe ftets berechtiget ift, auS öffentlichen 9tüd= fisten ©trafjen unb SBege gu eröffnen ober auch gu fperren.
SöaS ben fonftigen ©eriept beS SanbeSauSfdjuffeS be* trifft über ben ©au ber SSJafchfüche unb Orodenfammer, über Umbauten im Defonomie* unb im gjauptgebäube, fo entfpredjen bie getroffenen SRahregetn mehr ober Weniger ben ©efdjtüffen beS popen SanbtageS unb entfprechen aud) ben Stnforberungen, wetepe bieSfattS oon ©eite beS ©ani= tätSreferenten gefteßt würben. Sttte biefe ©autiepfeiten finb bereits auSgefüprt, unb ber ginangaitSfdjufS glaubt in biefer ©egiefjung nichts anbereS beantragen gu fotten, atS bie (Genehmigung ber oom SanbeSauSfdjitffe getroffenen ©orfefjrungen betreffs ber Slffanirung unb Erweiterung beS ßwangSarbeitShaufeS.
SaS ben ©eridjt über bie ©erWenbung ber ßwättg» tinge für getb= unb ©trafjenarbeiten betrifft, fo höbe id)
nur auf Seite 19 ber «Beilage 67 einen Srucffet)ter ja berichtigen. ®§ bafS bie ©infchräufuttg ber Äunben* arbeit eine bebeutenbe §erabminberung beS §anbwerts= betriebet ber Slnftatt jur goige ^atte: fSas ®ttrogni8 berfeiben trat im 3ai}re 1885 7286 ft., tut »e 1886 6551 ft., bagegen im Satire 1887 nur mehr 3400 fl.»
«Run, meine geehrten Herren, baS ftnb nicht ©ulben, fonbern baS finb StrheitSfcheine, ausgeführte Arbeiten, unb nacbbem bie Äunbenarheiten uoHftäubig emgefteUt ftnb, fo bat bie Slnjapi gegen bas Sah* 1886 eine bebeutenbe §erabminberung erfahren, eS fittb nur 3400 Slrbeiten
auSgeführt morben.	,	. f,
Srofebem finb jeboch bie ©tnnahmen ber Slnftalt be* beutenb geftiegen; bie 3Ra|reget, bafs bie ^wängltnge auch außerhalb ber Slnftalt ju gelb* unb ©trapenbauten ber* tüenbet ttjctbctt, f)at fic^ fotüoljl iit öfouonufdjer qI3 üuü) in fanitarer Vejiehung fef)r gut bewährt.
3m ©rohen unb ©anjen ift, wie gefagt, bas ©r* trägnis ber Slnftatt ein größeres geworben, als ¿ur «fett ber Äunbenarheit. ©S ift heroorjuheben, baj§ oon Seite ber RwangSarheitShauSberwaltung altes SKöglidge gef^ehen ift, um baS Sntereffe beS SanbeS ju wahren, unb bafs bie Verwaltung bafür alle Stnerfennung oerbient.
®amit, glaube ich, wären b«e Anträge, bie jufteilen ich wir ertauben werbe, hmreictienb motioirt. Sie anträge beS ginanjausfchuffeS lauten:
«Ser hohe Sanbtag wolle befchltefjen:
1) Ser hohe Sanbtag wolle bie oom SanbeSauSfchuffe getroffenen Vorfehrungen betreffs ber Stffanirung unb @r* Weiterung beS «fwangsatbeitshaufeS genehmigen.
2.	) Von ber fperftettung einer oom gwangSarbettS* häufe böffig abjufoubernben VefferungSanftalt für jugenb-ticbe ©orrigenben wirb abgefeljen, unb ift bie h°he me= gierung um ©enehmigung biefeS VefchtuffeS ju erfuchett.
«Rad) ber ßuftimmung ber hohen f. f. ^Regierung ju biefent Vefchluffe finb bie bie gegenwärtige ©orrigenben* abtheilung mitbenü|enben Sänber oon ber Sluftaffung btefer Slnftatt mit bem ®rfucf)en ju üerftänbigen, für anberweittge Unterbringung ihrer jugenbüchen ©orrigenben möglichft halb oonuforgen.
3.	) Ser SanbeSauSfchufS wirb beauftragt, mit aus* Wärtigen VefferungSanftalten wegen Uebernaljme oon frat* nifcfien jugenbliiien ßorrigenben ein Uebereinfommen ju treffen, unb ermächtiget, bie bieSfäffigen Soften aus bem RwangSarbeitshauSfonbe ju beftreiten.
4.	) Ser SanbeSauSfchufS wirb beauftragt, bte Stuf-führung eines SBerfftättengebäubeä nach bem borgeiegten «Klane unb Äoftenboranfdhlage unb ben Vau einer ©otj* fcEjupfe mit gemauerten Pfeilern im Vetrage oon ungefähr 3000 fl. für teuere oornehmen 51t taffen unb baS Aöthtge mit thunlichfter Vefchlemtigung ju oeranlaffen mit mucr* fid)t batauf, baf§ alle biefe Vauten bis längftenS ©nbe September 1888 fertigpftelien finb.
5.	) Sie für biefe Neubauten anerlaufenben Soften finb oom «JwangSarbeitShauSfonbe ju beftreiten, unb wirb bemfelben ju biefem Vet)ufe ein VorfchufSijöchftbetrag oon 40.000 fl. au§ bem Sanbesfonbe unter ber Vebingung he* williget, bafS berfelbe fo halb als möglich refunbirt wirb unb bafs ber Slnfprucl) beS SanbeS Ärain für eine ent* fpredjenbe VeitragSleiftung ber Staatsoerwaltung für fämmt* liehe bisher nur oorfchufsweife oom Sanbesfonbe übernom*
menen, fowie auch für bie weiterhin noch anerlaufenben Soften ber Slffanirung unb ©rweiterung ber Slnftatt auf* rechterhatten wirb.
6) Ser SanbeSauSfchufS wirb jur nochmaligen ©in* bringung einer Vorftellung an baS hohe SMinifiemm beS Snnern wegen ©rleidhterung ber ju treffenben Veretnbarun* gen mit ben bie .QwangSarbeitSanftalt mitbenühenben Säubern ermächtiget unb jugleidj beauftragt, bie bezüglichen, bem boben Sanbtage jur guftimmung oorjutegenben Vet* tragsentwürfe in ber SBeife oorjuberetten, bafs bann mit «Ritcificht auf ben jutäffigen Vetagraum ber Slnftalt bte Slbgabe ber «fwänglinqe nach bem Vertjältniffe ber btS* herigen Sheilnahme ber Sänber auf eine möglichft lange Reitbauer gugefidhert unb ein tperabgefjen unter bte btSl)ertge VerpflegStape oon 50 !r. per Äopf unb Sag bet m rate* lenben ©rfparniffen in ber Vegie erft nach ootlftänbiger Vergütung ber SlffanirungS* unb ©rweiterungSfoften ber Slnftalt an baS Sanb Ärain bebungen werbe.
7.	) Ser SanbeSauSfchufS wirb beauftragt, bet ber Ver* gebung ber Slrbeiter. bie Vebingung ju ftetlcn, bafs ber Vauunternehmer Die «Dlattrer unb ^anblanger, fowett folcrje in ber Slnftalt jur Verfügung ftepen, gegen angemeffeneS ©ntgelt *u oerwenben haben wirb, unb bafs bte Stfchler*, Slnftreidher*, ©lafer*, ®cl)lofferarbeiten unb bie ©ifeitlieferun* gen oon ber Slnftalt, foweit thunlich, in eigener «Regte beforgt, rüdfichtlich im Stccorb* ober befchräniten Dffertwege beft*
möglich angefchafft werben.	t .,	.
8.	) Ser SanbeSauSfchufS Wirb beauftragt, bejtehungS* weife ermächtiget, bie Sifferenjen, welche fi<h gegenüber ber ©tabtgemeinbe Saibach bezüglich ber ©trafcenanlage ergeben haben, beftmöglich ju fchticlften unb ben Vertrag wegen Slnfauf beS ©runbeS ju finaliftren.
(Vsi predlogi obveljajo v drugem in tretjem branji. — Sitte Slnträge werben in jweiter unb britter Sefung an* genommen.)	_____
11. Priloga 79. Poročilo finančnega odseka:
11.	fSetlage 79. $cridjt m ginrtujau^d)ufie§:
a)	o splošni javni bolnici v Ljubljani (k prilogi 54.),
a)	betreffenb bas afigenteinc öffentliche Oranten* hau§ in Saibach (jur Beilage 54);
b)	o zgradbi dveh oddelkov v blaznici na Studenci (k prilogi 45.),
b)	betreffenb ben £ubau oon gtoei Abteilungen in ber 3rrenanftalt gn ©tubenec (jur Sei* läge 45);
c)	o zgradbi bolnice za kužne bolezni (k prilogi 49.),
c)	in betreff ©rbaunng eines 3nfecttonSfpttaleS (jur Beilage 49).
Poročevalec dr. vitez Bleiweis:
Slavni zbor! Usojam se v prvi vrsti omeniti, da je bilo poročilo že tiskano pred tretjim branjem v odseku in da se je pri tretjem branji prvemu predlogu
dodal še dodatek, kateri se glasi tako: za besedama * kraji mesta» naj se doda: «ako se zdolej pod a) in b) omenjene razprave ugodno zvrSé», nadalje naj se beseda «namreč» uvrsti pri sledečem stavku, tako, da se bode glasil: «V izpeljavo tega sklepa pooblašča se namreč deželni odbor» — prosim, naj se to popravi v tiskanem poročilu.
Usojal se bom brati potem predloge, in dovolite mi z ozirom na to, da imate že poročilo v rokah, le nekaj besedi:
Ko se je lanskega leta govorilo o raznih zgradbah v bolnici in blaznici, ko se je reklo, da je treba tudi zidati bolnico za infekcijozne bolezni, izrekla se je tudi misel, da bi se prodala ali skrbelo za to, da se sčasoma odmakne bolnica iz sedanjih prostorov. Ker je bila ta misel res uvažanja vredna, je deželni odbor tudi v tem oziru nekaj predobravnav pričel, in te predobravnave so bile tako ugodne, da je misliti mogoče, da se bode ta namera tudi zvršiti dala sčasoma. Finančni odsek je v tem oziru računil in iz teh številk razvidel, da nikakor ne bi bilo nemogoče, da bi se ta projekt zvršil, ako bi bili vsi interesenti, katerih je prav veliko v našem mestu, ne samo teoretično, ampak tudi praktično pokazali svojo voljo, pomagati deželi, da bise ta velevažna stvar: umaknenje bolnice iz sedanjega prostora, zvršila. Ko je pa finančni odsek prišel do prepričanja, da bi bilo to mogoče, je moral tudi dosledno skleniti, da se vse druge priprave za prezidanje, poprave in prenaredbe odlože do tistega časa, ko bode to vprašanje principijelno rešeno, in zatorej Vam danes finančni odsek ničesar drugega ne predlaga, nego zidanje dveh oddelkov v blaznici na Studenci. To vprašanje pa ni v zvezi s prenaredbo ali umaknenjem deželne bolnice, in ker je, kakor je v poročilu navedeno, skrajni čas, da se v tem oziru kaj stori, predlagamo letos le, da se dozidata dva oddelka na Studenci in v ta namen vstavi potrebni kredit, vse drugo pa odloži do tistega časa, ko bode deželni odbor imel priliko govoriti o zidanji nove bolnice. .
Dovoljujem si prebrati predloge finančnega odseka. Glasé se:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1.) Z ozirom na neodstranljive nedostatke in pomanjkanje prostora v sedanji bolnišnici, dalje z ozirom na to, da je za napredek, razširjatev in olepšavo glavnega mesta neobhodno potrebno, da se umakne bolnišnica iz sedanjega prostora, sklene deželni zbor zgraditi novo bolnišnico na drugem in primernem kraji mesta, ako se zdolej pod a) in b) omenjene razprave ugodno zvršč.
V izpeljavo tega sklepa pooblašča se namreč deželni odbor:
a)	dogovoriti se z mestno občino ljubljansko in s posestniki, ki imajo hiše in zemljišča blizu bolnišnice, glede doneskov k stavbnemu zakladu za zgradbo bolnišnice na drugem mestu;
b)	prositi slavno kranjsko hranilnico podpore v ta humanitarni namen in
c)	prihodnjemu deželnemu zboru poročati o vspehih teh obravnav, eventualno nakupiti primeren stav-
ben svet, ter predložiti načrte in proračune troškov
za zgradbo nove bolnišnice.
2.	) Za blaznico na Studenci se dovoli sezidati dva oddelka s prostorom za 72 umobolnih, 36 moških in 36 ženskih, s skupnim stavbnim zneskom 66.000 gld.
3.	) Za stavbne troške leta 1888. se dovoli znesek
38.000	gld. iz deželnega zaklada.
4.	) Deželnemu odboru se naroča, da te stavbe, katere se imajo zvršiti v letih 1888 in 1889, odda na podlagi načrtov, potrjenih od slavnega deželnega zbora v 8. seji dne 21. aprila 1877, potom javne konkurencije.
5.	) Zgradba kopališča v sedanji bolnišnici, zgradba bolnišnice za kužne bolezni, nakup njive za omenjeno zgradbo in prodaja poljanske podružnice, kar je bil nasvetoval deželni odbor v prilogah 45 in 49, se ne zvrše.
(Predlogi obveljajo brez debate v drugem in tretjem branji. — ®ie Anträge toerben oljne Debatte in Jtoeiter unb britter Sefung angenommen.)
12. Priloga 75. Poročilo upravnega odseka o načrtu zakona zadevajoč povračilo škod, storjenih po lovu in divjačini (k prilogi 30.).
12. 23eiiage 75. $erid)t bež SBertoaltimgžausfdjufiež itter ben ®efeisetittmtri betreffenb beit ©rfaij Don 3agb' unb 2BiIbfd)aben (jur ŠBetiage 30).
Poročevalec Hren:
Slavni zbor! Načrt zakona, katerega je bil predložil deželni odbor v prilogi 30., je izvod naloga, katerega mu je bil dal deželni zbor vil. seji lanskega zasedanja. Zakon ta ima ustrezati že davno spoznani potrebi novega zakona, ker dotična določila glede od-merjenja lovskih škod so že stara nad 10 let in je torej že davno spoznana potreba, da se nadomeste z novimi. Ker je slavni deželni zbor že s svojim lanskim sklepom spoznal potrebo novega zakona, in ker je pričakovati, da bode dosledno temu ostal tudi danes na tistem stališči, se mi ne zdi potreba, na široko razpravljati potrebo tega zakona; zatorej mislim, naj bi slavni zbor na podlagi popravljenega načrta, kakor ga je izdelal upravni odsek in je bil razdelen v prilogi 75., prešel v specijalno debato.
Predloga, katera upravni odsek stavi v prilogi 75., se glaseta:
1.	) Priloženemu načrtu zakona se pritrdi.
2)em Miegenben @efe|entwurfe toirb bie guftimmung ertfjeilt.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da temu zakonu pridobi Najvišje potrdilo.
®er £anbe§aits]cf)uj§ mirb heauftragt, jur biefett ®e= fe^enttourf bie Sitterijbijfie ©anction ju ertoirfeu.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato.
38
226
XIV. seja dné 17. januarja 1888. — XIV. Sifeung am 17. .Sftnncr 1888.
Poslanec ces. svét. Murnik:
Ne bom stavljal o predležečem predmetu nikakega nasveta, ampak o stvari, katera je z divjačino v zvezi, želim staviti predlog in prosim, da bi slavni zbor koncem te obravnave tudi o tem predlogu blagovolil obravnavati in sklepati.
Moj predlog se glasi:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, deželni zakon od 20. decembra 1874, o tem, v katerem času naj se divjačina ne pokončava, pretresati in potrebne pre-membe zakona v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru predložiti.
Z dovoljenjem prečastitega gospoda predsednika bom tudi prav na kratko ta predlog utemeljil. Mnogokrat se namreč od onih, kateri so lovci, pa tudi od poljedelcev, pritožbe slišijo zoper nekatere določbe sedanjega zakona od 20. decembra 1874.1. in mislim, če le ene omenjam, se bode previdelo, da je stvar tako važna, da je pretresovanje in prenaredba tega zakona potrebna. Pod št. 16. omenja se v tem zakonu divji golob in določuje, da se divji golob od 15. aprila do 15. avgusta ne sme niti loviti, niti jeti, niti ubijati. Mnogo se je že o tem govorilo, tudi v c. kr. kmetijske družbe občnem zboru, in reklo se je, da bi ta žival mnogo manj škodovala, ko bi se izreklo postavno, da se vsak čas sme loviti ali ubijati. To posebno čutijo kmetovalci ljubljanske okolice in to tudi zarad tega, ker ta žival ni samo s tem zadovoljna, da bi pobirala vsejano žito, ampak tudi zrna izkopava in pojé. Nadalje so mi nekateri omenili, da tudi določba pod št. 13. v dotični postavi ni primerna za naše kraje, ker se tam določuje, da se gozdna jerebica in snežna jerebica od 1. junija do 15. avgusta ne smeta loviti, ne jeti, ne pobijati. Zvedenci trde, da je to gotovo prekratek čas za te dve živalici, ker imata premalo časa za valenje in so lovci mnenja, da bi se moral ta čas podaljšati. Nekateri menijo od 1, aprila do
15.	avgusta. Ne bom se zarad poznega časa spuščal v daljno razpravo o vsi tej stvari; mislim pa, da bode iz kratkih teh besed vsakdo lahko sprevidel, naj si bode lovec ali kmetovalec, da je v resnici potrebna sprememba te postave v nekaterih točkah. To so čutili tudi drugi deželni zastopi, ker je skoro v vsaki deželi prvotna postava, ki se je povsod približno enako glasila, bila že prenarejena.
Priporočam torej, naj bi slavni zbor prešel v obravnavo o tej resoluciji in jo končno sprejel.
Deželni glavar:
Po mojem mnenji je predlog gospoda poslanca Murnika prav za prav samostalen predlog, ali ako slavni zbor ne nasprotuje temu, je mogoče, da koncem seje o tem obravnavamo. (Klici — 3tufe: Ne koncem seje, ampak koncem te točke dnevnega reda.)
Poročevalec Hren:
Tudi po mojem mnenji je nasvet gospoda poslanca Murnika samostalni predlog, ki cika na to, da bi se sprejela resolucija, s katero se dá deželnemu
odboru posebna naloga, ker je za ta predmet potreba posebnih poizvedeb in se torej stvar danes v vsebini rešiti ne more. Mislim, da bi se, ker ne gre za meri-torično rešitev, koncem te obravnave razpravljalo o dotičnem predlogu.
Deželni glavar:
Ako ni ugovora, bomo tako ravnali, in preidemo sedaj v specijalno debato o odsekovem predlogu.
(Ni ugovora. — (g§ toirb feitt SStbetjpruci) erfjohen.)
Poročevalec Hren:
(Bere § 1. iz priloge 75. — Sie§t § 1 au§ ber SBeiíage 75.)
V odstavku pod črko b) je pomota, in se naj mesto «divjaške vrste» postavi «divjačinske vrste».
Določila tega paragrafa naslanjajo se bistveno na pravna načela našega državljanskega zakonika in ravno tako na načela natornega prava, ker je naravno, da je tisti, ki je komu škodo napravil, tudi dolžan, škodo povrniti, naj si bode ta škoda storjena na osebi, na zdravji ali premoženji. Dosledno temu določuje naš državljanski zakonik v § 1295., da ima vsakdo pravico, terjati od poškodovanca povračilo škode, katero mu je ta po krivdi prizadejal. Gotovo pa je krivda, ako kdo tako ravna, bodisi hoté ali po zanikernosti, da komu drugemu kvar dela na premoženji. — Kar se tiče vsebine tega paragrafa, kakor ga je stilizoval upravni odsek v neki spremembi mimo načrta deželnega odbora, je pojasneno stališče upravnega odseka v poročilu njegovem in iz tega razvidno, zakaj se je upravnemu odseku zdelo umestno, neka določila prvega zakonovega načrta spremeniti, namreč, da se pod črko a) med škodovalci navajajo tudi lovski psi. Druga sprememba nahaja se pod črko b) prvega paragrafa; upravnemu odseku se je namreč zdelo opravičeno, omejiti dolžnost povrnitve škode le na tiste vrste divjačine, za katero si je lovski upravičenec pravico lova pridobil, in katere so se zakonom z dné 20. decembra 1874 vzele pod posebno svoje varstvo. Zavoljo tega mislim, da se s tem določilom popolnoma ustreza načelom državljanskega prava, in torej predlagam, da ga slavni zbor sprejme tako, kakor sem ga čital. Gotovo bi namreč ne ugajalo pravičnim načelom, ko bi se storil zakupnik lova zagovornega in se mu nalagala dolžnost odškodbe gledé tistega kvara, ki ga je na zemljišči ali pridelkih napravila divja zverjad, recimo medved, ker ta ne spada med lovno divjino, katero sme loviti le lovski zakupnik, ampak je zverjad, katero sme vsakdo ubiti. — Pri stilizovanji dotičnega odstavka držal se je upravni odsek besedi v načrtanem zakonu, kakor ga je ravno tekom letošnjega zasedanja vlada predložila v deželnem zboru koroškem.
Poslanec Kersnik:
Tudi s tem novim izrazom se ne morem prav sprijazniti, namreč da rečemo «divjačinske vrste». Mislim, da ni treba bati se tako tistega genetiva in
predlagam torej, naj se reče: «tiste vrste divjačine»; to je razumljivo, pa tudi slabih dovtipov ne bode mogoče delati, kakor pri «divjaških» in «divjačinskih».
(Se podpira. — SBirb unterftnjjt.)
Poročevalec Hren;
Ta popravek je le slovniškega pomena, in v tem oziru se ne morem smatrati strokovnjaka, ampak pomenil sem se z drugimi, ki imajo za to veljavnost, in zatorej ostanem pri svojem predlogu, naj se reče: «divjačinske vrste».
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki so za predlog s spremembo, nasvetovano po gospodu Kersniku, naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Slngenontmen.)
Poročevalec Hren;
(Bere § 2. — Siežt § 2.)
Ta določba je izvod načela § 1301. o. d. z., kateri pravi, da jih je več za škodo odgovornih takrat, če so skupno pripomogli k škodi; to pa je gotovo, če je več zakupnikov pri enem lovu, da so vsi odgovorni za škodo, katero so ali sami storili, ali njihovi gostje, ali njihovo lovsko osobje.
(Obvelja. — SIngettommen.)
(Bere § 3. — £ie§t § 3.)
Ta paragraf se sklicuje izrecno na določila državljanskega zakonika, katera se nahajajo v § 1302., ki določuje, da je tistemu, kateri je škodo povrnil, prihranjena pravica, poprijeti ostale za povračilo. Ker ta paragraf ne določuje torej nič novega, predlaga upravni odsek, nespremenjenega po načrtu deželnega odbora sprejeti.
(Obvelja. — SIngenommen.)
(Bere § 4 — fiiešt § 4.)
Ta paragraf je sicer nekoliko, pa le stilistično prenarejen mimo tistega, kakor ga je predlagal deželni odbor, in ustanavlja neko izjemo od glavnega načela § 1. Ta pravi, da je škodo, storjeno po lovu ali divjačini, v obče povrniti. Paragraf 4. pa ustanavlja neko izjemo, da le pod nekaterimi pogoji, ako je namreč tudi poškodovanec sam to storil, kar mu zakon nalaga; ta paragraf namreč pravi, naj tudi poškodovanec sam skrbi za svoje blago, da se mu škoda ne dela, in le, ako je storil, kar vsak dober gospodar navadno za obrambo svoje lastnine stori, je dolžnost upravičenca lova, mu škodo povrniti. Ako bi pa zanemaril, kar bi bilo po navedenih načelih njegova dolžnost, bi tudi pravico na povrnitev storjene mu škode zgubil. Zatorej se usojam, ker se tudi bistvene spremembe mimo načrta deželnega odbora tukaj ne nahajajo in ker so nasvetovana načela navadna in prav pravična, nasvetovati, naj slavni zbor blagovoli pritrditi temu paragrafu.
Poslanec dr. Poklukar:
Ne da bi nameraval pri § 4. predlagati kako premembo, ampak zato, ker ¿je on za kmetijstvo našo, izrecno za sadjerejo najvažniši paragraf, hočem na kratko naglašati določbe, kakoršne so bile v upravnem odseku predložene, in premembe, katere je mislil tukaj skleniti v prvi vrsti na korist sadjereje naše.
Že v predlogu zakona bilo je določeno, da gospodar, sadjerejec ni vezan, ograditi svoje vrte in polja, ograja mu je na vsak način odpuščena. Postalo pa je vprašanje po drugi polovici tega paragrafa nejasno, kar je dolžan storiti v varstvo svojih zasadov, da se mu najemnik lova ne more ustavljati glede povrnitve dotične škode. Po prejšnjih besedah tega paragrafa ostalo bi popolnoma nejasno, kar je v ta namen storiti dolžan, ali sadno drevje pobeliti, obvezati s slamo v zimskem času ali s čim drugim. Ker ima zajec velik strah pred češminovimi vejami, je menda dolžan, s češminovimi vejami oviti sadno deblo. Upravni odsek je mislil, da pravo zadene, ako se tega drži, kar dober gospodar vsakega kraja v varstvo sadnega drevja navadno stori. Ta pomen ima pre-memba, katero je upravni odsek nasvetoval z dostavkom, da je škoda vsled tega nastopila, ker je oškodovanec opustil tiste na dotičnem kraji navadne priprave, s katerimi dober gospodar take stvari navadno zavaruje.
To pa izraža ono ožjo mejo, tako da se ne bode, n. pr. na Dolenjskem, kjer je sadno drevje skoz in skoz prosto, zahtevalo ono, kar imamo na Notranjskem navadno, ali kar je tudi na Gorenjskem. Na Notranjskem je ograjanje navadno s suhim zidovjem, na Gorenjskem z lesenimi plotovi, na Dolenjskem sploh ni zavarovano. Kar se pa druge brani tiče, mislil je upravni odsek, naj vsak, ki ima pravico, zahtevati od-škodbo, tudi stori to, kar stori dober gospodar dot.ič-nega okraja. S tem se bode ustreglo zahtevam sadje-rejcev in lovcev, kateri imajo veselje zajce streljati.
Poročevalec Hren:
Na to nimam ničesar omeniti, ker je gospod predgovornik le izpeljal nagibe, kateri so bili merodajni za upravni odsek pri sklepanji o tem paragrafu, kateremu naj slavni zbor blagovoli pritrditi.
(Obvelja. — SIngenommen.)
(Bere § 5. — Siežt § 5.)
Tudi ta določba je čisto naravna in se sama ob sebi razume. Škoda je le tista kvar, ki se komu dejansko zgodi. Včasih jo ni mogoče po iznesku kon-štatovati precej, ko se je zgodila, posebno, ako se to zgodi na poljskih pridelkih o takem času, ko tudi cenilec ne more natanko preudariti, kateri kvarni nasledki bodo nastopili. Včasi se spomladi drevesca oškrebajo in oglodajo, pa se zopet obrastejo; lub se na drevescu popravi in potem se šele vidi, da škoda ni taka, kakor se je bilo v prvem trenutku bati. Zato § 5. ustanavlja, da, če se v takem primerljeji škoda iz začetka ne more številoma določiti, je treba to šele kasneje storiti. To je v zvezi z določilom § 7., o katerem bom pozneje govoril, ker ta paragraf naklada
38*
oškodovancu dolžnost, o pravem času za to skrbeti, da se pred žetvijo škoda določi. Prosim torej, naj se ta paragraf, kateri je soglasen s § 5. deželno-odboro-vega načrta, sprejme.
(Obvelja. — Ingenommen.)
(Bere § 6. — Sielt § 6.)
Ta paragraf, kakor sem ga čital, je v soglasji^ s S 6 deželno-odborovega načrta, samo da ima ta načrt v drugem odstavku še drugo določilo, katero je odsek tukaj izpustil, da je namreč pritožbe zoper razsodbe prve stopinje podati deželnemu oblastvu, ter ga uvrstil v § 11. ki natančneje ustanavlja pravna sredstva, katera so zoper razsodbe sploh, torej tudi one prve instance, dopustne.
Predlagam, naj bi se tudi ta paragraf, kakor sem ga prečital, sprejel.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere' § 7. — Sielt § 7.)
Naj pred moram omeniti, da se je v drugem odstavku nemškega teksta vrinil tiskovni pogrešek, ter se mora reči: «bal Aujudjen um bte Abjcfja^ung» mestu «bal Attfud&en unb bie Abjdjäfeung», prosim naj se to popravi in paragraf sprejme po odsekovem
nasvetu.
Poslanec dr. Papež:
Usojam si predlagati neko spremembo glede prvega odstavka; tu naj se uvrsti za besedo «tudi» beseda «pravočasno». To je v smislu jasnosti postave, kajti sedaj je tudi mogoče, da bi oškodovanec prekratek čas pred žetvijo oglasil svojo prošnjo ali da bi precej, ko zahteva povračilo, v istej prošnji ob enem izražal prošnjo, naj se ceni škoda. Nobeno ne bi bilo pravočasno, in zatorej predlagam spremembo, da bode postava jasna in se ne bode zlorabila niti od strani strank, niti od strani oblasti, kar se tudi včasi godi.
V	drugem odstavku pa predlagam, ako se prva prenaredba sprejme, zbrisati besede «do začetka žetve».
V	nemškem tekstu naj se v zadnji vrsti prvega odstavka za besedo «jubem» uvrsti beseda «reajtjeittg» in v zadnjem odstavku besede «bil jum Segtnne ber ©rute» zbrišejo.
(Se podpira. — AJtrb unterjM|t.)
Poročevalec Hren:
Jaz se popolnoma s lem strinjam. Ko bi bila ta stvar sprožena v odseku, bi se bil predlog go ovo sprejel, ker je zares treba, ako je škodo ceniti še^ e ob času žetve, da poškodovanec pravočasno žetve cas naznani oblastvu; jaz se torej strinjam s piemem-bami, katere nasvetuje gospod poslanec dr. rape in prosim, naj se jim pritrdi.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere § 8. — Sielt § 8.)
Če primerjate, častiti gospodje, načrt zakona upravnega odseka z načrtom, katerega je predložil deželni odbor, vidite, da je prav za prav ta pre-menjeni paragraf sestavljen iz §§ 7., 9. in 10. prvot-
nega načrta. V bistvu so se sprejela določila onega načrta, kakor je bil iz začetka predložen, samo nekaj se je prenaredilo v tem smislu, da je tukaj odločeno, da poizvedbe in tudi cenitev se imajo redno m praviloma vršiti po dotičnem županu ali občinskem predstojniku, ne pa po političnem oblastvu, kajti po načrtu deželnega odbora je v § 9. le rečeno, da sme politično oblastvo z vršiti potrebne poizvedbe po županu, to pa se je zgodilo samo oziraje se na dotične poškodovance same in zarad znižanja troskov, kajti včasih je res škoda tako neznatna, da bi bilo neprimerno vec troškov, ko bi morala komisija od političnega oblastva na lice mesta iti in tam škodo poizvedovat; torej je res umestno, da se škoda ceni in poizvedbe vrše po dotičnem županu. Le izredoma, ako bi se političnemu oblastvu zdelo primerno, škodo cenili po svojem poslaniku, naj politično oblastvo to stori; n. pr. ako je škoda znamenita, ali ako lovski opravičenec sam to zahteva, ali če je župan sam interesent oziroma n pr ako je on sam zakupnik lova l. t. d. To so pa le izjeme, pravilo je, da župan sam s pomočjo cenilcev škodo ceni in poizveduje. To je gotovo bolje kakor ono, kar določuje § 9. načrta deželnega odbora. Vsakako pa se ima pred poizvedbami, naj jih vodi uradnik ali župan, poskusiti poravnati stranke.
To so najvažniše določbe tega paragrafa, oziroma spremembe, katere je upravni odsek pri prvotnem načrtu postave storil. Mislim, da se bode ravno s temi določili popolnoma zadostilo vsem zahtevam,^ posebno posestnikov samih, in zatorej toplo priporočam, naj slavni zbor ta paragraf sprejme.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere § 9. — Sielt § 9.)
Poslanec Kersnik:
K zadnjemu odstavku bi stavil predlog, naj se spremeni in bom to kratko utemeljil. Tukaj se namreč določuje, da sme oblastvo troske razdeliti, ako od njega priznano povračilo škode ne doseže polovice tistega zneska, katerega je lovski upravičenec pred cenitvijo škode oškodovancu brez vspeha ponujal na poravnavni poti.
Torej je tukaj že po zakonu opravičenec zavezan, prvi staviti ponudbo. Beklo se bode, da poškodovanec ne sme ali prav za prav ni zavezan staviti zahteve, in sicer po številki (gifferma£ig). — § 7. pa govori o poskusu poravnave in pri tistem pride vender tudi poškodovanec in mora priti v položaj, da stav svojo zahtevo, in mislim, da, ako se primerna razdelitev troškov ne drži ponudbe opravičenca, ampak bolj zahteve oškodovanca, bomo obema strankama bolje ugodili in zaprečil se bo marsikten neplodni prepir. Zato bi nasvetoval, naj se glasi tretji odstavek 8 9. tako-le: «Oblastvo sme sicer troške porazmerno deliti in sicer v razmeri zahteve povračila, stav je pri poravnavnem poskusu (§ 7.) s pripoznano škodo, ako ta ne doseže polovice ali vsaj polovico zah ®. J «®ie S3ef)orbe farni iibrigeul bte Sloften majjig tijeilen, unb jmar im «erfjaftmffe bel betm *er'
gleidjlDerjudje (§ 7) gefteEten @rfa£anfarudje§ ju bem ju= eriannten Štaben, toetrn ber te|tere nidjt ober uur bte §alfte ber erfteren erreidjt».
(Se podpira. — SBirb unterftufct.)
Poslanec Detela:
Moram se temu nasvetu protiviti, ker je bil ravno ta stavek dobro premišljen in se je o tem natanko določilo, ker se je videlo, da se le na ta način varuje oškodovanec še večje škode, ako toži. Štajerska postava ima do sedaj določbo primeroma tako, kakor jo gospod poslanec Kersnik sedaj predlaga. Ta določba je provzročila na Štajarskem, da so oškodovanci veliko troskov za obravnave trpeli. Ako je n. pr. nekdo svojo škodo cenil na 10 gld. in mu je bilo potem pri-poznano le 7 gld., je dotična oblast lehko rekla: «Razloček 3 gld. je vže tako izdaten», da je bila terjatev prenapeta, in je torej oškodovanca obsodila v povrnitev troskov obravnave; tako da je končno plačal veliko več troškov, kakor je znašala mu prisojena odškodnina. To pritožbo sem na Štajarskem od več strani slišal, in reklo se je, da se vsak boji, odškodovanje potom postave zahtevati, ker ne ve, če ne bode v povrnitev troškov obravnave obsojen, ki morebiti več znašajo kakor njegova škoda. Ravno zarad tega se je v predlogu deželnega odbora, kakor tudi v odsekovem predlogu predlagala določba, kateri nasprotuje gospod poslanec Kersnik. Da je opravičena, bi še na kratko s tem dokazal.
Deželni odbor štajerski obrnil se je, ko je slišal, da bomo mi predrugačili načrt postave o povračilu škode po lovu in divjačini, do deželnega odbora kranjskega in prosil, naj se mu pošlje dotični načrt. Deželni odbor je tej želi ustregel in profil, naj pošlje deželni odbor štajarski tudi novi načrt postave, katero namerava deželnemu zboru predložiti. Deželni odbor je res dobil iz Gradca ta načrt in iz njega razvidel, da se je sprejelo v štajarski načrt iz načrta deželnega odbora kranjskega skoro od besede do besede ravno to novo določbo glede razdelitve troškov. Ker so v deželnem odboru štajarskem strokovnjaki in jako odlični juristi, kateri niso imeli nobenega pomisleka, sprejeti dotični odstavek, kakor je tukaj, ne vem, zakaj bi pri nas ne sprejeli te določbe, ki meri le na to, naj se varuje oškodovanec še večje škode, namreč da bi ne bil obsojen v povrnitev troškov, ki znajo presegati pripo-znano mu odškodnino. Torej prosim slavni zbor, naj sprejme ta odstavek po nasvetu odsekovem, ako pa ga ne sprejme, naj raje zavrže vso postavo, ker bi ne imela koristi za kmetovalce. Ge se ne sprejme ta določba, noben oškodovanec ne bode imel poguma tožiti za povračilo škod storjenih po divjačini, ker se mu bode bati velikih troškov za obravnavo. (Klici na levi — 9iufe Imfž: Dobro!)
Poročevalec Hren:
Slavni zbor! Že prizor, katerega smo imeli sedaj, ko je šlo za podpiranje tega predloga, nas uči, kam ta predlog cika in kaj bi se žnjim doseglo. Videli smo, da le gospodje velikega posestva in gospod pred-
lagatelj sam, ki je tudi veliki lovec in grajščak, podpirajo ta predlog. Kar se pa tiče mene, in jaz govorim tudi v imenu upravnega odseka, moram odločno zavračati predlog gospoda Kersnika in se strinjam z besedami gospoda predgovornika, da bi bilo to le na veliko kvar zemljiškim posestnikom, in moram se čuditi, da gospod, ki zastopa kmetijstvo in naše kmetske posestnike, zamore tak predlog staviti. Kar je gospod predgovornik poslanec Detela omenil, je istinito, ker določba, ki jo pobija gospod poslanec Kersnik, je po-boljšek, ki ga je sprejel tudi deželni odbor štajarski in koroški. Ko bi se sprejel predlog gospoda Kersnika, bi bilo to na veliko kvar oškodovancem. Ge ima na primer oškodovanec 30 gld. škode, upravičenec lova mu pa 20 gld. ponuja, pa se mu le 10 gld. prisodi, takrat naj že bode, da se troški primerno razdele, ker je neprimerno preveč zahteval. Ako pa je zahteval 30 gld. in se mu je prisodilo 20 gld., ima on pravico zahtevati, naj se mu vsi troški povrnejo. Jaz torej odločno stojim na stališči upravnega odseka in upam, da tudi visoka zbornica ta predlog sprejme. Omeniti imam, da se je dotični paragraf, kakor ga je bil predlagal deželni odbor, nekoliko spremenil s tem, da se je" dodalo določilo, da se troški za zastopanje ne smejo nikdar povrniti. To je le na korist oškodovancu, ker bi se znalo pripetiti, da bi upravičenec lova si vzel seboj odvetnika, ki bi mu delal dolga pota in ogromne troske zaračunil, in ko bi v tej primeri oškodovanec pravdo zgubil, bi bil v nevarnosti, da bi moral tudi odvetniške troske plačati. Zato se je zdelo upravnemu odseku prav primerno, kar se tudi nahaja v dotičnem štajarskem zakonu in kar je tudi vlada predlagala v načrtu za Koroško, da se troški za zastopanje nikdar ne povračajo. Vsled tega toplo priporočam sprejem odsekovega predloga.
Deželni glavar:
V osobnej zadevi se je oglasil gospod poslanec Kersnik.
Poslanec Kersnik:
Ta jako neumesten napad, katerega je gospod poročevalec napravil na mojo poslaniško svobodo, odločno zavračam. Jaz živim med kmeti in sem sam kmetovalec kolikor toliko, in poznam potrebe tega stanu; stavil sem bona mente svoj nasvet v prepričanji, da s tem le koristim kmetskemu stanu; svest sem si pa, da spolnujem svoje poslaniške dolžnosti, kakor kak drug poslanec, ali vsaj v toliki meri, kakor poslanci, ki pri svojih izvolitvah napravljajo marsikatere originalne in interesantne obljube, a potem jih ne spolnujejo.
(Občna veselost. — lltgemeine §eiterfeit.)
Poročevalec Hren:
Meritorično nimam ničesar opomniti. Na napade, v kolikor morda cikajo na mojo osobo, katere se je zdelo gospodu predgovorniku umestno omeniti, pa ne odgovarjam.
Deželni glavar:
Glasovali bomo po odstavkih.
Prosim torej gospode, kateri pritrde prvemu in drugemu oddelku § 9. po odsekovem predlogu, naj blagovole vstati.
(Obvelja. — Slngenonttnen.)
Glede tretjega oddelka stavil je gospod poslanec Kersnik predlog, naj se ta glasi:
«Oblastvo sme sicer troške porazmerno deliti, in sicer v razmeri zahteve povračila, stavljene pri obravnavnem poskusu (§ 7.) s pripoznano škodo, ako ta ne doseže polovice ali vsaj polovice zahteve». Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blagovole se vzdigniti.
(Se odkloni. — SBtrb abgeiefjnt.)
Predlog je odklonjen.
Prosim torej gospode, ki so za tretji odstavek po predlogu odsekovem, naj blagovole vstati.
(Obvelja. — Singenommett.)
Poročevalec Hren:
(Bere § 10. — Siežt § 10.)
Kakor sem že popred omenil, se je pri § 6. de-želno-odborovega načrta izpustil drugi odstavek, ki govori o pritožbah, ter ta določba uvrstila v paragraf 10. zajedno z določilom, da je dopuščen priziv ali pritožba ne samo zoper razsodbe prve instance, ampak tudi, ako je deželna vlada prvi odlok prenaredila, pritožba do ministerstva zoper razsodbo deželne vlade. Ako bi pa deželna vlada razsodbo prve instance potrdila, tedaj naj bi priziv ne bil dopuščen. V tem oziru je nasvet deželnega odbora spremenjen. Predlagam, naj se tako sprejme.
(Obvelja. — Stngenommen.)
(Bere § 11., uvod in naslov zakona, ter predloga upravnega odseka iz priloge 75., ki obveljajo brez debate. — Siežt auž ber Seilage 75 ben § 11, ©ttgattg unb 3ntel bež ©eje^enttmtrfeS, fotoie bte betbett 9Iužfcf)ufž= antrage, toeicfje oljne SDebatte angenomtnett toerbett.)
K resoluciji gospoda poslanca Murnika nimam ničesar omeniti, nasvetujem pa, da jo slavni zbor blagovoli sprejeti.
Deželni glavar:
Zdaj bodemo glasovali o resoluciji, katero je gospod Murnik predlagal v generalni debati.
Prosim tiste gospode, kateri pritrde tej resoluciji, naj blagovolijo vzdigniti se.
(Obvelja. — Singenommett.)
Točki 13. in 14. odstavim od današnjega dnevnega reda, ker ste v tesnej zvezi s cestno postavo, in bode upravni odsek o teh prošnjah zajedno s postavo poročal.
15.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Radečah in drugih za podporo za zgradbo Savskega mostu pri Radečah.
15.	9Jiiittbltd)er $Berid)t bež 25crtualtung^au0fd)iiffc^ über bic Petition bež ©emeinbeamtež bon Siatfdjnd) unb anberer um Subbentiott für ben SBrütfenbau über bte ©abe bet 9iatfdjadj.
Poročevalec Hren:
Slavni zbor! Poročati mi je v imenu upravnega odseka o prošnji, ki so jo bile vložile občina radeška in sosedne občine sporazumno s posebnim za to obstoječim komitetom na deželni zbor v ta namen, naj bi ta potrebno ukrenil in preskrbel, da bi se pri Radečah čez Savo napravil stalen most.
Ta predmet, častita gospoda moja, ni nov in se ne obravnava o njem prvikrat v visoki zbornici, ampak govorilo in obravnavalo se je o njem že o dvojih prilikah poprej. Bilo je prvikrat 1. 1863. o povodu, ko je šlo v 22. seji tadanjega zborovanja za zgradbo krškega mostu, v katero svrho je bil deželni zbor, kakor znano, se sklepom 6. maja podpore 10000 gld. dovolil. Že takrat je poročevalec porabivši poročilo o krškem mostu dobil povod, poudarjati in dokazati, da je —- kakor na Krškem — ravno tako tudi most pri Radečah čez Savo nujno potreben.
Drugikrat pa se je obravnavalo 1. 1873., ko je bila vložena pri visokej zbornici enaka peticija, kakor je današnja, namreč v podporo podjetja za napravo mostu iz deželnega zaklada.
Predno pa pridem na sedanji položaj in predno označim stališče, ki ga je v tej zadevi zavzel upravni odsek, naj mi bo dovoljeno, v kratkih potezah navesti Vam površne podatke iz dosedanjega delovanja, ki se je snovalo glede tega predmeta. Zdi se mi to potrebno za utemeljevanje odborovega predloga, ker se s tem jasno dokaže, da se je že zdavnej spoznala potreba in da so se za to podjetje poprejšnja leta živahno zanimali ne samo dotični neposredni interesenti in bližnji okoličani, ampak tudi državna oblastva, pa tudi prebivalstvo iz sosednih štajerskih krajev, da, in ne manje tudi naš slavni deželni zbor. — Tega omenjati pa je zavoljo tega potrebno, ker ravno na te podatke in dogodke iz poprejšnjih let se naslanjajo nasveti upravnega odseka, katere bodem imel čast proglasiti kasneje.
Že s poročilom dne 26. marca 1858, št. 3390, je deželna vlada, spoznavši potrebo in važnost Savskega mostu pri Radečah, pri trgovskem ministerstvu predlagala, naj bi vlada dala most napraviti ob troskih cestnega stavbnega zaklada, v kojo svrho je bil gospod vitez Gutmansthal ponudil posojilo 16.000 gld., pa le pod pogojem, če bi se most še tisto leto napravil.
Trgovsko ministerstvo ponudbe sicer ni sprejelo, pač pa obljubilo zgradbo protežirati, ako bi kak privatni podjetnik zgradbo prevzel, ter je dovolilo pravico do pobiranja mostarine. — Ker takega podjetnika
ni bilo, je ministerstvo odredilo dobavo podjetniškega kapitala na potu subskribcij e. Ko je tudi ta poskus ostal brezuspešen, obrnila se je c. kr. deželna vlada do štajerskega namestništva z vabilom, naj bi se most napravil ob troskih deželnih zakladov kranjskega in štajerskega po polovici, katero ponudbo pa je namestništvo odklonilo.
Na to je deželna vlada se poprijela namena, most napraviti ob troških gradbenega zaklada kranjskega in je vprašala gospoda viteza Gutmansthala, jeli on ostane še zdaj pri svoji obljubi, brezobrestnega podjetniškega posojila, kar je pa on odklonil, ker se poprejšnja njegova ponudba ni bila sprejela.
Vlada pa, ki je nujnost in veliko važnost mostu spoznala, poprijela se je na to novega nazora, namreč zidati most ob troških stavbnega zaloga kranjskega deželnega zaklada, ter je to pri deželnem namestništvu tržaškem predlagala; ali namestništvo se temu ni pridružilo, posebno zarad tega ne, ker so se imeli takrat ustanoviti novo ustrojeni deželni zbori, in je namestništvo smatralo za umestno, naj bi najprej deželni zbor svoje mnenje o potrebi mostu izrekel.
Potem je razprava o tem podjetji se pretrgala, dokler se je bila dné 29. februarja 1863 vložila prošnja okraja radeškega, katero so podpirali tudi občinska zastopa celjskega mesta in Laškega trga, in še celo postajni urad železniški na Zidanem Mostu, potem tudi mnogo obrtnih in industrijalnih podjetnikov iz Štajerskega in Kranjskega.
Jasno je torej in dokazano dovolj, da so ne samo vsi okoličani domači, pa tudi sosedni iz Štajerskega živo potrebo in važnost, mostu spoznali, nego tudi vlada sama, ki je celó nasvetovala napravo mostu ob javnih, oziroma državnih troških.
Stvar je zastala in počivala več let, dokler leta 1872. ni zopet oživela in iz spanja prebudila se.
Osnoval se je namreč takrat posebni gradbeni odbor (jRatjcfiadjer ®rücfenbau=($omtté), ki se je najprej pobrinil za dovoljenje te zgradbe od strani cesarske vlade, katero je za vsako tako podjetje predpisano. Deželna vlada je odredila ogled, ki se je vršil 4. aprila 1872. 1. po okrajnem glavarstvu krškem in celjskem z dotičnimi inženirji. Ta ogled se je povoljno vršil za svrho zgradbe tega mostu, kakor je razvidno iz dotič-nega protokola, katerega so prosilci tudi svoji prošnji v prepisu pridejali. Takrat se je konstatovalo posebno to, da tehniških zavir za zgradbo ni bilo nikakih, da je predloženi načrt popolnoma ugajal, da so bili troški proračunjeni na 36.000 gld. in da od nobene strani, kakor n. pr. od gospoda Potočina, ki ima pravico. prevažati po brodu, ni bilo nikakega ugovora; nadalje še opozorujem, da se je od zgradbenega ko-miteta o povodu komisijskega ogleda za napravo mostu bila ponudila podpora 4000 gld. in da so se okoličani kranjski in štajerski sosedje za to podjetje zanimali, ker je tudi pri ogledu navzoči zastopnik Laškega trga zidanje tega mostu toplo priporočal.
Na podlagi tega ogleda je ministerstvo za notranje stvari z naredbo dné 3. maja 1872, št. 4691, zidanje radeškega mostu po predloženih načrtih dovolilo, in vsled tega se je dotični zgradbeni odbor s prošnjo obrnil do
deželnega zbora, naj tudi ta svoje stori, da se delo omogoči. Deželni zbor je vsled tega stvar v svoji seji 20. decembra 1873 natanko pretresal, ter za podjetje dovolil podpore 4000 gld., poleg tega pa še posebej z deželnim zakonom odredil, da ima podjetnik zgradbe mostu pravico pobiranja mostarine za dobo 50 let pa s tem pogojem, da, ko čas poteče, bi bil podjetnik obvezan, most v dobrem stanu izročiti deželi v popolno last.. To se je, kakor rečeno, takrat sklenilo, ostalo pa je le pri dobrih namenih, dejansko se ni ničesa storilo v tej stvari, in tako se tudi podpora, katero je deželni odbor bil dovolil, dosedaj ni izplačala.
Sedaj pridejo interesenti na novo z enako prošnjo, zopet obračajo se do slavnega zbora, pričakovaje od deželnega zastopa nujne pomoči, ter mu prepuščajo, potrebno ukreniti, da se stvar uredi.
Upravni odsek se je s to stvarjo natanko pečal, razloge pretresaval, in ko je še zaslišal za to posebno naprošenega zvedenca gospoda graščaka na Dvoru, (SBetjelftein), kateremu so razmere popolnoma dobro znane, je smatral, da je podjetje zares vsakega uvažanja vredno in to tem bolj, ker je bil naš deželni zbor že tekom svojega zasedanja 1. 1873. zgradbo mostu za potrebno in za celo okolico ondašnjega dela dolenjske strani za važno in koristno spoznal, ter vsled tega podjetnikom podporo 4000 gld. dovolil. Ker se pa stvar z ozirom na morebitne premembe, ki so tekom zadnjih 15 let morda nastopile, vender danes meritalno rešiti ne more in je treba poprej še nekaterih poizvedeb; ker posebno ni znano, jeli dotični podjetninski ali stavbni odbor, ki je bil, kakor raz-videti iz komisijskega zapisnika dné 4. aprila 1872, v svrho zgradbe mostu svoto 4000 gld. ponudil, še dandanašnji pri svoji obljubi ostane in jeli ima imenovano svoto na razpolaganje; — ker je gotovo in jasno, da ima z ozirom na mnogotere zveze štajerskih sosedov s Kranjsko tudi štajerska dežela očividen interes, da se v ondotnem kraji z mostom zveže Savsko obrežje in ker se je torej nadejati, da bode tudi štajerska dežela k napravi mostu izdatno pripomogla; ker je končno tekom lanskega leta novi faktor nastal s tem, da se je za vojno topničarstvo napravilo poleg Krškega strelišče, kamor razven iz drugih krajev tudi iz Štajerskega in Koroškega vojne baterije k strelnim vajam zahajajo, ter se ravno pri Radečah čez Savo na Kranjsko obrežje prevažajo, kar je pa sedaj mogoče le po brodu in kar mnogo časa potrebuje in je z velikim trudom in celó z nevarnostjo združeno, časi pa, če ob deževji reka naraste, je popolnoma nemogoče; — ker je nadalje Zidani Most središče tréh, se tam stekajočih železniških prog in bi zarad teh razlogov naprava mostu v tistem kraji tudi za c. kr. vojno bila posebne vrednosti in gledé na to, da se od Litije do Sevnice v dolžini 50 km ne nahaja nikakega mostu, tudi iz strategičnih ozirov važnega pomena in temu dosledno naprava stalnega trdnega mostu tudi v očividnem interesu državnem; — ker so tekom zadnjih let morebiti prometne in druge razmere, na katere se je takrat deželni zbor oziral, — ali pa morda tudi nazori o legi in načrtu ali o zgradbenem sestavku in tvarini in dosledno tudi o zgradbenih
troskih zgradbe mostú predrugačila, in je na vse te strani najprej še posebnih natančnih poizvedeb potreba, imam kot poročevalec čast, upravnega odseka nasvete prečitati, ki se glasé takó-le.
Slavni deželni zbor naj sklene:
Navzoča prošnja za napravo stalnega mostú čez Savo med Radečem in Štajersko izroči se deželnemu odboru z nalogom:
1.	) da priložene stavbne načrte in proračune v
tehniškem in troškovnem oziru po deželnem tehniku pregledati dá — ter da ukrene in dožene potrebne poizvedbe o zgradbenih in tekočih za vzdrževanje mostu potrebnih troskih, in ravnotako o prometu in dohodku, ki bi ga bilo po dosedanjih skušnjah pričakovati;	.	.	,
2.	) da poizve, na koliko bi bilo pričakovati gmotne podpore podjetja od sosednih občin ali drugih interesentov, posebno tudi od strani dotičnega stavbnega
odbora;	,	,	....
3.	) da se obrne do deželnega zbora štajerskega
s primernim pozivom, naj bi gledé na mnogotero zvezo štajerskih sosedov s Kranjsko tudi štajerska dežela primerno podporo v svrho mostovne zgradbe dovolila;
nadalje	, ,
4.	) da se obrne do visoke vlade, naj bi glede na omenjene okolščine tudi ona blagovolila z izdatno podporo k zgradbi mostú pripomoči;
5.	) da do prihodnjega zasedanja deželnemu zboru o dognanih poizvedbah poroča in primerne predloge stavi.
^bgeorlmeter Br.Uittcr t>. ©utmanstljal-ilentjcnutti:
Šober Sanbtag! 2IÍS (Sintoofjner unb ©runbbefiher im Vejirfe Vatfdjacl) begrübe id) mit notier Vefriebigung ben Eintrag bes VerwaítungSauSfdjuffeS, welcher bejwedt, in bie fdion ju wieberholtenmalen beim tjotjen Sanbtage in Verhanblung geftanbene unb ben Serien befannte Angelegenheit be§ IRatfd^ac^er VrücfenbaueS toieber etmaS geben f)ineinjubringen, inbem inSbefonbere ber SanbeS* auSfdjufS beauftragt wirb, biejenigen Vorerhebungen ju pflegen welche bei allen früheren Verfehlungen wentgftenS nidit potlftänbig oorgenommen würben. @S tft gerabe fern «weifet oorbanben, bafS öor aßem, wenn man tn ber grage urtbeiten foß, ein pan, ein ßoftenooranfchlag notljwenbtg ift. ift auch ein jiffermäjjig genauer Ausweis über ben gegenwärtigen Verfeljr erforberlid), Weicher oom bteSfetttgen jum jenfeitigen Ufer ber ©aoe ftattfinbet, unb ertbticE) ber Voranfd>íag be§ tünftigen SSerfeijreS, welker oljne Btnetfet als ein fteigenber fidj barfteßen wirb, wenn bte Vrucfe einmal porbanben fein wirb. Aße biefe Vorerhebungen unb bte anberen ©rijeburtgcrt, bie noch notfjwenbig wären, ftnb tm Einträge be§ VerwaltungSauSfchuffeS _ begriffen unb bager alg unerläfslicl) ju betrachten, wenn in fünftiger oeit ber bobe Sanbtag über bas gegenwärtige poject perbanbetn wirb. S<h möchte infoferne bem Anträge beS Verwaltung* auSföhuffeS nur bie wärmfte Unterftütjung beS tjotjen Saufe» erbitten. ®a idj fdjon im VerwaltungSauSfchuffe oernom* men worben bin, als e§ fidE) um biefen Oegenftanb haif= beite, unb bort meine Anfid)ten funbgegeben f abe, unb, Wte
icb mit Vergnügen wabrgenommen §abt, auch ber ^oc^= oeretjrte Sem Veridjterftatter meine Aufflätungen tn feiner Relation ausgenommen hart ^ann ^ ^er nur j!uf wenige Sßorte befcfjränfen, um barjufteßen, md weldjen ©cfiwierigfeiten unter ben gegenwärtigen SSer^ältniffen ber SBeriefjr be§ VejirfeS jRatfdjacf) nach bem jenfetttgen ©aöe* ufer perbunben ift.
SBie befaunt, befinbet ftcfj am jenfetttgen Ufer eine ©ifenbabnftation ju ©teinbrüd, oou wo aus jwet @tfen= bahnen abjweigen, allein fo feljr bie (Sjiftenj btefer @tfew bahnen in nädjfter Siälje oon fRatfdjach bte Sage beS Ve* jirieS beneibenSwert erfdjeinen läfst, fo liegen bem Verfelwe mit jener (Sifenbaljn bod) fo oiele ©chwierigfeiten tm Siege, infolge welcher ber Vejirf Vatfcfjach oon biefer glüdltdjen Sonfteßation in Pielen gäßen leinen gebrauch machen lann. S)iefe ©djwierigfeiten finb ^aitptfäc^lic^ burdj bie Vefdjaf* fenheit beS SaoeftromeS begrünbet. Ser SSafferftanb beS ©aöefluffeS ift oft fo mannigfachen Veränberungen untere worfen, bafS eS faum möglich ift, irgenb etwa» auf bem* felbett ju unternehmen, was oon Veftanb fetn lönnte. Stn regelmäßiger Verfeljr auf bem ©aoeflttffe ift gerabeju un* möglich, weil bie 9?ioeau*Unterfchiebe manchmal fo bebeutenb werben bafS fich in feinet SSeife Vorausberechnungen treffen taffen. Sie ©djiffahrt ift in ben feiten, wenn ber ntebrtge äöafferftanb eintritt, burch bie inSbefonbere längs beS DrteS gtatfdhach oorhanbenen jahlreidjen Reifen unb ©anbbanfe berart gefä^rbet, bafS mit ber Ueberfuhr nur mit größter Vorfidjt porgegangen werben lann unb fie h®uß9 inegen ber erwähnten ©efaljr ganj unterbleiben mufS. Bu.anberen «eiten wieber fchwißt bie ©aoe burch ben ^uflufs ber ©ann unb ber in bie ©aoe einmünbenben ©ebirgSWäffer 5—6 mal, oft aber auch 10—12 mal im Safjre fo be= bentenb an, bafS ber Unterfdjieb im 9?ioeauoerhältntS un* gefähr 4—5 — 6 ßßeter beträgt. (Poročevalec Hren — Verichterftatter SreTi: Gujte!) 9tatüriidj lann bet fohhett Anfcfiweßungen beS ©tromeS eine gewöhnliche ©etluberjuhr ben Verfehl mit bem jenfeitigen Ufer nicht mehr oermttteln. S23ie f(f)tt)ierig aber bie ©c£)iffci^tt bet tttebrtgerrt Sßafier-ftanbe ift, beweist ber Umftanb, bafS bann bie nicht uw beträchtliche ^lo^fcfjiffahrt aus bem ©annfluffe fofort aufhört.
Sßenn nun ber Verfehl für bte f^öße unmogltch wirb, bie ja hoch einen oiel geringeren Siefgang h^en af bie UeberfuhrSbarfen, fo wirb eo ipso and) ber Verfegr mittelft UeberfuhrSplätte feßr gefährlich- Steigt baS SBaffer wieber, fo überfchwemmt eS bie Ufer=©carpen berart, bafs für bie Ueberfuhrbarfen baS Sanben unmöglich wirb. Ser Verfefjr wirb, wie gejagt, baburch 5= btS lOmal, auj 12mat im Sahre gäujlich unterbrodhen. SBaS baS tn oev heutigen Beit bebeutet, werben bie geehrten Setren felbjt einfehen. Sn Vatfchach befinbet fich baS VejtrfSgertcht, etn ©enbarmeriepoften, ein pft= unb Sielegraphenamt, eS gt bebeutenbe aKühiew@tabiiffementS, eine jßapterfabrtf u. f- J-SieS aßeS bringt eS mit fich, bafS junädjft etn reg mäftiger Verfehr mit ber jenfeitigen Stjenbahn regelmäßig unb ungeftört oor fich 9e^en ntufS. Um aber bte @ta
ju erreichen, ift ju ben Beüelß 11,0 ^te	r^+Lhpn
©aoe nicht möglich ift, ein Umweg oon 4 btS 5 ©gut' n
nothwenbig. @in geregelter Verfehr Vrücfenbau unerläfSlich, um bem Snnbel»*unb	. L
burch eine ftänbige Verbinbung mit ber »afinitetam $f*® SBege ju eröffnen. Ueber ben Dingen ber Vrude lafSt pcp
fjeute, wo ein giffermä^tger $tu§Weiž ittcEjt oortiegt, nichts ©enaueš fogen, e§ muffen bie tftefuttate ber ©rfjetmngen be§ Sanbesauöfdfuffeg aögewartet toerben. ®af§ ober ber 9iu|en jebettfalls ein bebeittenber fein wirb, beweifen fdfon bie bist)er an ber @aoe erbauten SJrücfencommunicationen ju 2id)tenwaiö unb in einem öiet tjötjeren SDlafje bie 33rücfencomtnunicatton bei Sittai. SBenn jur $eit, ail ba§ Slerar bie Sittaier 33rücfe erbaute, in ber tjofjen Sanbeš-öertretung (jeber ber Herren Weif) ja, wie Sittai bamafö auSgefetjen bat), ben Stntrag. auf ^erftettung einer SSrücie eingebracEjt Worben Wäre, fo würbe biefer Stntrag gewif§ burcbgefalten fein, weil man gefagt hätte, ber 9Serfei)r auf biefer ©teile ift ein ju unbebeutenber, at§ baf§ ba§ Sanb eine fo bebeutenbe Sluslage auf ficE> nehmen fönnte. Slber fehen wir je|t Sittai an, wie e§ aufblüht, fehen wir un§ bie Sinjaht ber gührifen an, bie gunaljme ber gewerblichen gnbuftrie, be§ SSoE)Iftanbe§; Wie üiete Käufer finb erbaut worben, bie Sanbwirtfcfjaft, ber §anbel haben einen Sluf= fdjwung erfahren, ben in früheren feiten niemanb für möglich gehalten hätte. Set) erlaube mir alfo, meine sperren, nic^t nur mit 9lüciftcE)t auf ben gegenwärtigen, fonbern and) für einen eoentneüen meritorifchen fünftigen Eintrag bie Sitte bež ©emeinbeamteä oon tRatfcfjacf) wärutftenä Stjrer wohlwodenben SBerücffidjtigung anjuentpfef)ien, weil ich glaube, baf§ man bie Sache, um bie es fiel) hanbelt, nicht btofj oon einem befcfjränften finanziellen ©tanbfmnfte betrachten, fonbern baf§ bie gleiche oerbiente Serücffichtigung, Weldhe anberen benachbarten Uferbewohnern mit beftern (Erfolge längft juttjeit geworben ift, auch bem SRatfcfjadjer Sejirfe, ber wirtlich *m tpanbet unb ©ewerbe weit jurüct= geblieben unb in hoijent ©rabe oerarmt ift, burdj tt)un= lichfte SluSführung bcS oorliegenben ifirojecteS erwiefen Werben foüte.
Sch ertaube mir alfo ben Eintrag beS SerwaltnngS» anSfchuffeS wärmftenS Šifrer Sinnahme ju empfehlen. (Odobravanje. — Seifalt.)
Poročevalec Hren:
Po teh izgovornih besedah nimam v podporo predloga upravnega odseka ničesar dalje omeniti, ter predlagam in toplo priporočam, naj ga visoka zbornica sprejme.
(Vsi predlogi obveljajo. — Sitte Stnträge Werben angenommen.)	___________
16.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva vipavskega za dovoljenje pobiranja naklade po 1 gld. 50 kr. od hektolitra piva.
16.	9Jlun&iidjer SBeridjt bež fBertoaltunggaitčfdjuffeč iiber btc fJktittDn beg ©enteinbeamteč S&ifjpad) mtt Scimlltguucj jur ©tnijelmng etner Slnflage bon 1 f(. 50 fr. per ^eftolifer S3icr.
Poročevalec Kavčič:
Visoki deželni zbor! Občinski odbor v Vipavi je sklenil v svoji seji dne 18. decembra 1887, da se naprosi visoki deželni zbor za dovolitev pobiranja
občinske naklade od piva v 1. 1888, 1889 in 1890, in sicer po 1 gld. 50 kr. od hektolitra.
Prošnji pridejan je dotičen sklep, proti kojemu ni nikakega ugovora, pridejana sta tej tudi občinska proračuna za t. 1., in to od trga Vipava ter od pod-občine Vrhpolje, iz katerih je razvidno, da občinske potrebščine enega in druzega kraja so čedalje večje. Troški so pa' osebito za to leto v obedveh krajih veliki, ker se imajo prepotrebne naprave izvršiti, kakor: razširjanje mirodvora, novo mrhovišče, most in zid pri potokih Bela in Močilnik, kanaliziranje, poprava občinskega vodnjaka, popravljanje in dovršitev siro-mašnice i. t. d. Teh izvanrednih troškov ima Vipava, to je trg, nič manj kot 3370 gld. ; podobčina Vrhpolje pa črez 400 gld., zato so primanjkljaji v obedveh krajih jako veliki, in sicer ima trg proračunjenih
dohodkov.................................. 2598	gld.
izdatkov.................................. 4739	»
primanjkljaj torej.........................2141	gld.
Vrhpolje pa ima:
dohodkov................................... 479	gld.
izdatkov...................................1115	»
primanjkuje torej.......................... 636	gld.
To so torej primanjkljaji, koje te občine pač težavno pokriti morejo. Naklada na zemljišni davek in pa na užitnino, katera se vže več let pobira, se ne more nad 15 % povišati. Ta 15% naklada znaša za trg 704 gld., za Vrhpolje pa 210 gld. Ako bi se torej hotelo na ta zelo krivičen način primanjkljaju v okom priti, bi se moralo to za ubozega kmeta že sedaj težko breme zdatno povečati in to nič manj nego za 30 in več procentov tako, da bi potem to znašalo nad 45 %•
Taka naklada bi bila pa za dotične davkoplačevalce neznosna, da celó pogubljiva. Kmetijske razmere so v vipavski dolini jako žalostne. Pomisliti je le treba, da Vipavcu je bil odvzet skozi dolgih 10 let glavni, tako-rekoč edini pridelek, to je vino. Res je, da se je v minulem letu pridelalo nekoliko, in to prav izvrstnega vina, a kaj pomaga,	ker	se to po	primerno	nizki ceni
prodava, in še to težko;	temu je	krivo to,	da se po
deželi vsled pomanjkanja novaca čedalje manj vina, a žalibog vedno več kletega žganja popije. Pri tem pa pozabiti nam ni	tudi	na one	žide ali čifute, koji
dohajajo iz Hrvaške	in Ogerske,	da svoja	večinoma
ponarejena, nezdrava vina za vsako ceno ponujajo in usiljujejo ter so pri tem poslu bolj nadležni kakor nekatere muhe, tako Štern e tutti quanti. Ti napravljajo veliko škodo vsem našim vinorejcem, tako tudi Vipavcem, kateri morajo z velikim trudom in troškom svoje, ne kaj hvaležne vinograde obdelovati.
Drugih izdatnih dohodkov pa te dve občini nimata.
Ker je torej iz vsega razvidno, da je nujna potreba za vipavski trg kakor tudi za podobčino Vrhpolje omenjena naklada, da vsaj v treh letih po možnosti pokrijete troške, kateri bi se morali vže v tem letu pokriti, ako bi bilo mogoče, zato je tudi upravni odsek mnenja, da je tozadevni sklep, bodisi za vipavski trg kakor za podobčino Vrhpolje popolnoma utemeljen in tudi opravičen, torej nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1.	) Vipavski občini se dovoljuje, da se leta 1888, 1889 in 1890 pobira naklada po 1 gld. 50 kr. od vsakega v trgu vipavskem in v davčni občini Vrhpolje povžitega hektolitra piva s to omejitvijo, da se naklada ne sme pobirati ne pri kuhanji in ne pri uvažanji piva.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, temu sklepu pridobiti Najvišje potrjenje.
1.	) ©er ©emeinbe SBippacf) wirb für bie Saijre 1888, 1889 unb 1890 bie ^Bewilligung ertijeilt, eine Auflage bon 1 fl. 50 fr. bon jebera ira SJIarfte Sßiphacfj unb in ber ©teuergemeinbe Oberfelb berhraudjten §eftoliter 93ier ein* jufjeben. ©ie ©inljebung barf jebod) Weber bei ber @rjeu= gung nod) bei ber ©infufjr erfolgen.
2.	) ©er ßanbe§au§fhuf§ wirb beauftragt, biefera 33e* fhluffe bie 2ißerf)öcf)fte ©anction zu erwirfen.
^bgeorimeter fudtmann:
Dbwofjt idj nicht fjoffen fann, burd) bie Wenigen SBorte, bie ich zu fpret^en beabfidjtige, ben Slntrag be§ S8erwaítung§au§íhuffe§ p Sötte Zu bringen, fo fütjte icE) miel) bod) berpflicE)tet, einige Sebenfen bagegen borjubringen. Sh will nidjt leugnen, bafg für bie ©emeinbe ba§ iBe* bürfntó, ©teuern einzuheben, um (Selb ju ermatten, wirííitf) befielen mag, aber anbererfeitó glaube id), baf§ e§ für biefelbe bod) nod) anbere ÜJättel unb SBege gebe, ura ba§ SBubget ber ©emeinbe in baž nötige ©leichgewidjt ju bringen, ató burd) eine üluflage auf bas S3ier. ©ie ißeti* tionen ura ^Bewilligung berartiger Sluflagen Ijäufett fiel) in erfdjredenber SSeife, fo baf§ man fiel) enblid) bod) fragen raitf§, ob e§ benn au§ üoítówirtjd)aftíihen ©rünbeu wirflid) entfprec^enb ift, einen Strtifet ju befteuern, Weld)er niefjt ein ©enuf§mittel allein, fonbern aud) ein Siahrungšmittel bilbet, unb ob e§ nic£)t üieímeí¡r wünfd)en§wert ift, bem* feXben in immer weitere Greife ©ingang §u üerfdjaffen, um baburd) in ber SSeöötferung ben ©ennf§ hon ©fnrihtó hintanzuhalten, welken wir ja nicf)t nur au§ finanziellen, fonbern aud) au§ üoífówirtfhaftííhen 9Iüdfid)teu, hauf>t* fäcfjlid^, um eben feiner Verbreitung ©infjait ju tl)un, fo ausgiebig befteuert Ijaben. ©as Vier ift bereits in einer Sßeife bora ©taate belüftet, baf§ e§ in feinem anberen ¿atibe fo tfjeuer ift, ató bei un§. Se nad) ber ©rabljältigfeit Werben per §eftoliter 2 fl. 40 fr. bi§ 3 fl. 50 fr. ein* gehoben, unb in ben gefd)íoffenen ©täbten foramt bann nod) bie Verjef)rung§fteuer Ijingu. SBenn nun nod) bie ©emeinben Umlagen barauf legen wollen, fo wirb baburdj bieješ @enuf§* unb 9ial)rung§mitteí für bie ärmere Ve= oölferung unerfd)Wingbar, unb fíe wirb fidj bem ©enuffe bon ^Branntwein juwenben, womit fie bei einer befiimmten ©rabfjältigfeit nie! billiger augfommen fann. Sh finbe eg begreiflief), bafg überall, Wo eine ©emeinbe '©elb brauet, mehr ober weniger auf bag Vier ató fteuerbaren ©egen* ftanb fjingewiefen wirb, Weil bie ÍDÍenge beg oerbraudjten Strtifetó nid)t öerfdjwiegen werben fann unb bie ©teuer fi<h am leidjteften unb bequemften einfjeben läfgt, unb weil man glaubt, bafg, wenn bag Vier befteuert, baburd) nur bie reidjere Slaffe ber Veoölferung getroffen wirb; aber anberer* feitg füllte eg ®runbfa| fein unb füllte unfer Veftreben baljin gerichtet fein, bafg biefeg ©enufgmittel aud) ber
ärmeren Veoölferung zugänglich gemalt Würbe. üßidjt allein bie finanziellen fHüdfidjten finb mafjgebenb, fonbern audj bie oolfgwirtfcfjaftlidjen, unb biefe fpredjen bafür, bafg ein fo wichtiger VXrtifel nid)t nod) bttrdj erf)öf)te Steuern getroffen unb babttrdj ber ärmeren Veoölferung gang unzugänglich gemacht werbe. Sw ©egentfjeiie, ber Staat foll noch mit feiner ©teuer heruntergehen, unb bie Herren Dieidjgratljgabgeorbneten füllten im 9Md)sratf)e für eine Verminbernng ber ©taatgfteuer auf bag Vier eintreten.
Sch bin alfo ganz entfcljieben gegen ben Eintrag beg VerWaltunggaugfchuffeg unb werbe bagegen ftimmen. Sh Würbe mir zwar erlauben, ben Stntrag zu fteHen, bag ©efitd) ber ©emeinbe dBippad) fei abzuweifen, biefelbe möge für anberweitige ©eefung ihrer Abgänge forgen, aber nah* bem id) ohnehin Weih, bafg bag ein oergeblidjer Verfudj wäre, ©ie umzuftimmen, glaubte ih nur oor meinem ©ewiffen gegen ben oorliegenben Slntrag Verwahrung ein* legen zu müffen. Sh Werbe bagegen ftimmen.
Poslanec Lavrenčič:
Mislim, da se je predgovornik gospod Luck-mann prav brez potrebe proti ti prošnji spenjal. Gospod poročevalec je povedal, da je bil občinski sklep postavno razglašen, in nobeden se ni proti temu pritožil. Vipavec se ne čuti s tem nič obloženega, kajti rajše pije domači pridelek, to je vino. Krčmarjem se pa tudi ne bo posebna krivica godila, saj imajo zdaj preveč dobička, ker točijo vrček po 12 kr.
Torej mislim, da se po tej nakladi ne bo pivo nič podražilo. Vsled tega toplo priporočam, da se sprejme nasvet upravnega odseka.
Poročevalec Kavčič:
Proti častitemu gospodu poslancu Luckmannu moram glede te stvari le omeniti, da ni razvidno, kako bi bilo mogoče na drug način pomagati občini vipavski, oziroma podobčini Vrhpolje, ter jo spraviti iz denarstvenih zadreg; naklada na zemljišni davek in užitnino je vže — kakor rečeno — tolika, da se povečati ne da, a kljubu temu te doklade za pokritje potrebnih navadnih izdatkov ne zadostujejo. Da bi bilo pivo že preveč obdačeno, o tem dvomim in sem prepričan, da imajo krčmarji, če ga tudi po ceni točijo, vender še lep dobiček. Hektoliter stane 14 gld., toči se 0-3 l po 8 kr., torej imajo 10 gld. dobička. Kaj pa pene? Teh je skorej i/3, tako, da je opravičeno trditi, da imajo pri hektolitru piva 12 do 14 gld. dobička. Kar se pa straha tiče, da bi namreč vsled tega, ker je pivo dražje, Vipavci vrgli se na žganje, je tudi nepotreben, ker ravno v vipavski dolini, kakor je gospod predgovornik trdil, domači malo piva užijejo, Vipavec je navajen vina in tega se strogo drži, pivo pijejo tujci iz Trsta, Gorice i. t. d. Žganju pa Vipavci niso udani in se tudi ni bati, da bi se mu v prihodnje udali, kakor se to žalibog po drugih krajih dežele naše godi.
Priporočam torej visoki zbornici, da se predlog, katerega stavi upravni odsek, potrdi.
(Predloga obveljata v drugem in tretjem branji. — ©ie Einträge werben in zweiten uub britter Sefung angenommen.)
17.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, da se prenaredi § 6. zakona leta 1879., ki ureja število plemenskih juncev.
17.	SKiin&ltdjer Seridjt bež S5ertoaltmigžaužfd)ufiež «6er bie ^etititm bež (£cniraiaužfii)iiffež ber f. {. £anbtoirtf(i)aftžgefeHfd)aft trt Satkdj um Sienbernng bež § 6 bež ®efe$ež bom $al)re 1879 betreffenb bie 9iegclung ber $alji ber gudjtftiere.
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Kakor znano, sklenila se je v tej slavni zbornici 1. 1879. postava o ravnanji z junci za pleme, in tisti gospodje, ki so se dotične obravnave udeležili, se bodo spomnili, da se je pri § 6. sklenil nek dostavek, ki se glasi: «ako je več kakor polovica s tem zadovoljna», to je namreč sedaj «pogojna» dolžnost, v vsaki občini preskrbeti primerno število plemenskih bikov. Vsled tega dostavka, pa tudi drugih pomanjkljivosti je ostala postava tako rekoč popolnoma mrtva, ni imela uspeha, vsaj ne onega, katerega so si živinorejci pri sklepanji tega zakona po pravici obetali. Vsled slabih razmer pri naši živinoreji pečal se je s tem prašanjem zadnji občni zbor kmetijske družbe kranjske in ta je storil sklep, naj se § 6. tak<5 premeni, da odpade oni dostavek, katerega sem ravno pred prečital. Odboru kmetijske družbe se je naročilo izročiti dotično prošnjo.
Od strani živinozdravnikov, katere imamo v deželi, izrekel se je o tem vrašanji — izrekoma o pomanjkanji plemenskih bikov — živinozdravnik v Radoljici, pritrdili so živinorejci iz vseh drugih krajev v deželi. V prošnji se navaja iz statistike naše dežele, da radoljiški okraj, v katerem je ravno živinozdravnik sprožil prvo pritožbo, je še nekako v najboljšem položaji. Tam ne spada tako ogromno število krav na enega bika, ter so razmere v drugih krajih še bolj neugodne. Navaja se izrekoma, da na Dolenjskem pripada po 138 krav na enega plemenskega bika, v nekaterih okrajih celo na 300 krav, tako n. pr. v okraji črnomeljskem na 350 krav, v trebanjskem na 228, v kočevskem na 253, v lašičkem na 288 i. t.. d. Enako tudi v pokrajinah notranjskih, n. pr. v ložkem okraji spada na 279, v Ilirski Bistrici na 252, v postojinskem okraji na 232 krav za pleme en bik.
Upravni odsek razpravljal je to vprašanje in se je glede pritožeb, katere navaja prošnja kmetijske družbe, prepričal, da so v resnici popolnoma utemeljene; toda ravno tako je bil tudi prepričanja, da to, ako bi se sedaj precej pri § 6. omenjenega zakona z 1. 1879. spustile zadnje besede: «ako je več kot polovica s tem zadovoljna» in bi nakup in držanje plemenskih bikov postalo obligatno, živinoreji vender mnogo ne bi koristilo.
Naglašalo se je, da nadzorstvo, kakor ga ukazuje ta zakon, bi ostalo neizvršeno, in postava se ne bi
vršila, kakor bi bilo želeti za povzdigo živinoreje, dalje, da s tem, da samo s tem, da se živinorejcem ukaže, da morajo imeti zadostno število plemenskih bikov, še ne dobimo te živali v deželo, ker se mora tudi občinam dati prilika, da si zamorejo omisliti potrebno število plemenske govedi, za primeroma ne previsoko ceno.
Torej pomoči treba na dve strani. Na vsak način je treba postavo, katero imamo sedaj za povzdigo živinoreje v deželi, spremeniti, in častitim gospodom poslancem je gotovo znano, da ima e. kr. vlada tak predlog že pripravljen in da se je posvetovanje glede te postave že v enketi s strokovnjaki in živinorejci vršilo, torej ne bode preveč zaprek, tako postavo na vse strani zboljšano prilično tukaj skleniti.
Na drugi strani pa je mislil upravni odsek, obračati svojo pozornost posebno na eno napako. Z državno podporo se je vpeljalo v našo deželo veliko število plemenske govedi, bikov in telic, in vender vsa dežela toži, da primanjkuje take živine. Odkod to prihaja? Vsa izreja čiste govedi se ne obrača zopet za požlah-nenje domačih plemen. Veliko je živinorejcev v deželi, ki vedno povprašujejo, kje bi se dobila taka telica, kje plemenski bik tistih vrst, k6 se najboljše obnašajo v našej deželi, in vedno moramo odgovarjati: «Mi ne vemo, mi ne vemo!» Kmetijska družba se mnogokrat popraša, in vsled tega se je v tistih, imenujem n. pr. «Novice», izrekla ponudba do živinorejcev, kateri žele prodati telice ali bikce čistega plemena, da imajo na razpolaganje liste kmetijske družbe in da se živinorejci, kateri žele take živali, lahko obračajo do kmetijske družbe, oziroma uredništva teh listov, da se posreduje tako, da niso oni živinorejci, kateri imajo dobra plemena čistih goved, primorani jih oddajati mesarju, drugi pa, da jih brez uspeha iščejo. Tej napaki v okom priti je upravni odsek mislil, naj bi se v Ljubljani, morda tudi na Grmu, napravilo tako središče, da tam vsak, kateri ima teleta ali telico boljšega plemena, jih lahko oglasi, in ravno tako se tisti lahko oglasi, kateri jih hoče kupiti. Ako napravimo v Ljubljani in na Grmu neko tako posredovanje, v katerih se saj tista doma prirejena goved čistega plemena, katero živinorejci iščejo, drugi pa bi jo radi oddali, ohrani za povzdigo našega govejega plemena, bomo velike zasluge za živinorejo dosegli.
V ta namen ne bi bilo nič posebnih troskov. Kmetijska družba bi prevzela delo, da bi zapisovala. Posebno gospodje graščaki bi lahko v ta namen kaj storili, če vsak mesec enkrat pišejo dopisnico: «V mojem hlevu je na razpolaganje toliko in toliko telet, te in tiste starosti, cena je na kilo .... kr. (na pr. 30 do 40 kr.)». Potem imajo živinorejci priliko, obrniti se do njih, in kmetijska družba lahko posreduje.
Na to se ozira drugi predlog upravnega odseka, medtem ko prvi meri na to, naj bi se postava iz leta 1879. približno tako spremenila, kakor želi kmetijska družba, ter se še druge napake v tej postavi popravijo ter za povzdigo domače živinoreje bolje skrbelo, kakor sedaj.
Iz teh razlogov imam čast v imenu upravnega odseka nasvetovati sledeča predloga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča:
1.	) da v prihodnjem zasedanji dogovorno s c. kr. vlado predloži načrt postave v povzdigo živinoreje, v kateri se je po moči ozirati na ono, kar namerava prošnja c. kr. kmetijske družbe;
2.	) da dogovorno in s podporo c. kr. poljedelskega ministerstva potrebno ukrene, da se v deželi prirejena goved čistih plemen tudi živinoreji dežele ohrani.
(Obvelja. — Slttgettomtnett.)
Deželni glavar:
Prihodnjo sejo določim na četrtek, 19. t. m., in sicer s sledečim dnevnim redom. (Dnevni red glej prihodnjo sejo. — Sugešorbmutcj fiel) nactjfte <3i|ung.)
®er gtncmjaušjdjufš tierfammelt fidj rnorgen um jedjg Ui)r nadpnittagš.
Upravni odsek ima sejo danes ob ‘/¡4. uri popoldne.
Sklenem sejo. — Sdj fdjitefje bie @i|sung.
Konec seje ob 2. uri popoldne. — gdjlufs btt giiputg um 2 Ittjr nadpnittags.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.