NOVI RIMSKI NAPISI V EMONI
MARIJAN SLABE
Z avod za u red ite v stare L ju b lja n e , L ju b lja n a
Ljubljanski grad*
V času zadnjik raziskovalnih del na Ljubljanskem gradu, ki so se pri­
čela leta 1964, je bilo odkritih 12 fragmentov antičnega kamnitega gradiva.1 
Kamni so bili vzidani v posamezne grajske stene ali pa porabljeni kot na­
sipno gradivo in se pridružujejo že znani skupini na grajskem hribu.* 1 2
Po razvojnih fazah grajskega objekta, v katerih zasledimo posamezne 
fragmente, lahko sklepamo, da so jih vzidavali v vseli časih gradenj, pre­
cejšnje število pa jih izvira iz najstarejše gradbene periode.3
Osnovni vir spomenikov so razvaline Emone ter njena grobišča, pred­
vsem je prišlo v poštev grobišče ob nekdanji Florijanski ulici, saj tudi 
odlomki nagrobnikov prevladujejo.4
Nadalje pa ostaja nerazjasnjen izvor votivnih kamnov, ki izhajajo, 
menijo nekateri, iz nekega kultnega objekta na grajskem vrhu.5 Novi od­
kriti kos are, ki omenja do sedaj v Emoni nepoznano boštvo Hvgiejo, kakor 
tudi že doslej poznano gradivo še vedno ne daje dovolj opore za obstoj 
takega objekta, čeprav je že zaradi dominantnosti položaja zelo verjetno.
Med drugimi najdbami lahko navedemo še nekaj fragmentov antične 
keramike, ki so ležali v sekundarni legi.
1. Ara iz sivega apnenca, odlomek levega zgornjega dela (v = 25, 
š = 22, db = 20; v. č. = 4,5—5 cm). Napisna ploskev ni povsem gladka, 
poznajo se udarci dleta. Črke so neskrbno oblikovane in leže v neravni 
vrsti. Na spodnjem robu napisne ploskve se poznajo še ostanki črk. Frag­
ment je bil vzidan v desni steni kazemat, tik nad lesenim podom; deponiran 
na Gradu.
* O navedenih najdbah glej tudi konservatorsko poročilo v Varstvu spome­
nikov 9, 1962—1964 (1965) 193 sl., ter 10, 1965 (1966) 201 sl.
1 Raziskovanja so se pričela meseca avgusta. Dela vodi Zavod za ureditev 
stare Ljubljane. Raziskave so se omejile le na ožje območje grajske stavbe in niso 
posegale v širši teritorij grajskega hriba.
2 J. Šašel. Ljubljanski grad v starem veku. Kronika 1 0 , 1962, 112—116 ter 
Epigraphica, AV 11—12, 1960-61 (1961) 201.
3 Predvidevati moramo zato uporabo antičnih kamnov tudi pri gradnji srednje­
veškega mestnega obzidja.
4 Primerjaj B. Saria. GMDS 22, 1941, 132 ter J. Šašel, 1 . c. 115.
5 J. Šašel, 1 . c. 115, 116.

Ascle\pio et\ \ Hyg[iae sacr(um)} 
C. Aur\elius-
1 (gl. str. 179)
2. Nagrobnik iz apnenca, fragment iz osrednjega napisa (v = 2I, š = 25, 
d = 9; v. č. = 5,5— 6 cm). Napisna ploskev gladko obdelana, črke so lepo 
in pravilno oblikovane. Napis je bil vzidan v zunanjo fasado severovzhodne 
obrambne stene, do sedaj je bil zasut. Hranjen na Gradu.
3. Nagrobnik iz sivega apnenca, ostanek spodnjega dela (v = 36, š = 19; 
v. č. = 4 do 4.5 cm). Črke so slabo vidne, ker je napisna ploskev močno po­
škodovana. Spomenik je vzidan v zahodni zunanji fasadni steni, desno od 
zunanjega vhoda v kazemate in se tam tudi nahaja.
4. Gradbeni napis iz apnenca, ohranjen odlomek (v = 30, š = 38, 
d = 50: v. č. = 25—27 cm), ki ima ohranjeni le dve črki, eno od teli polo­
vično. Fragment je izredno zanimiv zaradi monumentalnosti črk. Vzidan 
je bil v ostanek prečnega zidu v prostoru desno od vhoda iz dvorišča v 
kazemate. Trenutno je deponiran na Gradu. 5
5. Odlomek antičnega napisa iz sivega apnenca (v = 41. š = 44: 
v. č. = 11,5 cm). Edina v celoti ohranjena črka je lepo in skrbno izdelana; 
viden je tudi ostanek druge črke. Odlomek je bil vzidan v levi steni glav­
nega stopnišča z dvorišča v palacij, danes shranjen v grajskem depoju.

— in fr (onte) j p (edes) 
a]g(ro) p(edes) JX [?] 
M[.]IV[?\ .
- ] I 0[
4 (gl. str. 180)

—] j H(oc) m(onumenium) 
n(on) s(equetur)].
5 (gl. str. 180)
\h (eredem)
6. Nagrobnik iz sivega apnenca, ohranjen odlomek iz osrednjega dela 
(v = 26, š = 25, d =22; v. č. = 5,5 do 7 cm). Črke so dokaj pravilno obli­
kovane, napisna ploskev delno zasigana. Najden je bil v nasipnem gradivu, 
neposredno ob novo odkritem vhodu z gotskim portalom v kazemate; de­
poniran na Gradu.
• H ! et [-] I H o.i.f—
— i]n a(gro) p(edes) XX.
7 (gl. str. 185)

7. Grobni mejnik iz sivega apnenca, odlomek (v=18, š = 31, d = 25; 
v. č. = 4 cm). Zaradi izlizanosti in delne zasiganosti površine ploskve so 
črke zelo slabo vidne. Kamen je ležal v nasipu, v neposredni bližini prej 
omenjenega odlomka; hranjen na Gradu.
8. Nagrobna plošča iz apnenca, odlomek srednjega dela (v = 52, š = 4 2 : 
v. č. = 5,5—6 cm). Napisna ploskev precej gladko obdelana, črke skoraj 
pravilno kvadratno oblikovane. Vzidan je bil v levi steni pod ometom, pred 
notranjim vbodom v kazemate, deponiran na Gradil.
9. Nagrobnik, fragment spodnjega levega dela iz sivega apnenca 
(v = 33, š = 27, d = 20; v. č. = 4 cm). Vrhnja površina kamna nasekana
— fe]cerun[t —] j [et] lib(ertis) 
li[b(evtabus)q(ue) sin’s].
9

s klesarsko pilo. Na levi strani je viden 1,5 cm širok izklesan rob. Kamen 
je bil vzidan v notranjo okrepljeno steno pod nekdanjim zunanjim vhodom 
v peterokotni stolp; deponiran na Gradu.
10. Nagrobnik iz sivega apnenca, ohranjeni sestavljivi trije odlomki 
spodnjega dela (v = 40, š —75, d = 1 7 ; v. č. = 5,5 do 6 cm). Spomenik je 
gladke površine, lepo izdelanih črk, s pilastroma ob strani. Najden je bil 
v nasipu pod tlakom, v prostoru zahodnega trakta, imenovanega »kovač­
nica«; hrani se v grajskem depoju.
—] I [.sibi] et suis v(mus) f{e- 
cit). \ L{ocus) m(onumenti) q(uo)- 
q(uo)v(ersus) p(edes) XXX. j H(oc) 
m(ojiumentiim) h(eredem) n(on) s e ­
quetur).
11. Fragment spomenika z reliefno upodobitvijo iz sivega apnenca 
(32 X 32 cm). Površina je delno poškodovana, kamen je odbit na vseh štirih 
straneh, datacija in namen trenutno nejasna. Odlomek je vzidan v notranji 
steni peterokotnega stolpa.
12. Odlomek verjetno antičnega reliefnega nagrobnika iz sivega ap­
nenca (26 X 29 X 34 cm), ohranjen le desni zgornji del. Kamen ima ob 
strani bogato prefiliran rob, v polju ploskve je močna poglobitev.
Poleg teh smo zasledili še večje število raznih nekarakterističnih kam ­
nitih členov, ki so prejkone antični.

Mestni trg 3
13. Ara iz si vorjavega podpeškega apnenca, ohranjen gornji del, v = 16, 
š =3 29, v. č. = 3,7 do 4 cm. Črke so neenake in nepravilno izdelane, pi v 
ligaturi. Na posameznih obrobnih mestih je opaziti še ostanke črk. Kamen 
je hil vzidan pod ometom 75 cm desno od glavnega vhoda in 108 cm od 
tal. Kamen bo prezentiran na istem mestu, v Ljubljani na Mestnem trgu 3.
Asclepio I et Hygiae \ \sacr(um)
RÉSUMÉ
„ N o u v e lle s in scrip tion s ro m ain es d ’E m on a
Au temps des recherches effectuées au Château de Ljubljana, commencées 
en automne 1964. sous la direction de l'Institut pour l'aménagement du vieux 
Ljubljana, on a découvert des restes d’antiques pierres à inscriptions et de parties 
de construction.
Les restes de pierres ont été encastrés dans les murs du château ou bien 
utilisés comme matériaux de remblayage.
La découverte la plus intéressante est représentée par les deux inscriptions 
qui mentionnent la déesse Hygieia, qui était jusque là inconnue sur le territoire 
d’Emona.