Tedenske novice, Po smrti odlikovan. Cesar je podelil f g Jožefa Fabijanu, župniku pri Sv. Luciji, ki ga je usmrtila laška granata, vitežki križec Franc Josi povega reda na traku vojaškega zaslužnega križca. Zlato mašo je v Soboti med ogrskimi Slovenci obhajal dae 6 avgusta bivši martjanški plebanoš č. g. Jožei Bagari. Duhovniške vesti. Č. g. vojni kurat Marko Krajnc je obolel. Na njegovo mesto je k 87. pešpolku vpoklican č. g. Anton Peršuh, prej kaplan v Dolu. Nov grško-runiunski pravoslavol metropolit na Ogrskem. Za metropolita grško-rurauaske pravoslavne oerkve aa Ogrskem je bil izvolljen Vladni kandidn,t državni poslaaec Bazilij Mangra. Novo izvolje_i metropolit, ki je zaupna oseba grofa Tisze, si je t zadajih letih na vladino željo prizadeval, da bi med ruTana9k.im ljudstvom uveljavil madžarske naJrodaopolitičae težaje. kar pa se mu ni posre&ilo. Očividno varstvo Marijino nad našlml lunaki. Bivši voditelj 'Marijine družbe in Mladeniške Zveze pri Sv. Križu nad Mariborom, Ljudevit Nudl, plše svoemu župniku iz tirolskega bojišča: Naznanim Vam, cla sein bil cfne 26. junija v hudem artilerijskem boju. Popoldae ob enih nas je sovražnik zapazil, začel je sipati granate in šrapnele na nas, da je bila groza. Mene je zadela krogla od šrapnela ravno na prsa, ali glejte res čudo! Na prsih nosim že od začetka svojega življenja Marijino svetinjo, krogla mi je predrla bluzo, dalje pa rae ni poSkodovala celo aič. Zahvaliti se pač imam eidino preblaženi Devici, da me je doslej tako zvesto varovala. Drugi zanimiv dogodek se mi je pripetil par dni pozneje. V noči na 29. junija se vležem v svojo ttorno in mrzlo hiSico, šotorček, seveda kar obleCen, kakor je tukaj že niavada. Ponofii med spanjem prifrči puškina krogla, predere šotor in mojo odejo ter se zarije v borovje, iz katerega imaino narejene naše postelje^ Zo;ict mi ni bila odločena smrt, ostal sem nepoškodovan. Očividno čuje mogo'6na materina roka Marijina nad našimi junaki! Konoein meseca iulija. je bil vrl mladenič za 9\oje neustraSeno veden;e pred aovra_nikom odlikovan z bronasto kolajno hrabrosti. Ve&eli- mo se tega zasmženega odlikovanja, ker dela častaaši organizaciji, iz katere je tak junak izšel! Staro slovaiisko mesto na severu. NanemšKemotoku Rujaiui iRiigea) v Vzhodnem morjn se je bvo-je dni nahajalo slavno slovaagpco mesto Arkona (Ar-kuni s preslavnim svetiščem Svantovidjovim. Ta najbolj severno ležeea slovanska pokrajina je prestala marsikateri napad soseidaih narodov. Dne 15. juuija 1168 so bili Daaci, ki so izvršili napad na Arkono, ki so jo po dolgih in ljutih bojih premagali in porušili. Dandanes nosi slavnegai slovanskega mesta imo samo še 170 čevljev visoki stolp na nasprotnem obrežju. kamor so nribežali begunci z Rujana. Od leta 1727 je ta sezidan svetilnik visok 170 čevljev. — Sam otok Rujan se odlikuje z mnogimi prirodnimi lepotami in številnimi spomeniki po slovanskilr praprebivalpih in je sleherno leto privlačna sila mnogih izletnikov. Odpravljena Italijanska iniena krajev ia otokov v Dalma^iji Z Duaaja se brzojavlja: Merodajm činitelji so — vpojštevajoC hrvaški zaačaj Dslmac-ije io dosedanjo krivico, ki je omalovaževala ta značaj -¦ zapovedali, da se morajo kraji in otoki imonovati odslej s svojim pravim imenom, t. j. kakor jih imenujejo Hrvati. — Ta vest je tudi uradno poirjena ia razglašena, Ttalijatiska iraeaa, se smejo samo še dva, mes«ca poleg hrvaškega pisati v oklepajih. TaIro }e prav! Isto pričakujemo tudi za slovensko m hrvaško Primorje! Namesto cerkvenih zvonov kr&vj;? zvončke. Kmetje pri W6rg!u so ?ložm vse kravje zvocce, da bi s t«:-m rešiii rek'.irira_e Ci-rkvene zvocove. Njih nam^n se jim je pos^ečii Mrtvi se oslašajo. Leto dni so Ijudje govorili, da je Srnovojnik Franc Štampar, kmet v Jastrebcih, župnija Sv. Bolfenk na Kogu, gotovo padel na bojišču. Lani 6. junija je zadnjikrat pisal svoji ženL Zena ga ]e isjkala po Rdečem križu in ta ji jje odgovoril, da še Franc Štampar ži\i kot vjetnik na Ruskem, blizu mesta Kijev. Dne 6. junija 1916 pa je us veliko veselje lastnorofino pisal svoji ženi. Umetna roka za poljedelske delavce. Kmetu J. Kelerjo v Turiagiji na Nemšklem, ki je izgubil ,S8daj v vojski svojo desno roko, se ]e posrečilo izumiti umetno roko kot nadomestilo za izgubljeno roko. Ta uova izumitev je po izpovedbi izvedencev neprecenljivo važno aadomestilo za izgubljeno rdko za kmete in kanečke delavce. Tudi v Avstriji lx> vpeljana ta  r?ova izumitev. Novi poletni čas aaraeravajo v Nemčiji obdržati tudi preko 1. oktobra, V tej zadevi so imeli pruski ministri posvetovanje. Vjetnik, ki ga je gospodar vjel, dela na niegovem posestvu. Iz Cirkovc se nam poroča: Od 1. 1914 je bil v vojni naš J. Osenjak ter si zaslužil srebrno hrabrostno kolajno II. razreda ker je branil proti 9 Rusom in rešil iz njih rok svojega častnika. Sedaj je prišel na dopust. Ljubi svoj dom in vse svoje je našel v redu, pri zdravju in seve^a po veselem svidenju vse prav srečne in vesele. Ko pa stopi na dvor, zagleda Rusa, kattrega so imeli za delavca. Gleda ga in gleda, ter zakliče: »Ivan, kaj delaš?« Sedaj je na debelo zaeel gledati tudi Rus. »Ivan — Gorlice!« >Ja, ja Gorlice, odgovori Rus.« Spoznala sta se. Tega Ivana je namreč naš junak pri neki patru'ji pri Gorlicth v zimi vjel, ko je polagal telelonsko žico. To je bilo nepričakovano svidenje! Da bi od naših 87tih pognal vsak 9 Ruaov m na vrh še enega vje', pa bo gotovo ktnaln Hone.- s«etnvna voine Okraden v Zagrebu, A, Blatnik iz Braslovč J3 prišel pretekli petek v Zagreb In odšel v Sajmište, kjer je zaspal. Ko se zbudi, zapazi, da mu je neznani uzmovič ukradel črno denarnico s 540 K. Gospodarske novioe. Rekvirlranie žlvine. Dobili smo sleldeča vpra,šanja: 1. Ali sme.;o nastavljeni kupci s silo vzeti telico 14 dni pred teletenjem in sicer ubog\im posestnikom, ki nimamo več kot po tri glave živine? 2. Ali smejo vzeti telico, ki še ni* dve leti stara, a je desot tednov breja in jo nato zabarantatii ali zamenjati drugbii -boljšim" ljudem? ,,Slovenski Gospodar", odgovori nam na ta vprašanja. Jurij C., iz ptujske okolice. 3. Ali sme nakupovalec enemu kraetu vzeti zadnje vole, svojim prijateljem pa pusti 2—3 pare volov v hlevu? Jaz n. pr. nimam s čim orati in voziti, ker se mi ]e odvzel edini par volov, moj sosed, ki je prijatelj nalcupovalca, pa še ima 3 pare volov v hlevu. Nakupovalec še tudi ima v svojem hlevu 3 pare volov. Kara se naj obrnemo, da doseižemo pravico? Kmet iz mariborskega okraja. — Odgovor: 1. Brejih krav in brejih telic se še sedaj ne sme nakupovaii v klavne namene. Glede starosti živine je sicer dolodono, (ia bi se telice pod 2 leti stare ne smelo nakupovaii, a nakupovalci imajo, KOlikor nam je znano, naročilo, da smeio tudi ži\ino, ki je mlajša kot 2 leti, nakupiti, a telitati mora vsaj 300 kg žive teže. Ł. Zabarantati ali zamenjati pa nakupovalec ne sme nobenega nakupijienega komada. Ako je živina, nakupljena, se mora otflaii živino-prometnemu zavodn. Zasebrm bnrantanie z ži\-ino. Vi je dolo^ena v klavnB namnne, tudi rmkujiovalcem ni flovoljenO. Krivično bi bilo, revaejišeinu posestaiku ži\ino odvzefi in jo drugemu, bogatejšeJmu zamenjati za živino, ki jo mora oddati. 3. Kar se tiče zadajega vprašanja, pa je odgovor oelo eaostavien: Pristransko postopanje je prl nakupovanju živine strogo prepo\iedano. Enemu, ki ima saiao ea par volov, vse vzeti, onemu, ki jih ima več, pa ne, te pravice nakupovalci nimajo označeae v svoiti predpisih, Svetujemo vam: Ako so vaši podatki resiiični, napravite vlogo na oklrajno glavarstvo, ali pa še tfolje na živiaoproroetni zavod v Gradcu (Gradec, Franzensplatz št. 2). Vaša vloga mora biti tako sestavljena, da, ne tfo nikogar žalila.. Navesti smete vse resnične poidatke, iz katerih bo razvidno postopanje nakupovalca. Kako se prodaja drevesna skorja. Iz marenberškega okraja nam piše ktnečki posestnik: Vnašem okraju so kupovali trgovci smrekovo skorjo za ceno 20 26 in 30 K 100 kg. Sedaj pa hočejo dati nafnkrat samo 5 do 10 K za 100 kg. Jaz sem tudi dal napraviti večjo množino takšne skorj? iz svoje lastne goše in sicer za okoli 1 vagon. Sedaj sem jo hotel oddati. Trgovec in tovarnar mi je obljubil za 100 kg samo 10 K. Delo mi je prišlo drago, delavci računajo 7 K na dan. Prosim če je mogoče, da bi »Slov. Gospodar« prinesel pojasnilo, Ce je res cena za skorje toliko padla. Pojasnite nam, kako je s cenami, da stranke ne pridejo v nesreCo in škodo. Kam se naj obrnemo za pojasnilo, z ozirom na prodajo skorje? — Od govor: Po ministrski odredoi z dne 24. septem^ra 1915 št. 297 je uradno določena uajvišja cena za smrekovo skorjo v celih kosih 30 K, zdrobljena ali zmlačena pa 36 K 100 kg, postavljena na postajo ali v tovarno, oziroma usnjarno. Kdor zahteva, da se mu mora skorja d*ti za prenizko ceno, se pregreši zoper ministrsko od edbo. Takega Clo veka, ki ho6e kmečko ljudstvo oškodovati, se naj kratkoimlo naznani na okrajno glavarstvo. Dobro je, ako se sklicujete pri tem na prej omenjeno mi nistrsko odredbo. Naše uredništvo je pripravljeno dajati v enakih zadevah potrebna pojasnila. Proč z zajci! Prav piše stara savinjska kmeCka korenina v 31. št. »Slov. Gosp.« Pritožim se tudi jaz v imenu več takih, ki natn zajci na polju veliko škodo naredijo. Imam 30 oralov zemlje, pa mo ram hoditi po krašne karte. Ali ni to veliko čudo ? Lahko bi si doma pridelal dovolj živeža, pa si ne morem pomagati pred zajci. Pšenice še polovico ne dobim; fižola pa jaz in moj sosed kar nič nimava. Ovsa sem lani imel sejanega, da bi ga lahko zrastlo 15 vaganov, sem ga moral pokositi; ni bilo kaj žeti, ker so ga zajci skoro vse pojedli in pomandrali. Letos ga sejal nisem, ker ga tako zajci uničijo. Ječmena sejem toliko, da bi ga lahko zra3tlo 20 vaganov. Potem ga pa tako zajci uničijo, da ga ni več kakor 3 v*gane. Ajdo, ko dozori, tako uničijo, da je ni vredno žeti. Da, žalibog, ko bi bili kmetje uslišani, bi se polovico več žita pridelalo. Lov gotovo ne da lovcem toliko haska, kakor bi nam kmetom tisti živež, ki ga zajci pojedo, koristili. Ubogi kmet res vse redi! Prejšaja leta. ko ni bilo toliko divjačine, sem prodajal živež, sedaj ga še pa sam nimam. Ia ubogim sem tudi lahko dal, sedaj pa, če mi pride kak revež prosit, pa mu pravim: >Le pojdi! Sedaj ti nimam dati. Takrat pridi, ko bo divjačina uničena.« Včeraj je prišel k meni berač, pa ko sem mu povedal, da mu nimam kaj dati zavoljo divjačine, pa mi je rekel: »Po Bizeliskem mi pa ravno tako pravijo. To raj, sedaj bom moral gladu umreti« Ob koncu pa prosi veliko mož in žen, dragi »Slov. Gospodar«, ponesi to pismo v srce tistih, ki bi nam kmetom lahko pomagali. Mož iz Pišec pri Brežicah. Promet z jajci v mariborskem okrajnem glavarstvu. Kakor znano, je mariborsko okrajno gla varstvo doloCilo zasego jajc v mariborskem okraju. Ljudstvo še dosedaj o tej zasegi ni popolnoma po učeno. Glavna pravila te uradne odredbe so: 1. Jajca smejo nakupovati samo tisti trgovci, ki se pečajo s trgovino z živili (z jajci); 2. oddajati smejo nakupljena jajca samo okrajnemu glavarstvu in prebivalcem v glavarstvu za njih domačo potrebo; 3. kdor rabi jajca za domačo rabo, si jih sme v okrajo nakupiti, iz okraja se smejo jajca izvažati samo z dovoljenjem okrajnega glavarstva; 5. posestniki smejo jajca prodajati komad za 12 do 14 vinarjev, trgovci pa za najvišjo ceno 15 vinarjev. Da pa bi moral prodati jajca, te ne more nihče siliti. Kako se v ptuiskem okraln skrbl za kmeta. Z Dravskega polja se nam piže: V začetku, ko so bili na razpolago vietniki-Rusi, jih kmetje niso marali. Sedaj ima;o radi tiste, ki so delayni, pa jih kmetje več ne dobijo, ker jih dobijo ptujsl- mestjanf, ki ]ih gotovo desetkra,t manje potrebujejo, kakoi" lonetje. — Kadar ima kmet na prodaj n. pr. krompir, ga mora peljati k prekupcu. Prekupec, ki ni trj;«l nič s pridelovanjem krompirja,, ima velik jdobiček, dočimkmet ae dob1! za prodano biajgo v vsaicem slačaju niti toliko, kolikor ga stane. Ko bi kmet nar.avnost, to je nei)osredao j>rodal svoje blago oaim, ki ga rabijo ln vojaški oblasti, bi oba imela ctobiček. Vojaštvo bi dobiio blaigo od kmeta veliko ceneje, k!akor pa od prekiipca; tudi kmet bi lahko vqjaštv!u dražje prodal, kakor prekupcu, Da fcmetje ae morejo biti s tem zadovoljni, je jasao; pjav zelo ogorčeni so, Kdo je toga kriv? Ugane lartiko vsak, ki ve misliti! Živinski sejmi. Racii sedanjega načina naku povanja klavne živine so se živinski sejmi na Štajerskem skoro povsod opustili, ker primanjkuje živine. Na veiika sejmišča v Mariboru, Ptuju, Celju, Brežicah, Poijčanah, Št. Jurju itd. se pnžene navadno samo kakih 10 do 20 glav. Polagoma se bodo sejmi na ta način popolnoma odpravili. Škode nimajo samo živinorejci, ampak tudi občine, kjer se vrši scjm, trgovci in gostilničarji. Ljudje nas vprašujejo, ali bo sedanji način nakupovanja kJavne živine ostal tudi po vojski v veljavi a)i ne. V splo^oo pomirjenje lahko povemo, da bo živinoprometni zavod nakupoval živino skoro gotovo samo za časa vojne, potem pa bodo nastopile zopet stare kuvijske razmere. Najvišje cene za seno in slamo. Na različna vprašanja gtede najvišjih cen za seno in slamo, javlja deželno kulturno nadzorstvo štajerskega cesarskega namedtn štva, da so veljavne dosedanje najvišje cene za seno in slamo, ki so sledeče: Za seno in otavo 13 K in za slamo 8 do 9 kron za meterski stot in sicer v nestisnjeni obliki. Za stisajeno seno in otavo je dovoljena doklada 1 K 50 v za meterski stot. Za prevažanje sena in slame od kraja, kjer se je nakupilo to blago, do postaje, kjer 3e nalaga, je dovoljena doklada 2 K za meterski stot. Vse druge vesti, ki se o tem razširjajo, so napačne. Oddaja kovtnastlh predmetov. Uradno se je razglasilo, da je rok za oddajo kovinastih predmetcv podaljšan do 31. decembra 1916, Ta uradni razgla& pa se je skoro povsod napačno razumel, in sicer so mnogi mislili, da, nobenega kovinastega predmeta, ki še dosedaj ni oddan, odslej ni treba prej oddali, nego najpozneje do 31. decembra. Z merodajnega mesta se nam pojasnjuje, da se mora nova uradna odredba tako raizumeti, da je rok za oddajo podaljšan do 31. decembra samo za tiste kovinaste predmete, ki se plri gospodarstvih ali gospodinjsMh nujno rabijo, n. pr. veliki svinjski kotli in za katere so prevzemne komisije izdale dovoljenje, da jih smejo laslniki tako dolgo rab&ti, dokler ne pride zahtevani nadomestek. Nemogoče je namreč bilo, do prvotno določenega roka dobiti za vse neobhodno potrebne predmete nadomestkov. Dovoljenje za nadaljno vporabo takdh predmetov torej ne velja samo do 6asa, ki ga je označila komisija na dovolilni listlni, ampak do časa, ko se bo dobil nadomestek, kar pa se mora zgoditi najpozneje do 31. decembra 1916. Za vse ostale pre_mete, za katere komisije ne sme]o Idati dovoljeaja zra poznejšo oddajo, se morajo po posaoneznih občinah oddati do dneva, ki je naznanjen na plakatih. Po novi odredbi pa posestnliki predmetov, ki jih Se niso oddali adi ki so se jim prepustili v stalno ali začasno rabo, ne smejo komu drugemu prodatl, kot vojaški upravi. Ne spravljajte nezrelega krcmpirja. Ponekod se dogajajo slučaji, da ljudje zlasti rsni krompir veliko prehitro izkopljejo, prodajo ali pa spravijo v shrambe. Prerano izkopani, nepopolnoma dozoreli krompir kaj rad gnije in tudi nima tiste redilne vrednosti, kakor pa popolnoma dozoreli krompir. Torej ne spravljajte krompirja poprej v shramWe, dokler ni popolnoma dozorel, kar se lahko spozna, ako je krompirjevo steblo brez listja in je temno rujave tn cvenele barve. Hmelj|. Na limeljskem trgu v Žatcu se je v zadnji dobi poprodala le nezaaitna množina tujega bmelja za ceno 60—70 K za 50 kg. Vsled ugodaega vremena v zadajem 6asu se je stanje hmeljskih nasadov precej zboljšalo, kar velja tudi o hmelju v Savinjski dolini. Ker je vlaida dovolila, da smejo avstrijsko-ogrsko pivovarae vporabiti 2 milijoaa stotov ječmena aovega pridelka, torej približno 20% več, kakor v 1. 1915. Ik) sigurno tudi popraševanje po letošnjem hmelju aekoliko živahnejše. V S'a\injski dolini kaže stanje poznega hmelja še precej ugodno. Ker je x>opraSevanje po starem hmelju v Saviniski dolini precej živahao in si razni j)rekupci že sejdaj priza<levajo pokui>iti v aaijjrej velike množin& poznega hmelja, jo nričakovati, da bodo letos hmeliske cene ugodnejše, kakor so bile lani. Stanje htneliskih nasadov v Savinjski dolini jfi precej neenakomerno. Plesnoba na pTozdJn. Pogosti mali dežki in jutranje megle pospiešujejo razvoj plesnobe po naglh vinojgradili in so je ista pričeia na mnogih krfljih ?.e prav opasno razviiati. Plesnobn se da ustnviti, 5e jo lcoj v prifotku zatiramo. Ce se je f>a že hndo razvi- la, se jo težko odpravi. Zato moramo koj, ko jo v vino?radu opazimo, vse bolao grozdje dobro, ampak na fino, otr lepem, gorkem in solnčnem vremenu- požveulaii. V veliki vro&iai se ne sme žveplati, zlash ne z novim žveplom. Na debelo natroseno žveplo j)a grozdju bolj škoduje kot koristi, Kdor žvepla ne more dobiti, ta aaj ko,j in vsaj dva|kra.t tekom enega tedna, poškropi trtfi s tekoftiao. ki si jo pripravi iz raztopiae 120 dek kalijerega hipermaiijgaiia.ta ia 2 do '¦> kg apna v 100 Iitrih vode. Grozdje se ž njo aiora dobro premofiiti. Knietijska družba nima nič hipermanganata vpč v zalogi, zato si ga moramo preskrbeti v lekaraali a.li drogerijali. kjer stane kilogram kakih 10 K. 100 litrov škropilne tekočiae staae tedrtj f K 20 v, z apnom vred pa. 1 K 30 v. Proti porabi ječmena za kubuiije piva. Zdravstveni svetnik dr. Bonne na Nemškem ,je izda: aa državjaega kaacelarja Bethniann-Holhvega odprto pismo, katero je podpisalo 80.000 nemških gutteirplerjev (protestaatski red abstin-entov), v katerem opozarja, da se na Nemškem še vedao vsak dan prekuha 42.000 meterskia stotov ječmena, t. j. krušaega žita, v pivo. S temi 4,200.000 fnnti ječmeaa bi se moglo vsak daa preskrbeti zadostao nmožino k'ruha za 10 railijoaov oseb. Za 1 liter piva je treba 230 gramov ječmena, za posamezno osebo je pa določeao na daa le 220 gramov kruba. V seda.ajem težkem času naj bi se popolnonia ustavilo kuhanje piva, drugače pa se na] daje pivo le na krušiip karie. Kazne novice. Izpit Iz latlnščLae pred vojašldm sodiščeui. Te dai se je zagovarjal pred dunajskim vojaškim sodiščem zaradi razžaijenja Velifianstva ruski vojni vjetnik Benjainin Dorošov, V vjetiuškem taboru so vporabljaJi Dorošova, ker je razumel tudi nemščino kot toknafta in je vžival vsled tega razne ugodnosli. A prevzel se je in je začel stražaemu moštvu poveljevati, kakor 6e bi bil kak avstrijski podčastnik. Pri tem je šel tako daleč, da je zagrešil hudodelstvo raz*žaljenja Veli6anstva. Pri obravnavi je pa tajil, da bi bil izustil žaljive besedle, 6eš, njegova omika 1-i ae dopuSCala takega kiaznji;vega dejanja, saj je venclar dovršil gii_na_ijo. Sodnik je pa dvomil, d,a bi bil ta Dorošov ketfa.j dovrSil gimnazijo in ga ie. zaftel izpraševati najpoprej iz latinščine, Latinskih beseci kot mensa (miza), homo (človek). lilius (sin) itd. ni znaJ sklanjati, niti ni vedel njihovega pomena. Slično je šlo v drugih predmetih, Sodišče je prišlo do prepričanja, da Dorošov nikdar ni obiskoval kafce gimnazije. Ker so priče izpovedale, da je Dorošov irgovoril kaznjive besede, je bil obsojen na tri leta težke ječe. Koliko plače imajo evropski vladarjl vsako minuto. Neki statistik ]© objavil naslednjo zanimivo statistiko o plači raznih evropskih vladariev na eao minuto. Po tej statistiki ima ruski car plače na eno minuto 405 K, avstrijski oesar 174 K, nemSM cesar 108 K. italijaaiski krnli 88 •?Ł. angleški 75 K, Soan_ki 72 K, švedski 48 K, 'bavarski 46 K, saški 24 K, norvešk,i 46 K, belgijski 24 K, danski pa 18 K. Predsednik franeoske republike ima na rainuto 9 K, predsednik Združenlh držav v Ameriki 2 K, predseklnik Svicorske ljudovla.de pa 12 vinarjev na minuto. Zena stara 171 let. V ruskem Kavkazu tflizu Tiflisa živi žena Nina Taratas, ki je stara 171 let. Vsi njeni otroci, vnuki in praivnuki, 47 |>o številu, so že pomrli, le ena pravnukinja še živi. Pa tudi ta bo najbrže stara že preee.j rfesetletij. OMasti potrjujejo to vesf, Originalna stava. V Londoau se je te dni izvršila imenilna stava. SlaKrni afligleški igralec Elder Heara je stavil s svojim ra,vnatei.je.m, da ni mogoče v Londomi prodati v dveh urah 15 pravib bankovcev po 100 K za 1 vinar. Sta|\'a se je izvršila. Igralec se je iiapravil v najslabšo obleko pooestnega pometača. ter ponujal Ijudem pravi bankovec za 100 K po 1 \ Velika vefiina gospode ga je ogorčeno zaftTnila. r '• so ga imeli za aeumnega, drugi so misiili, da .;<¦ ;i denar poaarejen. Tn res ni mogel v dvefh nrah proda,ti veft kot dva bankovca. Enega je kupila soproga nek*ega poštnega ravnatelja. Takn jo 1 ila im9nitna stava dobljena. Dop isi« Maribor. Težek udarec je zadel ponoCi od ponedeljka na torek dne 8. avgusta ugledno družiao vpokojenega ^prevodnika južne železnice Janka Kavčiča. Po kratki bolezni se je preselila v dobi 15 let pri sorodnikih pri Sv. Tomažu v večnost njih miljena hčerka Zofika Kavčič. Rajna je dovršila pravkar z najboljšim uspebom meščansko šolo ter bila sprejeta v učiteljišče šolskih sester v Maribora. Radi svojega Ijubeznjivega vedenja je bila Ijubček svojih starišev in vseh, ki so jo po znali. Ko se je zadnjo sobcto poslovila zdrava od svojih starišev, pač ni sama niti stariši niso slutili, da jim ostane le še eno svidenje — nad zvezdami. Sv. Peter pri Mariboru. Koncem preteklega meseca sta se narodila mrtva dva otroka. Povsod je bil vzrok, ker se je mati prevzdign la pri pre napornem dela, katerega morajo sedaj izvrševati zenske. — Due 5. uvgubia pa ^ uuuiit ua iijivi, kjer je zbirala krmo za svinje, nagle in neprevidene smrti Neža Slanič, rojena Rubin, viničarka v Malečnici. — Plesnoba sili strašno na gro/dje tako da Je že skoro polovico grozdja uničenega. — Ječmen, dragega zrnja še nismo mlatili, prav malo izdaje. Seme je majhno kakor kumna. — Kar p;;imamo drugih poljskih pridelkov, nam tudi ti ne obetajo mnogo. Krompir je redek in majhen. Koruza zaradi že precej pritiskajoče suše, nastavlja redko in malo stročje. — Razven teh nadlog p;1 še pribajajo uzmiči iz mesta, ki pulijo že pozni krompir iz zemlje, trgajo koruzno stročje, kradejo zeleno sadje in vse kar najdejo. Po hostah kra dejo in sekajo zeleno drevje. Ce se pa kmet ka) skrega nad takimi Ijudmi, ga še pošteno ozmerjajo. da si ne pusti še kože zdreti. Sv. Jurij ob Ščavnici. Pofoča se nam, da je bil na soški fronti ranjen v levo roko dne 26. julija, Jakob Žaidarič, doma od Sv. Jurija ob Ščavnici. Sv. Krlž pri Ljutomeru. (Nove orgle.) Dne 30. julija t. 1. smo obhajali tukaj z veliko slovesnostjo ,cod župaijske f>a;troae sv. Aae. Ta. daa so bile tudi nove orgle strokovajaško preskušane in — lepo so pcle. Nekaj (fai poprej so jilr pa naš presvitli knezoškof povodom sv. birme sami blagoslovili. To je bila (^ez Vvse lepa, redka in ginljiva slove^nost, prva na rtan sv. birme. Nepozabna nam ostane procesija od velikega oltarja aa z venci ozališan cerkveni kor: spredaj križ: za ajim dolga vrstai iskreno molefiih 56. gg. duhovaov in potem ekscelenoa v ornatu: med procesijo poje šfevilen mešan zbor štiriglasno jisalni ..Laudate Domuium"; zdaj pride dolga procesija na kor: za^aejo se slovesnii obredi; g. knezoškof obhodiijo dvakrat slovesno blagiosla,vljaje nove orgle; m.eifi odhodom procesije iz kora poje pevski zbor Foerslerjevo ,,Sv. Cecilija." Da, orgle v eerkvi, v slavo btižjo, v pobožno veselje in tudi v žalost, ki inu bodo pele na zadnji poti! Nove orgle so v gotiškem slogu, 119, najmodernejše delo orgljarskega mojstra. g. Josi])a Brandl iz Maribora, ki mu delajo aso čast. Stanejo 6000 K. Imajo dva igraJnikaj, 26 spremenov in so i-azdeljeae v dva sajmostoječa glavna dela tako, da iz ozadja sveti v sredini krajsno slikano veliko okno med orglami v ospredje cerkve; res, idealna harmoaija! Našemu prefiaistitemu g. župniku, ki so nam opremili aašo lepo hišo božjo z notranjo uredbo umohorov: 14 velikih slikanih oken, veliki oltar. prižnioa, krstai kamen in sedaj nove velike orgle, njira pa želimo vsi livaležni župfljani, da bi na mnoga leta z veseljem gledali bogato delo svojih neutrudnih rnk in poslušab' pri sv, daritvah — nove orgle! Središče. Na Brnik Piohovi gostiji v Sr< dišču dnp 30. julija je nabral rned gosti Mat Ivi.mša za avstrijski Rdeči knž znesek 6 K 20 v. Izroč I se je določenemu namenu. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Prav redkokrat pride kako poročilo iz naše župnije v »Slov. Gospodarja«. Izgovarjamo se, da ne znamo pisati, kateri pa znajo, pa nočejo. Dne 1. avgusta smo iroeli lep pogreb. Pokopali smo nad vse vzglednega mladeniča Alojdja Forštnerja, starega 22 let. Bil je vedno bolj slabega zdravja, zato pa si je izvolil krojaški stan. Tako je šival in delal v zadovoljnost občins.va, Bog pa je imel druge gotovo bolj še namene ž njim, zato ga je poklical k sebi. Mladeniči, ki smo ga spremljali, smo si potem aekli: Takšnega pogreba še nismo imeli. Tudi Alojzijevo zastavo smo mu nesli nasproti. Pri sv. maši smo mladeniči svetili. N. p. v m.! V Čadramu bila je uzorno poštena devica Marjeta Oblonšek slovesno pokopana. Nad 120 deklet jo je spremljalo iz doma v cerkev in potem na stotine še drugih Ijudi na pokopališče, kjer je č. g. župnik v nagrobnici vzroke veselja in žalosti pri tem pokopu razložil, ker se ponavljajo prikazni kakor 2., 3. in 4. stoletju za čaa sv. Cecilije, Marcele Melanije ml. in drugih. Vitanje. Dne 2. avgusta je umrl g. Jože Kotnik, šol>ki vodja v Rakovcu. Na povratku iz Konjic je obnemogel na potu četrt nre pred domom. Bil je blagega srca in pobožaega življenja. Vsako nedeljo, tudi ob najhujšem mrazu in snegu je prišel dve uri daleč s planine k službi božji. Pač lepo je torej izpolnjeval nauk: »Tako naj sveti va ša luč pred ljudmi, da vidijo naša dobra dela in hvalijo Očeta, ki je v nebesih.« Ljubil je prisrCno svoj slovenski narod, čegar bridko usodo je čutil zlasti tudi na samem sebi. Službo je imel vedno na težavnih, hribovitih krajih. No, sedaj pa je že v deželi, kamor trpljeaje ne zna ip kjer tudi preganjanja ni veC ... Svetila mu večna luč! Io kakor lepo zelenijo in trdno stojijo ponosne hojke in smreke po naših krasnih planinah, katere, ie rajni tako zelo ljubil, tako lepo in trajno ostane apoimn njegov med nami, ki smo ga poznali! Dobrna. Gospod ravnalelj 7ožef ZidaniSrtc je darovaJ za našo šolsko kulnnjo lepo svoto 20 K, za kar se mu voidstvo prisrfino zahvali, — GospA puveljnika tukajšnj^ga častniškega rekonvalescentnega zavoda g. dr. Kornhau.serja je med čaataiki nabra'a za šolarsko kuliino le. o svoto 213 K. Vodstvo se ];. kakor vsem blagim darovalc-em prav iskreno _ahvali. Celje. Tukajšnji železnfški delavec Janez Fa zarinc je dobil pri premikanju železniških vozov tako težke poškodbe, da so ga spravili v deželnc bolnisnico, kjer se boii s smrtjo. Sevnica ob Savi. Kakor druga leta, bo tudi letos dne 16. avgusta shod pri podružnici Sv. Ro ka. Spovedovati se bo začeb že na Vuebovzetje M. D. ob 5. popoldne. Zvečer bo pridiga, zjutraj pridiga zuaaj in v cerkvi in ob 10. uri še jedna