Aleksander Veliki v Afriki.
Krslj Aleksander Veliki prido v neko daljno deželo v Afriki.   Tu najde "j Ijudi,  ki  so  živeli v inirnih  kočah ter niso niti o  vojski niti  osvojevauji 1 dežel še nikoli nič čuli.   Peljali so ga k vladarju te dežele. Vladar ga gosto-ljubno  sprejme,  ter  mu  postreže z zlatinii dateljui,  zlatimi  smSkvami in alatim ktuhom.
nAli vi t tej deželi zlat6 jeste ?" povpraša makedonski kralj afrikanskega vladarja. —
nNž," odgovori afrikanski knez; ali ker imate vi v svojej deželi naradnih jedi obilo, mislim si, da si k nam zaradi zlata prišel."
nVašega zlati ne iSelim," reče Aleksander, nnego prišel sem, da M se nčil vaših navad in šeg."
rČe je tak6," odgOTori ma afrikanski vladar, nostani pri nas, dokler ti je drago." —
Ko se še to in i5no razgovarjata, pristopita dva moža, ter prosita vladarja, dabijhna vazaSdil pravdo. Prvi pvavi: ,.Jaz sem o<l tega moža kupil ujivo in sem pri orauji v globokej brazdi nažel zaklad. Ta ni iuoj, ker jaz sem kupil le njivo, a ue zaklada, ki je bil skrit v zemlji. Vladar, pomtizi mi, da si mož zaklad vzame." — Dmgi se tega brani inpravi: „ Jaz imam tudi v^st. Ko sem jaz njivo prodal, plačal mi je ta za vse, karjenaujiviin vnj^j, tedaj tudizaklad."
Afrikanski vladar, ki jp bil najvisji sodnik v deželi, poaovi besede obžh, da bi ju prepriSai, ka razuine njiju pravdo. Potem se zamisli nekaj časa in naposled pravi: nIinaS li ti katerega sina? in ti — katero hčer?"
Ko mu oba pritrdita, razsddi vladar pravdo tako-le: ,,T7oj sin naj vzame hčer tvojega prijatelja za Uai, ia zaklad jima daj za doto."
Aloksaoder ostrmi nad tako razsodbo.
nAH se ti zdi moja razsodba krivična?" vpraša knez.
nN6,u odgovori Aleksander, rčudim se le tvojVj razsodbi."
rKako bi se pa pri vas, v vašej deželi, razsodila ta stvar?"
nMi bi najdeni zaklad občma vzeli iu gavkraljevo zakladaico spravili." '     nV kraljevo zaklddnico? — Sije li tndi pri vaa solnce?"
nDa!«
rAU tadi deiuje kdaj?"
nGotovo!"
rCudno! — AU so tudi živali v vašej deželi. katerimjezelena trava vhrano?"
nMoogo jih je in so različnega plemeua."
Potem takem pustž dobri bogovi samo zaradi teh sijati solncu in deževati v rašej deželi; a prebivalci tacih dobrot Tredui niso."                  Jos Lavrič