Natisov 15.000, ten am Srn kolcf lope] Ni lic: ročlt čas „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krene, za Ogrsko 5 T( 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/» strani K 40 — stranf K 20'— strani K strani K strani K strani K Pri večkratnem oznanili* se cena primerno zniža. 10 — 5 — 250 1.— Mf Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani priloge; vsled tega obsega skupaj 12 strani. Okrajni zastop ptujski. "''B;kar ter Kakor smo že svoj čas poročali, obdržal je okrajni zastop ptnjski dne 8. januarja 1914 svoje plenarno zborovanje. Zaradi iz tiskarskega štrajka sledečih zaprek nam ni bilo mogoče, podati pravočasno obširno poročilo o temn zborovanja. Ker pa smatramo sklepe okrajnega zastop* za v gospodarskem ozira velevažne, objaviti hočemo danes to poročilo. Zborovanju predsedoval je deželni poslanec in župan Jos. O r n i g, ki se je v svojem uvodnem govoru s prisrčnimi besedami spominjal g| jI umrlega dolgoletnega okrajnega tajnika P e n-■jgou. Načelnik pozdravil je poleg tega novo 'sohjvstopivše člane okrajnega zastopa, i. s.: za hlu^. Ptnjsko goro posestnika T o p o 1 o v e c, za me~ ,'„m', sto Ptnj gg. M a t z u n, H i 11 s c h e r in M1 a-iz kmetskih občin gg. advokata dra. F e r m e v c ter fajmoštra O z m e c. Načelnik O r n i g podal je potem kratko nami poročilo o delovanju okrajnega zastopa, kate-20 giremu posnemamo sledeče točke: Od časa nače-H.svn lovanja O r n i g a se je v ptujskem okraju mre-arn,a,žo okrajnih cest, ki je merila 232 km, pomno-716žilo za celih 40 km. Poleg tega se je izredno 82veliko število občinskih cest nanovo zgradilo ali ■"■pa zboljšalo. Novo zgrajene občinske ceste imajo —dolgost 35 km; korektur pa se je napravilo v ""^dolgosti 23 km. Poleg tega je okraj v tem času .^skoraj vse mostove betoniral. Bazven mnogo Q malih mostov in brvi betoniralo se je 51 večjih , Omostov. Začasa naprednega gospodarstva v okrajnem zastopa pa se je tudi Živinoreja krasno razvila. Okraj je z lepimi premijami podpiral ie« uspešno nakup čistoplemske živine, oziroma je kreptudi sain nakupoval tako živino ter jo po naj-^•■jnižjih cenah kmetom oddajal. Na ta način se h kije razdelilo v zadnjih letih 151 bikecev, 91 te-;°"i'lic in 235 marjascev. Konjereja je bila svoj čas v ptujskem okrdju prav žalostna, tako da je bil g»to najslabši konjerejski okraj v celi Štajerski. Zdaj pa spada ptujski okraj vsled prizadevanja načelnika Orniga k najboljšim konjerejskim ^ okrožjem. Poročilo načelnika se je brez ugovora z ve-t™^likim zadovoljstvom na znanje vzelo. Na predlog g. Joh. S t e u d t e dovolilo se -■Ije posameznim občinam v okraja naprošene ob-_činske doklade. — G. Leop. S1 a w i t s c h je stavil predlog, 1 da naj se deželni poslanci z vsemi močmi zato zavzemajo, da se ne odstrani iz Ptuja deželna trsna šola, ki je toliko let blagodejno delovala. Zanimiva je bila tudi razprava o okrajnem proračuna. Novi „kmetski zastopniki" O z m e c, dr. Fermevc in Miha Brenčič so namreč zahtevali podrobno debato o proračunu. Stavili so celo vrsto predlogov, katere pa večinoma sami razumeli niso. Istina je, da so prišli ti gospodje tako nepripravljeni na zborovanje, da je naravnost škandal. Čvekali so toliko neumnosti, da so se končno sami sebe sramovali in da so slovenski kmetje v zastopu od sramu kar glave povešali. Dokaz popolne nezmožnosti teh najnovejših .odrešenikov" ptujskega okraja je že dejstvo, da so sami vse svoje nespametne predloge nazaj potegnili, predno je prišlo do glasovanja. V duševnem ozira sta si bila na tem zborovanju dr. F e r m e v c in O z m e c popolnoma sorodna in nadkriljeval jih je celo — Miha Brenčič. Vbogi slovenski kmetje, ako bi bili res odvisni od teh gospodarskih analfa-betov! . . . Hudi so bur" prvaki nad"-ptujsko gimnazijo, kakor so sploh sovražniki vsake šole. Ako ima ptujski okraj, ki šteje 80.000 prebivalcev, eno višjo šolo, se ti ljudje razburjajo. Ako pa se zapravi za 30 fantov več milijonov in ee jim zgradi n. pr. kmetsko šolo v Sv. Jurju, je to seveda lepo in prav. Prvaški hujskači silijo. zdaj slovenske sinove iz ptujskega okraja, da gredo v Celje in Maribor študirat, samo da bi uničili ptujsko gimnazijo. In ti ljudje lažejo potem, da se zavzemajo za naš okraj . . . Direktor K a s p e r podal je potem poročilo o reviziji okrajnih računov. Okrajnemu odboru se je izreklo ednoglasno zaupanje in zadovoljstvo z izbornim redom v računstvu. Tudi slovenski člani bo s tem glasovanjem priznali, da vlada naravnost vzorni red v okrajni blagajni. Za nastavljanje stanovskih varuhov na Ptujski gori, v Sv. Barbari, v Sv. Urbanu in v Jursin-cih dovolil je okrajni zastop na predlog g. dra. plem. Fichtenau 150 kron letne podpore. Na naprošbo uradnega vodja c. k. okrajnega glavarstva dra. plem. Netoliczka dovolilo se je K 200- — društvu .Rdeči križ" za nabavo posebnega rešilnega oziroma bolniškega voza. Po daljši razpravi sprejel se je tudi okrajni proračun, glasom katerega znašajo i zana-prej okrajne doklade 50% in se vkljub velikemu gospodarskemu delovanju ne zvišajo. Nadalje sprejel je okrajni zastop sklep, da se naprosi državne in deželne poslance, naj z vsemi močmi nato delujejo, da se proga Ptuj-Rogatec vendarle v državni železniški program sprejme. Poslanec Miha Brenčič je obljubil, da bode v »Slovenskem klubu" vse storil, da se to zgodi. Upamo, da bode imel v svojem kluba tudi toliko veljave in vpliva, da bode zamogel svojo okljubo držati . . . Na zborovanja čutil je fajmošter 0 z m e c tudi potrebo, da je agitiral za „Gospodarja"; ta zaspani list ima namreč menda premalo in-zeratov, tako da mora Ozmec zanj inzeratske-ga agenta igrati, pa čeprav se pri tema grozovito blamira. Ozmec pa se je tudi na znani arogantni način zaletaval v .Štajerca." Bil je v svoji jezi pravzaprav še bolj smešen, kakor je itak. Upal je menda, da mu bode kdo odgovoril. Pa od naprednih članov zastopa ni smatral nikdo vrednim, da bi se z Ozmecom zaradi časopisov pričkal. Po našem mnenju naj bi se Ozmec raje za molitvenike brigal, no pa za politične časopise. Sicer pa mu mi prav iz srca to zaletavanje v .Štajerca" privoščimo. Jedes Tiercheu hat ssin Plaisierchen ... Na tem zborovanju nastopal je .liberalni" di. Fermevc združeno s klerikalnim B r e n -čičom in Ozmecom. Bila je to slika za bogove. In nam se Fermevc v resnici smili, da mora, prisiljen od znanih nepolitičnih razmer, igrati vlogo farških .štifelpucerjev" . . . Smešni nastopi prvakov pa vsekakor niso mogli izbrisati velikega vtisa, ki ga je napravilo to zborovanje na vse resne in trezne poslušalce. Ta vtis je bil velik, kajti videlo se je, da velja pri prvakih le smešna fraza, pri na-prednjakih pa pošteno gospodarsko delo! Politični pregled. Deželni Zbori delujejo zdaj prav pridno in bodemo o njih delovanju posebej poročali. V štajerskem deželnem zboru je govoril poslanec Jos. O r n i g z vso odločnostjo za one železnice, ki so ravno za nas na Spodnjem Štajerskem velepomembne (Ormož-Ljutomer in Ptuj-Rogatec). Govor poslanca Orniga prinesli bodemo natančno. Obsojeni vohun. Dne 24. t. m. vršila seje na Dunaju razprava proti vohunu Jaudriču, medtem ko se bode njegovega brata šele pozneje sodilo. Jandrič je bil svoj čas kot avstrijski oficir zaradi neke umazane zadeve iz armade izbacnen. Skupaj s svojim bratom pričel je Jandrič potem špijonirati za Rusijo, dokler ga niso zasačili. Obsojen je bil na 19 let težke ječe. -ivn pro sr<-l cm urea išče, t a de :aj. 25 ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA B»UMUIJUIII!IIMIII!lllill!lll!llllll!illlllllillllH!;U^ GOSPODINJA, če ogledujete tvoj blišče če beli zaklad na perilu? In ni II potrata in nespamet, uničevati to drago perilo * slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schicbiovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj. 8192608926�9999988126� mew Straachill'ova greačica Is zelenjavo oprl« o ITI In ill valAniOV ,n ,,aJbo,i uspešnih korenin. Strasohlll'ova grenoloa li aelenjAv j je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših •■*•» WWIIIIIH AOlCUJdiV m\^ tega prjmano najboljši želodec okrep6njo6i prebavni liker. tu *am' Izseljevanje iz Galicije se je v'zadnjem času zopet silno pomnožilo. Na tisoče izselni-kov gre v Ameriko, veliko pa tudi v Nemčijo, na Francosko in Rasko. Policija je aretirala v zadnjih dneh na raznih postajah veliko mladih ljudi, ki bo se hoteli izseliti s ponarejenimi potnimi listinami. Večino izmed teh tvorijo vojaški obvezanci. Za delo in kruh. V soboto se je vršil v Lvovu velik shod brezposelnih delavcev. Najmočneje so bili zastopani stavbinski delavci. Kot glavni govornik je nastopil na shoda poslanec dr. Diamand, ki je izjavil, da bo sklical v bližnjem času shod vseh lvovskih državnih poslancev, ki bodo zahtevali pri vladi, da se prično takoj graditi nove že določene javne stavbe, če vlada tema poziva ne bo ugodila, bodo poslanci primorani, da se postavijo na čelo akciji brezposelnih delavcev in ji dokažejo resnost položaja. Obenem je opozarjal poslanec dr. Diamand, da naj se delavstvo vzdrži hrupnih demonstracij. Kljub temu je demonstrirala pred namestništvom večja skupina delavstva, katero je razgnala policija. Več delavcev je bilo ranjenih in več aretiranih. Na Dunaj bodo prepeljali na posebno odredbo cesarja traplo nadvojvode Leopolda II. Toskanskega, ki je umrl due 29. januarja 1, 1870 v Rimu, kjer je tudi pokopau. Nadvojvoda je bil rojen 3. oktobra 1797 in je umrl kot general avstrijske konjenice. Pogreb nadvojvode na Dunaja se vrši 28. februarja. Visoki' sleparji. — Provizijske kupčije. V New Jorku je izvršil samomor justični minister John Kennedy, ki je bil na sumu, da je bil v zvezi z znano sleparsko afero, v katero je zapletenih več višjih državnih uradaikov, ki so se dali podkupljevati in ki so delali izborne kupčije na državne stroške pri provizijskih kupčijah. Kennedy je izvršil samomor isti dan, ko je izdal za njega generalni državni pravdnik zaporno povelje. Zločin obupanega vojaka. Prostak vojaškega brzojavnega oddelka v Sopronju Josip Blažek iz češkega je ustrelil pred par dnevi ponoči vsled neprestanega šikaniranja narednika in desetnika, ki sta imela tisto noč službo, in samega sebe. Vsi trije so obležali mrtvi. Nekateri listi pišejo, da je izvršil Blažek zločin v hipni blaznosti. Stavka Odvetnikov. V Milanu se je vršilo včer8j zborovanje odvetnikov, na katerem je bil sprejet sklep, da prično stavkati tudi milanski odvetniki. Isti dan so sklenili tudi odvetniki v Florenci, da se ne bode udeleževali sodnih razprav in da bodo še te dni sklicali zborovanje, na katerem se bo določilo, ali prično s popolno stavko ali ne. Zastrupljen vojaški kruh. V Amiensu na Francoskem se zapazili vojaki tamošnje garni- zijske pekarne ravno, ko so hoteli vsaditi kruh v peč, da je testo zastrupljeno. Preiskava je dognala, da sta zastrupila testo dva vojaka — peka, katera so aretirali. Vojaka priznata zločin, nočeta pa povedati, zakaj sta to storila. Za vojno. V prihodnjih petih letih bodo izdale evropske velesile nič manj kot 46 milijard za svoje vojske. Na Rusijo pride 12 milijard, na Francijo 8, na Anglijo 7, na Nemčijo 10, na Italijo 35 in na Avstrijo 4 5. Berolin — New York. V četrtek so ofici-jalno otvorili brezžično brzojavno zvezo med Berolinom in New Yorkom. Prvo oficijalao brzojavko je poslal berolinski župan županu v New-Yorku. Berolinski žapau je čestital svojemu ameriškemu tovarišu na uspehu te nove zveze in poudarjal, da bi se odnošaji med Nemčijo in Ameriko še žboljšali. Kaj je odgovoril žapan iz New Yorka berolinskema županu, še ni znano. Dopisi. Ptuj (Dekoriranje.) Ob priliki na lastno prošnjo izvršenega vpokojenja podelil je cesar c. k. okrajnemu tajniku g. Jožefa Požan zlati zaslužni križec. Dne 15. t. m. vršilo se je čast: v slavnostno okinčani dvorani hotela „Stadl Wien" v Ptuju dekoriranje. V navzočnosti vsel volil uradnikov c. k. okrajnega glavarstva, raznih » sest' stopnikov orožništva, davkarije in mestne ob- uika čine ptujske, občine Bteg pri Ptuju, v navzoi- čins nosti obeh okrajnih šolskih nadzornikov itd. rim obesil je uradni vodja glavarstva, c. k. namest- tudi niški tajnik dr. Eugen vitez pl. Netoliczki čilo po navdušenem govora dekorirancu najvišje od- iz I likovanje na prša. Uradni vodja dr. pl. Neto- veči liczka naglašal je v svojem govora neutradljivo zala požrtvovalnost, s katero je izvrševal g. Požm Z o svojo dolžnost pri vojaštva, pozneje pri oroi- nik« ništvu, nadalje kot orožniški okrajni stražmoj- ska< eter in konečno kot uradnik okrajnega glavar-je r stva. Njegova eneržija, njegova mirna resnost od in prijaznost pridobili so mu med podložniki in. Gos predstojniki, kakor tudi med vsem prebivalstvom, svoj med katerim je 32 let deloval, ljubezen in spo- neg štovanje. S „hochu-klici na Njegovo veličanstvo ope katere so navzoči navdušeno zaklicali, končal je gre uradni vodja svoj prisrčni govor. Ginjen zahva- hnji lil se je g. Požun. Opoludne imeli so v isten hotelu slavnostno pojedinjo, katere so se skoraj litvi vsi gosti udeležili. Tad tukaj je g. dr. plem. Netolicz- kdo ka otvoril vrsto govorov s ahoch^klici na ce-kaj sarja in na namestnika grofa Clary undzop Aldringen. Zahvalil se je nato g. Požannmei za njegovo zvesto izvrševanje službe. Potem je san čestital dekorirancu v imenu mesta Ptuja žap* Akc nov namestnik g. Joh. Steudte, v imeni iti. sosedne občine Breg župan g. M. Straschillpih v imenu orožništva komandant žandarmerijske-je ; ga oddelka g. oberlajtnant Arnold pl. Lychemljal G. Požun se je vsem lepo zahvalil. Dolgo še en šil, ostali gosti zbrani in se veselili pri sviranji ke >----------—_-_——-_—-——=-——-------_._!!■____I hiŠ Bivši naš prestolonaslednik. Qa s Dram g von Mayerling. Jagdschloss Maj-ferling. JBafo'rrfrYVerse?a '' "^»'pnprlBrRudofFv^ifžrreičb'' g'e. Pred kratkim bilo je 21 cev let, odkar se je zgodila zalo poj igra v Meyerlingu, pri kateri ji ver naš presvitli cesar izgubil svo pet jega edinega sina Radolfa, Avl res stro-Ogrska pa prestolonasled- ens mka. Kronprinc Rudolf, kat*stn rega sliko prinašamo v spomin je na ta žalostni dan, bil je 21,ger avgusta 1858 na Dunaju rojen, km Bil je izredno skrbno vzgojen že in se je zlasti za vojaštvo ter je za naravoslovje zanimal. Leti pa 1880 postal je generalmajor in pa zapovednik infanterijske divi- krt zije v Pragi, 1. 1881 pa se ji pre poročil s hčerko belgijskegi le kralja nadvojvodi njo Štefanijo liti Kronprinc Rudolf bil je jakiob« naprednega mišljenja in splo 90' šno priljubljen. Kar nakrat pni je prišla nesreča. Na svojei gradu v Meyerlingu umrl | na doslej še vedno ne popol a noma pojasnjeni način. Z njii M skupaj umrla je tudi baronia^ Vetsera, katere sliko prinaša | mo obenem s podobo nes nega grada Meyerling. Od francoske mornarice. DasneuesreundgroBrs franzijsisehe 5chlachfsc;riiff.Čo"urber.' kanonov za .šnelfeuer' nika se nahaja 1.111 mož. Njegova artiljerija je izrecno močna in ima m. dr. 1230'A cm Pred kratkim dili so Francozi svoj najnovejši in najvefl bojni parnik, katerem so dali ime „Courbet.| Prinašamo danes slike tega parnika. „Courbet] spodrine vode za 23 500 ton in ima hitrost 20,1 morskih milj. Parnik | opremljen s turbinskim stroji, ki tvorijo konjskih moči in ima j šravbe. Dolg je parna 165 metrov, širok metrov in sega 9 trov v morje. Na , ter 22 Item kanom 1 i mestne godbe. — Vrlemu g. Požunu pa česti- 114 tamo tudi mi še enkrat za njegovo lepo in — častno odlikovanje. idt Bergental (Napredna zmaga). Pri Beh volitvi dn6 18. t. m. bil je ednoglasno g. poza- 8estnik Jos. K rein z za občinskega predstoj-ob- nika in g. M. Reschmann za prvega ob-oč- činskega svetovalca izvoljen. Cast gre nekate-td. rim vrlim možem, ki so se trudili, da so prišli ist- tndi t tej občini naprednjaki na krmilo. Posre-k a čilo se je doseči, da sta se dva kontra-prvaka 3d- iz Lembaha, katerih eksistenca je pač odvisna to- večinoma od nemškega denarnega žepa, vzdr-ivo zala od glasovanje za gospods Greiner in sploh. ion Z ozirom na volitev, ki je za prvaške nasprot-dž- nike tako nengodno izpadla, so pričali ti huj-oj- skači že z najgršim nasiljem. Prva žrtev bil jim ar- je neki nemški volilec, ki ni mogel pravočasno ost od posojilnice izposojeni denar plačati. „Slov. in, Gospodar" je imel torej popolnoma prav, ko je m, svoj čas sprejem posojil na menice kot nevar-po- nega označil. Ali ta stvar je, kakor se je že ;vo opetovano dokazalo, le tedaj nevarna, kadar se je gre za kakšno volitev, pri kateri so prvaški va- hujskači premagani. Domačin. Din Trbovlje. Zdaj pridejo zopet občinske vo-raj litve in zdaj se reče: kdor gre z nami, je naš cz- kdor pa ne gre, ni naš! Večinoma živimo tu-ce- kaj od industrije, nekateri direktno, drugi pa n d zopet indirektno. Kdo bi torej pri takih razno merah ne šel z rudnikom ? Po našem mnenju je samo kak neumnež. Kaj pa imamo od župnika? pa- Ako je to pravi človek, mora tudi z industrijo mu iti. Kaj imate od Sušnika ? Zdaj hodi tako na-11, pihnjen; ko je pa bil pri sv. Markužu. moral ke- je pridno živini streči, zdaj pa hodi po Trbov-m. ljah, kakor mali grof. Vse to je g. Forte zagre-so šil, ki mu je od rajnega Kosma posestvo v ro-lju ke spravil. Kaj imate odDežmana? Enih deset —§ hiš ima že v Trbovljah ; in edino industriji se ima to zahvaliti, ki ga je tako podpirala. Poglejte tega Dolničarja. Tukaj se je precej nov-25 cev nalezel, potem pa je šel v Trst. Tam jo je do- popihal proč, drugače bi ga bili prav po sloje vensko pretepli. Prišel je zopet sem in si zo-vo- pet žaklje polni ter hodi semintya, kakor.bi bil iv- res že rudnik njegov . . . Hrastnik tudi spada ed- ena stran v Trbovlje. Tam imamo prav izvr-.te- stne gospode. G. Wiltschnig, direktor v glažuti, ain je izboren človek. Istotako gosp. direktor Bur-žl. ger, ki ima dobro srce za svoje ljudi, kakor za sn. kmete. Kdor ga pozna, ga tudi spoštuje in je jen že tam v kemični tovarni celih 30 let. Potem ter je v Trbovljah tudi bivši župan gosp. Roš, ki Bta pa samo „slovenščino" naprej poriva, od katere in pa nimata kmet in delavec prav ničesar. En-ivi- krat rekel je neki pametni človek: mi se ne je prepiramo ne za farbo, ne za špraho, sicer pa ?ga le za kruh . . . Industrija ne vodi nobene po-ijo. litike. Pač pa zahteva, da ima tudi ona kaj v iko občini za govoriti, ko plačuje vendar 80 do do- 90% doklad. Bodimo tedaj pri volitvah pamet-pa ni! Prihodnjič več ! Na svidenje ! em ___________________Terbovski „Banernšrek." je »ol- jim i ca ša-eč ;ra-voj 3čj mn .t." iko at" •00 D,8 je mi iooI ' 4f aik 27 le- Stedljivost pri kuhanju doseže le tista gospodinja, ki uporablja JEVE kocke (gotova goveja juha) [9 po () vinarjev. Vsaka kocka da, — če se jo polije s '/< litrom »rele vode, — I krožnik Izvrstne goveje Juhe, Katera se tudi uporablja kot juha za vkuhanje, za pohvanje omak, zelenjav i. t. d. Pri nakipu naj se pazi na Ime MAGGI In na varstveno znamko zvezdo s .A. križcem Iz Pekla pri Poljčanah. Dragi „Stajerc"! Komaj smo že dočakali, da spet izhajaš, da Ti kaj poročamo od naših Pekelskih devic. Čudno je za gledat, kako po nedeljah lazijo po cerkvah in po farovžu, zvečer pa imajo svoja pobožna opravila po gostilnah in po kozolcih, da je pač celi dan opravilo, potem je pa celi teden sovraštvo med temi lepimi devicami. Lepa prilika se je zgodila prad kratkem neki devici, katera je tudi pri tej sveti družbi. Ona ima ljubavno razmerje z nekim sivolasim starčkom, ker drugi takšnih itak ne mara, ter pravijo, da s takim si lažje obdrži svojo nežno nedolžnost. Šla sta namreč nek večer iz gostilne domov, bilo jima je predaleč do doma ter sta zlezla kar na bližni kozolc. Pa žalibog tam sta bila nesrečna! Namreč stopila je devica na neutrjen kraj ter padla iz kozolca ter njega potegnila seboj, ker sta se skup držala, ker namreč povsod sta morala biti skup in tudi takrat, ko sta skoz padla. Mislila sta namreč si krmo ogledat, če jo še bo dovolj za žival čez zimo! . . . Sedaj sta se sprla ter on njo klel, zakaj ga je seboj potegnila, da se je tako hudo udaril; rekel je: jaz sem že itak bolan, sedaj še bodem pa bolj. Sedaj ga je devica spravila do kolodvora do železniške proge, kjer je vlak stal na progi; hotela sta iti čez vlak, a tu jih je sprevodnik zapodil ter nagnal. Nesrečna devica je morala njega zapustit ter bežat, starčka pa so fantje povrh natepli, da je siromak komaj domov prišel. Tako, dragi „Štajerc" spravijo takšne blage device človeka skoro na smrtno posteljo. Pivola pri Hočah. Tukaj imamo v kratkem volitve. Slo bi drugače vse mirno, ko bi se ne vtikali gospodje kapelani iz Hoč. Ker pa vrivajo ti le gospodeki v vsako stvar svoj nos, nastane razburjenost med ljudmi in žali Bog, konečni nasledki so: neznosno sovraštvo med občani. Hoški gospod Seško pridno posnema delo svojih prednikov, slovitih kaplanov Krajnc in Baznik ter tudi vedno bolj intenzivno rogovili po občinah. Kolikor bo njemu in njegovemu štabu vsa nasilnost in agitacija pomagala, bomo ja videli. Pa nekaj Ti vendar moramo poročati, dragi nam „ Staj erc", o kaplana Šeška agitatoričevem talentu. Pride pred par dnevi naš čevljar in posestnik Juri Pettek v Hoče. Kogar sreča išče, ga tudi najde. In naš vrli mojsterček je bil kaj obilo srečno jo naletel, ker pride naravnost g. Šešku v kremplje. Ta mehki gospodek našega vrlega šošterčka takoj ustavi, ter ga pozivlje na to, da so v Pivoli volitvo pred durmi in da mora tudi on priti volit. Ko pa naš mojster korenjak odvrne, da se bržčas volitve sploh udeležil ne bo, ker nima prav pri volitvah kaj iskati, presiplje prečestiti gospod svoje ličice z resnimi gubicami in s pridigajočim glasom vsklik- ne: „To je Vaša sveta dolžnost, se volitve udeležiti. Vi morate priti in boste z nami volili." Ljubi moj kristjan, kaj pa češ zdaj machen ? Ubogi gospod Pettek bo moral ubogati in pa — k volitvam priti. Rrrzg. Hoče. (O volitvah.) Cela štiri leta smo imeli mir. Kaplan Krajnc, ki je toliko prekletstva zapustil za sabo, je šel; kaplan Baznik, kojega nihče žegnal ni, je šel — a mislite, da je zdaj miru? Kaj še! Sedaj sta kaplana Šeško in Pollak ne daleč, razpor in sovraštvo po volitvah in drugej ,,sveti" politiki med ljudi razsojati. In gšeft gre — sevedB ne njima in veri v prid, vse eno, da le gšeft gre . . . Ostanimo pri naših Hoških volitvah! Nekaj zanimivih drobnostij o njih Ti hočemo, dragi nam »Šta-jerc", že danes poročati. Predstaviti Ti vendar moram preje naše imenitneže in odličnjake. Na čelu g. Tone Vernik, župan; ob desni njegovega trona Reški, znan radikalno ,liberalni" učitelj, g. Radovan Mejovšek; na levi gg. kapelani Hoški in okoli predstola truma drugih nad- pri-in podrepnikov njihovih. Tako, zdaj gremo volilne liste sklanfat — a le tako naprej, da bo za nas vetra kej! — In kako so ti volilni listi sestavljeni, je groza in joj. Čeprav niti misliti ne smeš, da bi bili sestavljeni po zakonitih predpisih, vendar od svojih pristašev niso enega prezrli ali pozabili. Vse, do zadnjega so našli in v volilne liste porivali. Pa joj in čuda in groza! Naših volilcev pa kar devetnajst niso najšli, čeprav so vsi zapisani v davčnem izvlečku. „Štajerc", kaj ne, to so take slučajnosti, da jih moramo kot svete čudeže smatrati? Kjer njim je ugajalo, so naše pa kar irbrcali in njihove postavljali. V prvi vol. list so n. p. Josef Pfeifer-ja mlajšega postavili z vsoto 202 K, čeprav ta možak še v svojem življenji niti helerja davka plačal ni. Samo zmota, ki bi pa v tem slučaju prišla njihovi stranki na dobro. Čudno! O drugih čarobnih zmot tokrat molčimo, kajti imeli bomo še večkrat priliko o tej zadevi se zglasiti v javnosti. — Dne 11. januarja so se volilni listi razložili ob 5. popoldne in razpisana je bilo razložitev da 25. jan. Na ta dan smo ob 6. uri zvečer pri občini vložili naše reklamacije, a ti-le prekšajt gospodje v kotu hoškega prestola so te reklamacije odklenkali, češ eno uro prepozno so se vložile pri občini. In ele tolikanj prebrisani „Slov. gosp." je koj ironično in porogljivo objavil to le blamažo Hoških „nem-čurjev." Torej na urice inminutice so ti čuda-keži svoje nakane vrihtavali. Ali blamirala se je cela gospoda sama. Ni šlo po njihovem tako fein iztuhtanim zapahom, morali so reklamacije sprejeti — in to je za te prebrihtane glavice bil prokleto grenak pelinovec. Osem naših reklamacij pa so vendar zavrgli. Seveda zdoj bo Yelika povoden. Pred kratkim doživeli so kraji ob Vzhodnem morju grozovite viharje in povodni. Zlasti hudo je bilo ob mesta Koslin. Razven velikanska škode, katero je povzročila, bilo je tudi jako veliko človeških življenj v nevarnosti. Prebivalstva celih vasi so bili od prometa popolnoma odtrgani. Kako hudo je divjalo morje, ki se je vlilo v doline, kaže naša slika. Proti morju zgrajeni zid obstoji iz kamenjev, od katerih je vsak najmanje 600 centov težak. In ta zid je voda ednostavno zdrobila, kakor da bi bilo to le igrača. Najhujše je trpela vas Nest, katero tudi na naši sliki vidimo.____________ Ali si že w fiildervo« derneuen Hochwasserhafaslrophe. .-*& naročil? Ako ne, stori to takoj! 1 _ 4 — Prilo pa po našem izgovoru okrajno glavarstvo ko-nečno razsodilo in o tej razsodbi poročamo svo-ječasno natančno. Glej, „Štajerc", to naše go-epodeke najhujše bode in peče, ker razvidijo, da tndi revni „nemškutarček" tikajoče postave in paragrafe dobro ve prebaviti in potem njihove fein zložene štrene malo prehudo zmeša. Pa kaj češ drugače — klini s klinom. Das ist der Flueh der biiaen Tat------------------—. Mtadra. Styria kolesa največja fabrika na Avstrijskem in se priporoča po sledeči ceni 130, 140, 160, 180-200 K. Zanesljivim kupcem se proda po pogodbi tudi na mesečne rate. Deli (Destandteile), Pumpe, šlauhe, laterne, vse v veliki zalogi. Cenik se pošlje resnim kupcem brezplačno. — Zaloga : 151 BRATA SLAWITSCH v PTUJU. Kovice. Priloga. Današnji številki dodali smo prilogo ,, Kmetovalci" od delegacije združenih Sal-peter-producentov v Berlinu, na katero opozarjamo posebej cenjene čitatelje. Ponesrečen vrtiljak. V beneškem pratru se je prekucnil velik električni vrtiljak. Čez 20 oseb, večinoma otrok, je več ali manj nevarno ranjenih. Sam na Otoku. „Daily Mail" poroča iz Londona, da je poginilo pri zadnjem viharju na otoku Grimbsy 26 moških. Ostal je na otoku en sam star moški in nekaj žensk in otrok. Ponesrečen parnik. Pri Kingstonu se je potopil, kot poročajo iz Londona, angleški tovorni parnik „Miova". Osem oseb je utonilo. Rešil se je kapitan in nekaj mornarjev. — Potnikov ni bilo na parniku. Ponarejalci denarja. Policija je aretirala v Budimpešti tri kočijaže zaradi ponarejanja dve-kronskih tolarjev. Denar je izredno dobro ponarejen. Pri aretirancih so uvedli tudi hišne preiskave in so našli veliko zalogo ponarejenega denarja. Eksplozije. V rudniku v Jušovki je eksplodiral plin. 8 delavcev je težko, 5 delavcev lahko ranjenih. — Preiskava je dognala, da se je izvršila eksplozija, ker je počila v rovu plinova cev. — V veliki pralnici Boulogne pri Parizu je eksplodiral parni kotel. Strojnik je bil na mestu mrtev, 6 delavcev je težko ranjenih. Gledališče pogorelo. V Sk-piju je pogorelo, kakor poročajo iz Belgrada, veliko narodno gledališče. Ogenj je nastal v dimniku. Kljub takojšnji rešilni akciji, katere so se udeležili poleg gasilcev tudi meščani in vojaštvo, ni bilo mogoče gledališče rešiti. Pri gašenju se je poškodovalo več gasilcev in vojakov. Viharji in snežni zameti v Atlanskem oceanu. Angleški parniki, ki so prišli v London in New-York, poročajo o strašnih viharjih in snežnih zametih na Atlanskem oceanu. Več parnikov je poškodovanih. Parniki so obdani z ledenimi ploščami. Na parniku Oceanic je zdrobil velik val, v katerem so bili pomešani med vodo veliki kosi ledu, vsa okna v salonu in pobil več oprave. Veliko potnikov je, ki so dobili pri tem znatne poškodbe. Pravica tudi za tašče! Stoletja sem so tašče preganjane, zaničevaue in zasmehovane. Se neoženjeni ljudje, ki poznajo tašče samo od daleč, pravzaprav le imenoma, se iz njih norca delajo, posebno grdo pa delajo z njimi literati in karikaturisti. Krivi so tega slabega glasu, ki pripovedujejo neverjetne stvari o taščah in jih sploh sistematično preganjajo. Kaj morajo tašče vse pretrpeti od svojih zetov, tega še ni popisalo nobeno pero po resnici pravico. To bi bila prava knjiga trpljenja! Toda časi se spreminjajo. Pravica je obveljala tudi za tašče. Izvojeval jim jo je civilni sodnik II. okraja na Dunaju. Neka tašča je tožila svojega zeta, ker ji je ta prepovedal vstop v svojo hišo. Zet je hotel s pričami dokazati, da je njegova tašča sitna, prepirljiva, zlobna in kdo ve kaj še vse; celo po izvedencih je hotel dokazati, da je pravi hudič, a sodnik njegovih dokazov sploh ni pripustil. Sodnik je razsodil, da zet sploh nima pravice iz svojega stanovanja taščo odstraniti, naj bo tašča kakršnakoli. Pravica je zmagala! Zločin ali pomota. Hišni posestnik Franc Pinkava v Brnu je zapustil oporoko, v kateri daruje svoji dve hiši in 55.000 K v denarju po odbitku malih ustanov za mestne ubožce, v enakih delih češki in nemški deželni komisiji za varstvo otrok in za oskrbo zapuščene mladine. Ko je hotel notar kot izvršitelj oporoke ta darila preazeti, ni našel v oporoki določenega denarja. Zglaeil pa se je pri njem neki bančni uradnik, katerega je določil testator za izvršitelja oporoke, in je izjavil, da je daroval pokojni Pinkava premoženje v denarju njemu in da ne izroči denarja. Nemška komisija za otroško varstvo je dosegla, da so zarubili temu uradniku nepremično premoženje v skupni vrednosti 45.000 K Uvedla se je preiskava, ki ima nalogo, da dožene, ali je trditev tega uradnika resnična ali ne. Ta uradnik je bil najboljši prijatelj Pinkava in je lahko možno, da je njemu v prid Pinkava spremenil oporoko, pri tem pa pozabil uničiti prejšnjo oporoko. Kaj bo napravila češka deželna komisija za varstvo otrok, še ni znano. Stari spomini. Pri prezidavanju cerkve Var-cellin v Rimu so odkrili hišo matrone Lucine, ki je bila priznana zaščitnica papeža Marcela. V hiši in pod hišo so našli tudi več skrivnih podzemeljskih hodnikov in v njih celice, v katerih so našli polno skeletov. To razkritje povzroča v Rimu veliko pozornost. Slabi policijski zapori. Iz policijskih zaporov v Sarajevu je pobegnil nevarni vlomilec Kalamut, katerega so aretirali pred kratkem v kleti avstrijsko-bosanske banke. Kalamut je potrgal vezi, s katerimi je bil zvezan na rokah in nogah in je podrl celo steno policijske ječe. Do sedaj nimajo o begunca še nobene sledi. Vlak povozil voz z otroci. — 3 mrtvi, 7 težko ranjenih. Pri Aranyos-Marosu je povozil zasebni vlak voz, na katerem se je peljalo 10 otrok v šolo. En učenec je skočil pravočasno raz voza in je ostal nepoškodovan. Trije otroci so bili na mestu mrtvi, 6 otrok in kočijaž pa so težko ranjeni. Potopljen parnik. Pri Pisaguji se je potopil parnik „Hera." Utonilo je 19 oseb. Velikanska povodenj je nastala v Braziliji. Narasla voda je preplovila več mest, trgov in vasi in dalekosežoe pokrajine. Mesto Novalaga je baje popolnoma izginilo. Število žrtev povodnji še ni znano, škoda, ki jo je napravila povodenj, je ogromna. Iz Spodnje-Štajerskega. I Sebastian Erainz f. \ V Ptuju je umrl najstarejši učitelj, splošno znani in istotako splošno spoštovani Sebastian K r a i n z. Kdo ga ni poznal? Dve generaciji skoraj zahvaljujejo temu možu svojo ljndsko-šolBko izobrazbo. Otroci in zreli možje so korakali za njegovo krsto kot njegovi učenci. Celih 47 let bil je pokojni Krainz učitelj in v vseh teh dolgih desetletjih si ni vzel niti enega dneva dopusta, ne zaradi bolezni, ne zaradi kakega druzega vzroka. Prvo svojo učiteljsko službo je nastopil leta 1866 v sv. Lovrenca dr. p. Takrat je veljala še stara ljudsko-šolska postava, po kateri je bil učitelj pravzaprav le služabnik duhovščine. Tudi v sv. Marku je pokojni Krainz kot učitelj služboval več let. Naposled pa je prišel leta 1872 v mešano ljudsko šolo v Ptuj. Leta 1878 poklical ga je cesar pod orožje in kot vojak se je udeležil vse okupacijske vojne v Bozni in Hercegovini s svojim infanterijskim regimentom štev. 47. Udeležil se je raznih bitk in je bil tudi navzoč pri zavzetju Serajeve. Pridobil si je tudi razne častne medajle. Po vojni Dobre matere skrbijo, da dobijo njih utruci tečna, ugajaječa in dobn sladka jedila za večerjo. Z malim trudom, malo denarja in mnogo uspehom se na-rede najbotja sladka jedila dr. Oetker-jevim puding-prahom. Dobi se v raz* ličnih vrstah okusa, kakor: vanilija, malioje, mandelj, citrona, čokolada is dopade otrokom najbolj. Naredi se ij-vrstna večerja iz enega zavitka pudiog- iiraha a 16 vin, h kateremu se da '/, lira mleka, $ jajci in 5 dkg sladkorja. Ker se tak puding prinese z sadnim sokom ali vrhnjem, zboijSajo ti dodatki slaslnost in redimo vrednost tega pudinga. i m------ ,el Z nastopil je zopet svojo učiteljsko službo, v biska teri je, kakor rečeno, čez 47 let deloval . . nikl Pokojnik bil je mož stare korenine, kake K'JC jih je danes vedno manj, bil je mož-značaj, kizac* terega spomin bode ostal neizbrisljiv v srd Pos' stoterih njegovih učencev. Lahka mu ted^ SP°< žemljica! m* * stre * * r *» Umrl je v Ptuju gospod Franc Nekoli'Jen. v 71. letu svoje starosti. Pokojnik se je ndel» V°r3 žil kot vojak leta 1866 vojne v Italiji. Bilj)živl. zvest in blag značaj. Lahka mu žemljica! „Straži" se pa menda presneto slabo godi <*?' Ne pomaga nobeno prikrivanje in tajenje; slabi n,CI se ji godi, pa čeprav so vsi politični popi nja f"18-priganjači. Doslej je izhajala ta mariborska cunj J? trikrat na teden in v svojih boljših časih j 'J00" celo o tem sanjarila, da postane dnevnik. Zdis0 ' nakrat pa naznanja prav otožno, da bode odnos slej le dvakrat na teden izhajala. To bode m111*-' kaj časa trajalo, potem pa ji bode bržkone | ostale sape zmanjkalo. Ljudje postajajo ravno vsakim dnevom pametnejši in Kemperlova drost je tako plitva, da ne zadostuje več nit han tretjerednikom. „Straža" gre z velikimi koral nisc tisto pot, katero ja šla že cela vrsta proti „Sti Job. jercu" ustanovljenih klerikalnih listov ... in Sejmi V Ptuju. Na konjski in živinski »v a jem dne 17. februarja 1914 prignalo se je 18i z d konjev in 916 govede. Na svinjski sejem dm Lju 18. februarja 1914 prignalo seje 811 svinj jih Prihodnji konjski in goveji sejem v Ptuju K dov vrši dne 3. marca 1914, prihodnja svinjaki vsto sejma pa dne 4 in 11. marca 1914. krv Nov advokat. V Ptuju otvoril je gospod dr teg Raimund S a d n i k, advokat in branitelj v ka por ženskih stvareh, v svoji lastni hiši (kjer se nt gla haja tudi trgovina Sadnik & Kraker) nanem ni advokatsko pisarno. la, Umrl je v bolnišnici g. Jakob Kovačii rok iz Brega pri Ptuju. Kakor znano, ugriznil ji rok nesrečneža pred par tedni pes, o katerem se ji nič slutilo, da je stekel. Kovačič se žalibog za ni kra no ni takoj brigal in šele čez teden dni se gi raz je odpeljalo v Pastenrjev zavod. Ko je prise pre zopet nazaj, bil je nekaj dni popolnoma zdrai mo Ali kar nakrat zgrabila ga je zopet grozovio hm ta bolezen. Odpeljali so ga zopet v bolnišnico ses kjer je umrl. Pokojnik bil je splošno znan ii drt vedno vesel človek. N. p. v m.! je Obesil se je v Mariboru 67 letni nradnil sra Adalbert Bayer; zmešalo se je nesrečnežu, k in je bil preje jako vesten človek, zaradi neki Z težke bolezni. Sejem v Konjicah. Ker pade letos 1. na nedeljo, vršil se bode živinski sejem v njicah v pondelek dne 2. marca 1914. Požig V Paulusbergu pri Brežicam pogoreli rjh je ponoči hiša posestnice Terezije Gollob, v ka 2ač teri ni nikdo stanoval. Pogorela hiša je bila n 4000 kron zavarovana. Kakor se je zdaj izvedlo zažgala je poaestnica Gollob sama Par dni pred požarom še je izpraznila vso pohištvo in razne ji0 blago iz hiše. An Rop? Na okrajni cesti v Skofce pri Ptnji Yk aretirali so urbanski orožniki nekega Antoni ka Platzer, rojenega 1. 1873 v Gmundenu. Platzerji ea\ dolžijo, da je na cesti med Vuhredom in M» toi renpergom zidarja Zimmerla napadel in za 4( ba; kron denarja ter za površnik oropal. Platze vei taji, da bi bil rop izvršil in bode šele preiskan tel dognala, koliko je na tem sumu resnice. mc Mariborski porotniki Prihodnjo zasedanji ne mariborske porote se prične dne 9. marca. It k - 5 T- I pre-raM trap-Tito« , *■ ZaJ celo ! Z jalae škat 1120 50 >5ki ibani so bili sledeči glavni porotniki: Mesto alnollaribor: trgovec Aleks. Mydlil, ključar A. . rtinetz, trgovetz F. Nowak, kovač A. Peklar, —jlamnosek Jos. Payer, ključar Job. Strok, knji ;ovez Ed. Slinza, hišni posestnik M. Stramlitsch, rgovec Jos. Ullaga, drogist Karl Wolf, trgovec "■»I. Wochowar. Okrajno glavarstvo Maribor: eleposestnik Joh. Legat iz Stadenic, hišni po-eetnik Franc Pay iz Studenic, posestnik Kari Ternig v Spodnjih Hočah, posestnik M. Gra-chitz iz Pivole, posestnik Anton Lobnig iz Sp. totweina. mesar F. Wutte iz Novevasi, lastnik »ge Peter Magerl v Pekljo, veleposestnik Joh. ranzl, posestnik Joh. Grundner in posestnik . Kngler iz Poličan. Mesto Ptuj: mesar Kari [ossiir, trgovca Joh. Osenjak in Leopold Sla-itsch, kovač V. Tamm in mesar Jul. Wagrandl. >krajno glavarstvo Ptuj: posestnik Anton •eschko iz Juršinc, posestnik Kari Sima iz irega. Okrajno glavarstvo Ljutomer: po-estnik Al. Schatter iz Schrottendoifa, posestnik i1. Semlitsch, trgovec W. Schneider iz Ljuto-lera, posestnik A. Hrašovec iz Sitarove, po-estnik M. Habitsch iz Krapinga. Okrajno gla- tstvo Slov. Gradec: tovarnar Otto Erber Mute, posestnik K. Kowatsch iz Wuhreda. - Kot nadomestni porotniki pa so bili izžre-ani: trgovec 0. Billerbeck, mizar R. Eisl, tr-ovec F. Gulda, trgovec F. Hartinger, tovarnar I. Hoffmann, hišni posestnik F. Zank, dimnikar &• Jakob Juritschko, stavbenik R. Kiffmann in pr lišni posestnik Joh. Lemesch, vsi iz Maribora. ,.Kmetski strah" ali nBanernschreek° straši vedno na Spodnjem Štajerskem. Vest o raz-rganih otrocih, ki smo jo prinesli rezervirano ji številki, hvala Bogu ne odgovarja re-20 Jnici. Napravilo se je od raznih strani s po očjo orožništva, vojaštva in lovcev velike po-nae, da bi se to nevarno zver vjelo, pa doslej vsacega uspeha. Pretep. V Mariboru sta manšeter Fran Bellinschek in infanterist Franc Klemenčič v ostilnah popivala in karte igrala. Naposled sta iepla. Na cesti skočil je Klemenčič za Sellin- ichekom in mu zadri svoj bajonet v prša. Sellin- hek je tako hudo ranjen, da so ga morali v ilnico prepeljati. Celjska porota. Za prihodnjo zasedanje lijake porote izžrebalo se je sledeče glavne [o i o t n i k e : A. Plaskan, trgovec v Braslov-ib, A. Cmak, mizar v Polzeli, V. Kračun, krčmar v sv. DuhuLočah, Anton Vodenik, trgovec f Žalcu, Al. Cimperman, krčmar v Polzeli, P. fošenina, trgovec na Gomilakem, Joh. Viki, posestnik v Grižah. Jos. Jicka, juvelier v Celju, Joh. Berna, čevljar v Celju, V. Jamnik, mlinar a Otičnem, Job. Forte, mesar na Loki, Albin ečar, trgovec v Stadeldorfu, V. Kukovec, po-nik v Lavi, Martin Mojan, mizar v Zavodni, al. Samec, posestnik v Rontoli, Anton Jan, hč. predstojnik v Skalisu, F Oset, trgovec na ranskem, Flor. Stojan, orož. stražmojster v p. Oplotnici, F. Topovšek, klobučar v Konjicah, . Fr. Premschak, zdravnik v Celju, Anton aben. posestnik, Dornbuchl, Jos. Prelog, čev-ar v Celju, Robert Diehl, žganjetržec v Celju, 'r. Zorzini, mesar v Slov. Grkdcu, F. Tribuč, osestnik v Braslovčah, R Stermecki. trgovec Ueljn, F. Alberti, veleposestnik v Polani, Jos. erlisg, trgovec v Rogatcu, Joh. Bresnik, krčmar v sv. Jorju, W Švvoboda, c. k.y notar v onjicab, Jos. Lorber, tovarnar v Žalcu. H. auperl, trgovec na Doberni, F. Samec, krč-ar v Lošinu, Jos. Hermann, krčmar v Kresni-Rudolf Dezgan, trgovec na Laškem, — !ad c mestni porotniki: Jos. Ratej, )7i2 posestnik v Hrušovcn, Jakob Pirtovšek, pek v sv. Petru, Jos. Vretsher, krčmar v Vojniku, Joh, Planinšek, krčmar v Mollagu, Joh. Artmann, trgovec v Sv. Jurju, Jakob Kowatsch, posestnik v Vojniku, Ernst Pelle, trgovec v Celju, Jos. Stožir, posestnik v Dornbiichlu, Ignac Grilec, posestnik v Gaberjih. Požar. Pri sv. Jurju na Taboru je gorelo pri posestniku Francu Culk. Ogenj je uničil hlev in gospodarska poslopja, mnogo krme, orožja in več mašin. Škode je za 5000 kron. Sumi se, da je nekdo nalašč zažgal. Gasilci so v hitrem in pridnem delu preprečili, da bi se ogenj še na sosedna poslopja razširil. Iz Koroškega. Šmihel pri Pliberku. Piše se nam : v nedeljo 15. tega meseca smo imeli v Celovcu pri Trabesingerju pevsko veselico in tombolo. Je bila prav dobro obiskana. Posebno lepo so nam zapeli naši Šmihelski pevci in pevke pod vodstvom gospoda Stangel-na. Udeležili so se tudi gospod župnik iz Šmihela, kateri prav nič niso imeli časa za naše kmetske pevce in pevke. Komaj se je odpelo, si je gospod župnik poiskal z enimi gospodičnami drugi prostor in se tam z eno gospodično prav izvrstno zabaval in naše kmečke deklete so sedele same. Tisti gospod župnik, kateri je prej naša kmečka dekleta spravljal na veselico, jih je pustil in šel tja, kamor ga je srce vleklo ! Ob polnoči je šlo vse domu, a naš gospod župnik je ostal z eno neimenovano gospodično še v Celovcu in se vrnil drugi dan ob 4. popoldan nazaj. Kaj pomeni to ? Vsak si misli, kar si hoče, a imeniten zgled res daje naš vrli gospod župnik svoji fa-ri! Žalostno a resnično, da so Šmihelskemu župniku rajši kvarte in pa zabava z eno neimenovano gospodično, kakor pa svete maše. — Več kmetov. Utonil je pri Offuerjevi tovarni za koše v Sciwemmtrattenn 16 letni delavec Jožef Pichler. Nesrečnež je bil kratkoviden in je bržkone v temi v vodo padel, iz katere se ni mogel več rešiti Uboj. Pri aLindenwirtu" v Stadlingen vršila se je „ofcet", h kateri bo prišli tudi fantje. Hlapec Karl Bauer postal je tako nadležen, da ga je moral gospodar vun vreči. To pa je divjaka tako razburilo, da je potegnil nož in je z njim posestnika Georga Freitag v vrat sunil. Prerezal mu je glavno žilo, tako da je nesrečni Freitag čez par minut umrl. Bauer je šel potem mirno domu spat. Zutraj so ga orožniki zbudili in sodniji v St. Paulu izročili. Mrlič na Stopnicah. V Unterdrauburgn našla je kuharica Maria Zweimuller na kletnih stopnicah hlapca Matijo Soinig mrtvega ležati. Soinig je bržkone čez stopnico padel in si tilnik zlomil. Lovski tat ustreljen. V lovskem revirju Daš pri Pliberku našel je gozdar Johan Pucher zvečer v mraku dva našemljena lovska tata. Kakor se je pozneje dognalo, bila sta to rudar Anton Pachler in hlapec G. Darutsch. Med tatovoma in lovcem vnel se je grozni boj, pri katerem je bil Pachler s strelom iz puške težko ranjen Pachler je kmalu nato umrl. Železniška nesreča. V Bistrici prišel je bremzer Franz Kamerniž iz sv. Rupreta med i „puferje". Nesrečnež je bil tako hudo ranjen, i da so ga morali v bolnišnico odpeljati. Tatvina. V Celovcu vtihotapil se je hlapec Lovrenz Fernjak v neko nezaklenjeno stanovanje in je ukradel tam par čevelj za 18 kron. Na stopnicah pa ga je zasačil lastnik čevelj in policiji oddal. Našli so pri njemu še razne druge ukradene stvari. Zaprli so v Wolfsberga delavca Karla Koch, ki je ukragel par 10 kron vrednih čevelj. Oddali so ga sodniji. Vlom. Italjanski Žagar Peter Bertolini t Spittalu ukradel je vžitkarju Jožefu Obereder iz zaprtega kofra denarnico s 55 kronami vsebine. Zato je bil obsojen na dva meseca težke ječe. Dezerterji. Iz Beljaka so pobegnili nadomestni rezervisti Johan Matin iz Bistrice, Joh. Probst iz Fischeringa, Kari Sackmann iz Železne Kaplje in Kari Knapp-Pagitz iz Celovca, nadalje infanterist Johan Robelj iz Terzina in rezervist Jos. Rainer iz Celovca. Ciganka. V Beljaku prišla je neka ciganka h pobožni dekli Ani Ranter in ji je bodočnost prerokovala. Poleg tega ji je zvabila 20 kron. Ciganka je baje neka 24 letna Jožefa Seger, pristojna v sv. Martin. Nepošteno ravnanje pri prodaji umetnih gnojil. (Poročilo kmetijakokcmijnega deželnega preskuševališia v Gradcu). Zopet in zopet lahko čitamo v kmetijskih strokovnih listih članke, v katerih se odjemalci umetnih gnojil svarijo pred nakupom umetnih gnojil po agentih, ker bodisi dobijo malovredno blago, bodisi preplačajo naročeno gnojilo. Število onih posestnikov, ki sedejo agentom na limanice, pa se nikakor ne zmanjšuje, kar je razvidno iz sledečih razmotrivanj. Lansko leto smo imeli priliko, pečati se s tvrdko Blowsky in Comp., imejitelj Ivan Berenek, Praga, Ven-česlov trg 43 1. Takrat nam je poslalo načelstvo kmetijske podružnice na Slatini vzorec superfosfata in nas ob enem obvestilo, da agentje navedene tvrdke vsiljujejo to gnojilo kmečkim posestnikom v okolici Slatini po 5 K 85 v za 50 kg. Na podlagi tozadevnega našega stroko.nega mnenja objavil je načelnik v tem listu (št. 9 letnik 1913) članek, v katerem je svaril kmetovalce pred nabavo umetnih gnojil od te tvrdke in jih poival, naj naročajo umetna gnojila le potom podružničnega na-čelstva pri zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem. Kakor se nam dozdeva, je prenesla tvrdka Blowsky in Comp. letos s«oj delokrog v mariborski okraj in Savinjsko dolino in najbrže računa s tem, da se je že pozabilo lani objavljeno svarilo pred njo. Agenti te tvrdke potujejo po omenjenih krajih in žaliboie se jim je tudi že posrečilo skleniti s kmetovalci kupe. S posredovanjem potovelnega učitelja gospoda Franceta Goričana smo dobili v roke dva vzorca, cd kojih je bil prvi zaznamovan z znamko »S. 1.«, drugi s »C. L. Po ceniku tvrdke Blovsky je vzorec & I superfosfat, kteri vsebuje zajamčeno 16 do 17 odstotkov v vodi razkrojne fosforove kisline — in vzorec C I. amonijak superfosfat, pri kterem se jamči za 14 do 15 odstotkov v vodi raztopne fosforove kisline in 3 do 4 odstotke amonijakovega dušika. Naša analiza je dogoa'a zi vzorec gnojila »S. L », kojega stane 50 kg 5 K 85 v, 1613% v vodi raztopne fosforove kisline in za vzorec gnojila«C L.>, kojega stane 50 kg 9 K 25 v, 13 64% v vodi raztopne foslo-rove kisline in 242% amonijakovega dušika. Ako računamo kilogramski odstotek v vodi raztopne fosforove kisline s 55 vin. in kilogramski odstotek amonijakovega dušika z 1 krono 85 vin., kakor to računa Zveza gospodarskih zadrug, vredno je 50 kg tega superfosfata skoro 4 krone 44 vin. in amonijakovega superfosfata 5 kron 99 vin. V pr»em slučaju se torej gnojilo preplača pri 50 kg za c. 1 krono 44 vin. ali na vagon preračunieno z 10.000 kg za celih 288 kron in v drugem slučaju pa celo že pri 50 kg za 3 krone 26 vin. ali na vagon preračunieno za 652 kron 1 Razven tvrdke Blovsky & Comp. osreča Spodnje Štajersko s svojim delovanjem tudi tvrdka Jožef Schwenger, Praga, Kraljevi Vinogradri. Tudi pred to tvrdko moramo na vsak način svanti kmetovalce 1 Opozarjamo ob enem na knjigo Ed Reich, »Betrug i m KunstdUngerhandel und seine Verhutungc, ki se dobiva v zalogi kmetjskega lista Kodym v Olmocu za 1 K. Kleewein. Naši stari očetje. ižo so rabili dobra, priznana domača sredstva, '°* da bolečine vseh vrst takoj v začetku odpravijo; in res naj bi se tudi zlasti v mrzlem letnem ^aeu gledalo, da se tudi še tako lahko obolenje "j!" ne zanemari, temveč da se ga že pri najmanjših no pojavili, torej takoj, ko se čuti bolečine, pre-"" preči. Odrašenim in otrokom, pri katerih se na primer kaže nagnenje do katarov, zamore dobri, priznani preparat pomagati, boriti se pravočasno proti njim. Mi sami smo se že stotero- in ti- erokrat prepričali, da je tak bolečine odprav- ljajoči, okrepčujoči in oživljajoči preparat e katerim smo že mnogokrat razne bolečine in utrujenost ter marsikatero motečo bolest odpravili, pristni Feller'jev flaid z zn. „Elsaflaid", na katerega tem potom svoje čitatelje opozarjamo. Ako je kaj v resnici dobro, priznajo to tudi strokovnjaki in kako sodijo praktični zdravniki o Fellerjevero fluidu z zn. „Elsafluid", dokazuje sledeče pismo: »Zahvaljujem se Vam najbolje za Vaš Fellerjev fluid z zn. aElsafluid", kateri preparat se je pri vseh na reumi temel-jočih bolečinah naravnost krasno obneael. Priporočam Fellerjev fluid, kjer je treba in Vaa prosim, da mi ga za lastno rabo zopet pošljete; pošljem Vam dotično svoto. Dr. M. David, mestni zdravnik, Sieniava pri Jaroslavi v Galiciji." Pravega Fellerjevega fluida naroči naj se 12 malih, 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici za 5 kron franko pri E V. F e 11 e r v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko); tam se dobi tudi zanesljivo vplivajoče Fellerjeve odvajalne Rba-barber-pilule z zn. BEl8apillen", in sicer 6 škat-ljic za 4 krone franko; te pilule zamorejo mali in veliki, mladi in stari zaupljivo rabiti, kadar ni želodec v redu. Naj bi to nesebično opozor-jenje bilo i našim čitateljem v blagor. To bi nas res veselilo.—----------------------------------h. ka ikoi ka rcih ;daj )la ele Ue :ič je je rags i.šel av, •ita .CO, in Priloga k »Štajercu" žt. 3 z dne 1 ■ februarja. 1914. „Sveta Johanca" pred sodiščem. (1. Nadaljevanje*) Johanca v Ljubljani in v Vodicah. Predsednik: Kam ste šli od Marijinih devic na Reki ? Johanca: Spravili so me v Ljubljano. Dobilo sem pismo na škofa. V Ljubljano me je spremljal Može. Oddal me je v Ljubljani v škofiji in škof me je poslal župniku Žužku v Vodicah. Predsednik: Kako ste pa prišli v farovž ? Johanca : Škof me je spravil k žapniku! Župnik me je pripeljal v Ljubljana k škofa, nato se je odpeljal. V Ljubljani so me preiskali. Po preiskavi dr. Dolšaka so me poslali zopet k župnika. Verjeli mi niso in trdili, da sem bolana. Kljab temu pa je župnik, ki je dvomil od začetka, začel verovati, posebno še, ker me je poslal škof in so me priporočili taki visoki gospodje. Naval ljudi k meni je naraščal in župnik mi je odkazal posebno sobo s posebno strežnico, kjer sem ponavljala Kristusovo trpljenje. Prepovedal pa mi je jemati denar. — V Vodicah se je začelo v farovžu kmalu živahno življenje. Ljudje so hodili trumoma v farovž, in župnik je moral postaviti pred vrata hlapca ali deklo, ki sta spuščala ljudi v skupinah k svetnici. Sleparila je ljudstvo tako nesramno, da je škandal za sedanji čas in sedanje razmere. Kako je goljufala in koliko je napravila lahkovernim ljudem, ki so bili še bolj potrjeni v Veri, ker so se godili čudeži vpričo župnika in z vednostjo škofa in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, škode, bodo povedale priče same. Razkrinkanje svetnice. Salezijanec Valjavec je dvomil o resnici Jo-hančinih čudežev. Čudno se mu je zdelo, da niso pustili v sobo nikogar, dokler ni ležala Johanca že preoblečena v postelji zamaknjena in že krvava na glavi. Valjavec je hotel iti prej v sobo, toda Johanca ga ni pustila. Vstopil je z drugimi v sobo in prisostvoval zamaknjenju, Ljudje so strmeli in vpraševali Johanco po svojih mrličih. Drugič, to je bilo še isti dan — je dovolila Johanca, da ja vstopil preje. Ko je vstopil, je bila pač že v postelji, toda še nič krvava. Začeli bo jo viti krči, Johanca je potegnila odejo naenkrat do glave in jo vrgla hipoma zopet na prsi. In že je bila krvava na glavi. To je napravila tako hitro in spretno, da ni nihče nič opazil. Samo neka gospa je videla, da je imela Johanca neko sumljivo stvar v roki. Valjavec je prašal Johanco kaj je imela v roki. Johanca je bila huda in je trdila, da nima ničesar v postelji. Zamaknila se je nato še enkrat. Stopil je k postelji in potegnil nenadoma raz svetnico odejo. Med nogami se je pokazala precej velika črna steklenica. Valjavec ji jo je moral iztrgati iz rok. Johanca je bila strašno huda in je rekla, da je nabirala kri za svojo sestro, da jo nese na grobove. Nato je ušla v drugo sobo. Pod srajco je imela skrite še škarje in verigo. S škarjami je prerezala vedno srajco na prsih, da je napravila Kristusovo rano in pa nogovice na nogi, da je okrvavila noge. Z verigo pa si je delala umetne utiske na rokah, kot bi bila uklenjena. Priče. Zanimive in značilne so izpovedbe nekaterih prič. V obtožnici je navedenih 71 prič, toda zaslišani niso bili vsi. Kri. Kri je dobivala Johanca na več načinov. Hodila je po njo v Ljubljano. Parovški hlapec Anton Župan jo je pripeljal kakih desetkrat k Figovcu v Ljubljano. Hlapec ni čakal Johance, kajti ta se je vrnila pozno in je prinesla s sabo vedno kak večji zavoj. V rokah je nosila torbico. Dalje sta ji nosila kri neka Marija Gobane in pa Marija Puncah. Johanca je jemala vedno samo lepo redko kri. Najljubša ji je bila telečja. Meta Merše, služkinja v Ljubljani v samostanu, doma iz Vodic, pove. da ji je umrl nedavno v Vodicah njen brat. Naenkrat pride k nji Johanca in ji pravi med drugim: Prišla sem k vam, Meta, vaš brat je prišel k meni, v vicah je in strašno trpi, pomagajte mu. In žena je radovoljno pomagala. Johanca ji je predpisala 7032 rožnih vencev, 3022 obhajil in 22 maš po dve kroni. Rožni venci in obhajila se seveda lahko naroče za plačilo druge, za maše pa je dala prevarjena žena Johanci dobrotnici 50 kron, z naročilom, da jih nese k Salezijan-cem, in 10 kron za trud. Johanca se je napotila proti Salezijancem. Na poti je izgubila 40 kron, z 20 kronami pa se je vrnila rajše domov . . . Ivana Skok, dekla, Johanco, svetnico, pozna. — Predsednik: Samo sedaj ni več sveta. — Priča: Morda bo pa še postala ? Skok, ki je z Johanco v tretjem kolenu v sorodstvu in strašno nerada in nerodno priseže, pravi, da je gledala Johanco, kako strašno je trpela za grešnike. Dala ji le samo 15 kron, veliko denarja pa je nabrala za Johanco pri drugih kot njena posredovalka. — Predsednik: Glejte Johanca, kako ste ljudi za norca imeli in jih goljufali ! — Johanca: Jaz sem dosti molila. Zanimiv je slučaj, kako je hotela opehariti neko Marijo Galjarjevo pri Šent Vidu. Že omenjena priganjačica Ivana Skok je eestrična te žene. Brez povoda ji nekoč reče: Glej, jaz skrbim tudi za dušo tvojega ranjega moža. Sveta Johanca ga je videla, da trpi v vicah. Ce hočeš, ga lahko rešiš. Johanca ji je naročila zopet en regiment roženkrancev in obhajil ter kar 95 maš po dve kroni. Žena je dvomila, da bi mož celo toliko potreboval in je prašala domačega župnika za svet. Ta ji je odsvetoval denar izročiti. Tako je naročevala svetnica molitve in maše na raznih krajih, kakor pri Salezijancih, v Vodicah, v Repnjah in drugod. Nekaj je zaslužila pri tem Johanca, največ pa so dobili duhovni, ki so bili lahko veseli, da so imeli tako izvrstno prazniteljico ljudskih žepov. Neka Marjeta Cedilnik je prosila Marijo Stucinovo, da naj vpraša Johanco, koliko potrebuje njen oče v vicah. Johanca je odredila 69 roženkrancev, celo kopo psalmov za duše v vicah in 13 maš. Cedilnikova je maše plačala . . . Marija Stucin se je dala goljufati, od Johance in je postala v tem slučaju posredovalka. Znala se ji je tako prihliniti, da ji je dajala in posredovala za njo za obleko. Predsednik: Ali bi ji bili kaj dali, če bi bili videli, kako vse goljufa? Priča: Ne. Predsednik: Zakaj ji niste rjuhe potegnili s postelje ? Priča: Ce bi bila to vedela, kar sedaj, bi ji jo bila nad glavo zavezala. Matevž Stucin : Bili smo pri svetnici, Johanca je trpela in švicala. In zvil jo je krč in zastokala je. Začul se je tajinstveni glas v sobi: Zdaj jo bodo bodli, sedaj jo bodo na križ pri-bili itd. Ostala je nezavestna skoro dve uri. Župnik je pozval navzoče, naj preiščejo posteljo, če ima Johanca kaj v nji, toda tega si ni upal nihče storiti. Marjana Dolničar, šivilja in trgovka v Vodicah. Predsednik: Johanca, ta vam je tudi ljudi priganjala? Johanca: Saj jih je ta največ prignala. Ta je doživela pri nekem zamaknjenju neprijeten slučaj. Johanca je trpela. Klicala je Aiuto, Ainto, rabelni so že tukaj, djala je noge navskriž in postale so krvave. In zopet je klicala Johanca, prebodli me bodo, križ mi nalagajo, pomagajte mi. V tem trenotku je hotela Dolničarjeva pogledati na prša svetnice. To pa svetnici ni bilo všeč in kljub globokemu zamaknjenju se je nenadoma prebudila in udarila ženo po nosu tako, da si je vlila kri. Po predstavi ji je rekla Johanca, da je le rablja udarila. — Johanca je tudi zelo rada pila. Rekla je večkrat, da je imela na Reki, ko se je zbrih-tala, pri sebi vse polno pijače, v Vodicah jo pa nima nič. Župnik in kaplan sta Johanco vsak dan obhajala. — Predsednik: Ali ste bili res vsak dan pri sv. obhajilu. — Johanca: Ja! — Državni pravdnik: Ali ste res imeli svetel križ na jeziku. — Johanca: Župnik in kaplan sta rekla, jaz ga nisem videla. — Johanca je dajela ljudem tudi svetince in podobice z napisom: Se priporoča v molitev Ivanka Jerovšek. — Zanimivo je tole: Neža Kosec je dobila od Johance naročilo, da manjka dušam njenih sorodnikov v vicah 778 rožnih vencev, 30 obhajil, 26 maš, 8 maš na Šmarni gori in še {vsak dan po dva rožnavenca, Žena je izročila opravilo obhajilov Marijanišču, kjer so obhajali v ta namen revne otroke, za kar je poslala Marja-nišču tri žaklje krompirja po 10 kg. Tako je pomagala Johanca z nalaganjem in prodajo obhajil tudi Marjanišču. Največja svinjarija pa je bilo razpefiavanje krvave vode, v kateri je ože-mala in prala farovžka perica Neža Travn Jo-hanično krvavo perilo. To vodo so rabili ljudje za čudežno zdravilo in so se s to svinjarijo mazali in so jo celo pili. Značilne so še sledeče izpovedi Johance in nekaterih prič: Preds.: Ali ste veliko krvi kupili enkrat? Johanca: Da, kolikor sem jo dobila. Preds.: Toliko, da ste jo imeli včasi za cel mesec ? Joh.: Ja. Preds: Ali vas ni vest pekla, ko ste videli kakšna grdobija je to, kako svet farbate in se norčujete iz Boga ? Joh.: Nisem imela greh, ker so mi duhovniki spovedniki rekli, da ne smem nehati. Dalje je Johanca navedla v dokaz, da je res hotela nehati, tudi to, da se je peljala, ko je zvedela, da ima škof v Smlednika birmo, k škofa v Smlednik in ga je prosila, da naj da vsaj v časopise, da ne bodo ljudje več k nji hodili, češ da je ona že vsega sita. Škof ji je to obljubil. Brala je nato vsak dan liste, toda škof ni držal obljube. Nato je šla k škofu v Ljubljano in ga ponovno opozorila na njegovo obljubo. Škof ji je na njeno prošnjo odvrnil: „ Sedaj je žetakodaleč, panaj hodijo, včasih palenuca". Johanca pravi dalje, da je prosila tudi župnika s povzdignjenimi rokami, da naj jo pusti vun in naj ne pusti ljudi k njej. Preds.: Zato vas niso pustili vun, ker bi bili zunaj še več gorja napravili. Johanca: (smeje) Ni res! Zanimiva je izpoved župnika iz Vodic: Ko je mati osumljenke umrla 1. 1905, izročila je na smrtni postelji svoje otroke, med njimi tudi osumljenko, moji oskrbi, na kar sem tudi v resnici skrbel, da sem za nje dobil kako službo. Po mojem posredovanju vstopila je osumljenka pri Benediktinkah na Reki kot dekla ter sem dobival vedno o njej zelo dobra poročila. Pred Božičem lanskega leta pa se je naenkrat slišalo, da se kažejo na telesu osumljenke čudeži, in naš škof si je ogledal »trpljenje" usumljenke. Škof mi je potem pisal, da je „trpljenje" sam videl in mi je naročil, naj vzamem osumljenko k sebi v Vodice, da se ne bode v svojem »trpljenju" po tujih hišah klatila. V resnici je prišla potem osumljenka nekega dne v spremstvu škofove nečakinje k meni, nakar sem jo sprejel v svojo hišo, istočasno sem pa pisal škofu, naj se da osumljenka po zdravnikih preiskati, da bom vedel vsaj, kaj sem vzel pod svojo streho. Peljal sem jo potem v Leonišče, vsled zdravniške preiskave, po naročilu škofa pa sem jo potem moral peljati v škofijo, kjer jo je škof hotel pustiti preiskati po zdravniku dr. Doljšakn. Pri preiskavi nisem bil navzoč, pač pa mi je škof dne 18. januarja 1. 1. poročal, da jo je dr. Doljšak natančno pre-iskal in da vkljub krvavenju ni mogel najti nobenih ran. Istočasno mi je škof tudi pisal, naj jo vzamem nazaj, kar sem tudi storil. Začetkoma sem sam precej dvomil o nadnaravnosti osumljenkinega trpljenja, vsled tega pa, ker se mi je od strani škofa in osobito od strani več resnih in poštenih mož iz Reke poročalo, sem slednjič sam popolnoma verjel, da se tu gre za takozvano »stigmata." V tej svoji veri me je podpirala okolnost, da se je mnogo od tega, kar sem bil čital o teh »stigmata", tudi pokazalo pri osumljenki, ki je tudi bila sicer precej pridna in marljiva in je sploh celi dan molila. Ko se je izvedelo o trpljenju osumljenke, je nastal naenkrat velik naval ljudi, ki so jo hoteli videti v njenem trpljenju. Začetkoma sem hotel ljudem braniti, kar se mi pa ni posrečilo, vsled čosar som osumljonko dal v posebno sobo s posebno postrežnico. Istočasno sem pa tako osnmljenki kakor tudi mojim uslužbencem strogo prepovedal od ljudi jemati denar ter osumljenka tudi v moji navzočnosti denarja nikdar vzela ni, kakor tudi jaz za njo niti vinirja vzel nisem. Tudi nikdar nisem slišal da bi osumljenka vzela kak denar, pač pa sem bil navzoč, ko je osumljenka denar, ki se ji je ponujal, odklonila. Tudi v moji navzočnosti ljudem nikdar ni ničesar povedala o njihovih ranjkih ter tudi nikdar naročila, naj plačajo za maše. Ce je v resnici kaj — 8 — takega storila, je morala storiti v moji nena-zočnosti, k čemur pripomnim, da sem pač bil velikokrat navzoč pri njenih ekstazah, pač pa ne ves čas. (Konec sledi.) Trgovina i orožjm, c k. zalega smodnika -J LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabriSnih cenah kot najboljše orožje za hranitev aotom. žepne ptftole, precizno postreljene v zistemih „Brow-ninjl", „Steyer", jMauser" in „Bayard". Revolvri v najbogatejši izbiri že od K 6*60 naprej. Flobert-puSke in karabinerji, dvocevne Lancaster-Iovske-puike od 88 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd. Cenik zastonj in franko. 34 w IE I Wi ustanovljena leta 1879. m Štev. konta poštne hranilnice 32036. - žiro-konto pri avstro-ogrski banki. - 1214 Sprejema vsak dan hranilna vloge, izposoja do- * mače štedilnice in daje vsak dopoldan _ radovoljno in brezplačno pejasnila v -vseh hranilničnih zadevah. 029 Rentni -davek plačuje šparkasa sama. Za vloge jamči razven rezervnega sklada mestna občina v Ormožu z " vsem svojim premoženjem. Šparkasa je podvržena državnem nadzorstvu in državni reviziji in je torej za vloge najzanesljivejši in najvarnejši - denarni zavod. Ravnateljstvo.: "BlOriTWfUTfe 1050 Nagrobne vence po ceni od 4 K do 5'—, ■■-, 7-, 8- in 10'-priporočata v najboljši c=jwh izvršitvi hs Neprijetne lasi T obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut ti. l m ' gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K «*— zadostuje. PoSlje strogo diskretno. lis. *. LIII lihul. DUHU, II.. Bersgasss I7.1 Zaloge v Maribora: lekarna pri „angelju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri .ilalero jelenu", v dišavi A. Kanč in Adria ,~ iooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brada. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega I povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obi oseb v rast Čara je najboljši izdelek modeme znanosti na tem polju in je priznan kot i balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in i po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in i se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantiral Ako to ni res, plačamo IOOO kron netto vsem osebam, ki 8« plešaste, brez brade ali redko obrašOnne in ki s* Čara balzan! uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silbany piše: DBS. dlSKretni ZaVOj. J.0™^ moj p5jaterj z VaS;m balzamom tekom 3tednov lepo rast brade prosim, da mi pošljete en oaket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespostovanjem Cara-Haus, Kopenhagen. Josef Silhany, Erazebetfaivi, Ogrska, Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspt moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel vaš lasni balzam rabiti. moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem 2e mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahvaljujem Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z naj""' zahvalo ostajem Vaš 0, y. H. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Raj pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. (Pisma treba frankirati S 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Hranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta Ptuj # m Čekovnemu računu Št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnicne zadeve spadajocega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med nradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka «adeva pojasni in po vsem .: vstreže. : m $ $ $ Obieaje $ $$ z avst. ogersko f$ $t banko. $ # $ m m Ravnateljstvo, m m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. ■ • ■ v ■ zmožni nemščine in sloven- ladenici, ^b* __________. učne prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund": 1U 6 za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; ja Celje pri g. Kari Mortl; za Ormož pri g. Stefan Brodar. f*9~- Poljubite zahtevati vzorec ! Barhanti, flaneli, modno sukno, opreme platno, damasti, kanafas itd. vse novosti, ki jih franko raipošilja najbolje poznana razpoSiljalna hiša 1219 V. J. Havliček & brat, Podebrad (Češko). Tudi razpošiljamo 1 zavoj 40 m restov od zimskih in poletnih pralnih štofov sortiranih po širokosti 1 do 8 m za samo 18 kron franko po povzetju. Priložnostni nakup! Enorm ceno I Kari Kaspe trgovina s mešanim blagom In zaloga smodnik* PTUJ -■ priporoča svojo bogato zalogo 857.1 A špecerijskega blaga, zukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete municije za Iot kakor patrone, kap-»j seljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde >■ s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. po I najnižjih cenah. B t Ri i veliko trgovino Johann Koss, Celje (kopa Dob zaradi njene solidnosti, nizkih een in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebnje, naj si bode manufaktiirno blago, gotovih oblak za moške, ženska in otroke, m3 klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane In sifonaste srajca! kravate, otročje vozičke, na« ---- ■■ grobne vence In trakove, z eno besedo vse. D372B 78 Okrajna šparkasa SlovenskaBistrica Ustanovljena leta 1868 ■ ■ 9 UMimm ka ka er P-?o Je X) Premog po nizki ceni. Hochwertige Lignit-Stiickkohle aus dem Kohlenwerke in Ladaoje (Kroatien) - nit 3847 Kalorien and einer Zusammensetzang TOD 45 87"/o Kohlen8toff, 3 38% Wasserstoff, 17 05% Saner- nnd Stickstoff, 0 02% Schwefel, 25 20% Wasser nnd nor 8 50% Aache. nach vorgenommener inalyse bei der k. k. geologischen Reicbsanstalt in Wien. Preis Kronen 120-— tfranko verladen Waggon ab Station Friedau. ta premog stane K 120 — (Waggon) od postaje Ormož (Friedan). Auftrage nehmen entgegen 854 Briider Slawitsch, Pettau Naročila sprejmeta brata Slawitsch v Ptuju ali Richard Tolazzi v Ormožu (Friedau.) Pridni rudarji (kopači in sleparji) se iščejo za takojšni vstop. Dobro plačilo pri cenih življenskih razmerah. Braunkohlenwerk Sfeinklrchen in Sieinkirchen (Bohmen). Stanje vlog koncem dee.: K 1,695.963-78 Stanje posojil na zemljiško jamstvo koncem dec: K 1,416.96125 Stanje posojil na menice koncem decembra K 2T92T— Rezervni zaklad: K 138.66803 Za vloge jamčijo pupilarno - varne aktive, nadalje istotako varno naloženi rezervni sklad in poleg tega še okraj SI. Bistrica z vsemi svojimi dohodki ter z vsem premoženjem. Namesto plačila se sprejema kupone vrednostnih papirjev in se jih reši, brez da bi se kaj odtegnilo. Nakup tujih vrst denarja. Konto poštne hranilnice štev. 37.662. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure pop. Blagajniške ure: V pon-deljtk in četrtek od 8.—12. ure opoludne. Od ustanovitve zavoda sem se je da- rova'o vdotrodelne in splošno koristne nadene K 110.083 21. 651 tročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 224 Rianit kaira znamka ,Gloria" je najbolj u/ii vir najvačih bolezni.zLH(1ar flopil d«B radi posladkorjene oblike jih jemljejo e<,8H<"' otroci radi. 1 škallja, vsebu,e 15 krogljic, stane 311 tinjtsch, jev; 1 zavoj, vsebuje 8 škatelj, torej 120 krogljic, staae*,_a:n0 K 2*—, pri naprej-vpošiljatvi K 2*45 franko. *. Svarilu! Pred ponaredbami se nujno svarilZeSCnKC hteva naj se ..Philipp Xeustein'ove odrijiiraon krogljlee." Samo pristne, ako ima vsaka Shr ° ' ija in navedilo našo postavno prolokolirajStmK varstveno znamko v črno-rdečem tisku ,& Qorn Leopold" in podpis. Pliilipp Neustein, apotek' K Naše trgovsko-sodnijske embalaže morajo MiCra, | naSo firmo beležene. .stnik Philipp Neustein apoteka irstvo .• r .»_ Mat« „svcti Leopold' I., Plankengasse 6. ter v vseh apotekah. Ill" ~° _____------------------------------------>vec 1 Priporočljiva domača sredstra^kob Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi|išni J slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd; steklenica 2 ,| — Tekočina za prša in pljuče, stekl 1-20 K b 'j kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje 1 ., k 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam ganit gilit, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki i zadn strani bolečine. — Bleiburžki živinski prašek a 120 lici. '. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a l'60lOCjO Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-—, L_,_ pošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na KoroSla e' _rez pv ellins 11 u naj. Ljudska kopelj mestnega ^ K ostiln j ste; ;bekc chek olnio 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah ink C praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. BLij-i.. 1 kopelj z vročim zrakom, paro i Q j <• kopališča v Ptuju. IPI Čas za kopanje: ob delavnikih od V ure do 2. ure popoldne (blagajna je ____, .Brausebad" z rjuho S. —• 70 ib, A Namesto K 12 — 15.000 parov čevelj samo K 5» na žnore jar \ ' Žal glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in moč- / nim, Žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za saiiiO K 5"—. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti. _■ Ekspertna hiša LANZEV ventilni lokomobil za vroči sopar naravnost pripetim dinamom. HgINRICH L ASNZ, Podružnica: DUNAJ YIII, Laudongasse 9. LOKOMOBILI z ventilnim parovodom „Sy8tem Lentz" najbolj sposobni obratni stroj za vroči sopar. :: Prosta postrežba. :: Najvarčnejšo ravnanje. Izpolni do 1000 PS. Letno Izdelovanje crez 2000 lokomobilov. :: Inženerski obisk in ponudbe zastonj. :: iošen >sesl bh. : Oi War testni ral ! Posije po povzeiju hkf. Dunaj, Vil. Jeiistiitoe lltL Opl . ] be ar * J )0868 • Cel JerliE oar Co nji Jchai oar l V uradno pharmakopacjni — zaznamek laškega kraljestva sprejeto.) SYRUP PASl__EA_f© Svarilo: prof. ERHESTA PAGLIAW0 i HEAFOLI Calata San Marko 4. Ali tekod, ali prahast, aH v stlsjenih krogljicah. Najboljšo zdravilo za snaženje krvi in za osvežbo. Najboljše za zdravilo v spomladi in v jeseni. Nagrajen: lefcsruična izstava 1891. — Laika hgijenična izstava 1900 z veliko zlilo medalj*. — Mednarodna izstava v Milanu 1906. — Mednarodna izstava Buenos-Aire« 1910 z telikim častnim diplomom llate aiediije. — Mednarodna hygijenicna ustava v Rimu 1912 veliki etstii diplom Se dobi v vseh boljših lekarnih. a b n r« lasa Da nibOe ne hode zapeljan od mnogih posnemanjih, kateri.- _, zdravju Škodujejo, proaimo zahtevajte zmiraj samo nato . znamko: SYRUP PAOLIANO prof. Ernesta PatjH»no>0Ja^ v Neapoli in ne drugo. )r6CI Pri nas se izve, kako se i našim syrapom zdravi in m . drugo natančneje. Dnm Slovstvo in pisarstvo v vseh jezikih, Nasi sTOCialitete se prodajo po celi avstrijski drUri vseh naSih zaloeib brez urornine K>Č61 01 0 — 11 — od' Ja nju. sam rečejo, d« io najboljše zdrarilo za kašelj IBiiiiH" imi| f karameli i s „3 smrekami." [Milijonijibrabij0 Kašelj pnio, rasliženje, zadušiti k«š'lj, kitar, vrstne bole-lekan eiM| kakor tudi ubranje-inarje vanje prehlada. »> 6100„tS^rieova' zasebnikov jamčijo za goto Ti uspeh. Zelo (.Vtisne krogijice za iprožitev teka. Zavitki po 20 in 40 vin. in Skatl" m 60 vin. se prodajo pri a. Molitor, lekarnar r Ptuju U-naz Behrhalk lekarna t Ptuju, A. Plnager, Mama t P. dcetrtku, Hans Sekifierecliitsea, lekarna t Bieticah, Fracz Petzolt, lekarna t Slov.-Bistrici. Ofint Traolvetler, lekarn Ormožu, Max Leyrer,lek; iničar (vencelir) i do 6 delavskih moči, ta viničarijo. Samo iljiri in irezoi nek se opi-pismer.o ili ustmeno pri i Snllaku, Varaidin, aliea 21. 1'iača in delt po dogovoru. 111 Natakarica 115 [ ] ^Beina, zvejta in poštena, jera bode samostojno vo- I malo gostilno, in gospo- _ilo za tii osebe. Zahteva J. ■možnost nemškega in slov. , ter kavcija 200 K. Po- t se naj pošljejo pod i; D5 gostilna-' na uprav- , nistvo „Stajerca." (Trgovski učenec no .požten, kateri tudi bsko zna, se sprejme v A. Preaz v Rogatcu. zaslužek. I na lastn. domu. Lahka iia. Prosp. brez troSkov. rVolf, Dunaj, VII, Maria-hilierstrasse 82. »61 Miko presenečenje I nikdar nt ta pri-lažnost! 700 kos« le 3 80 K. krasra pozlač. prec. r-ura r. verižico, gre iUuiko, za kar se 3 leta Itira, ena moderna ži-kravata za gospode, k. najfin. žepnih robcev, lelnl prstan za gospode lil. žlahtnim kamenjem, la nežna eleg. garnitura tmjlega kinča, obstoji iz snega koljerja iz orient. _.rov, mod. damski.knč patent-zaklepom, 2. eleg. tka arbanda 1 par ov s pravim srebrnim faveljem in simili-briljanti, krasno žepno toaletno :alo, 1 usnjata denarnica, par gumbov za manSete gtadov duble-zlato s pa-nt-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-jpredmeti, velika veselost stare, 20 ko-ih predmetov drug.h rabnih neobhodnih v Vse skupaj z uro, ki je samo ta denar fvredna, stane samo 3 K 80 h. Posije po povzetju ali na-„irej-plačilu dunajska en „ralna razpoš. hiš* P. Lnst DO Irnkova »t. 446. Za kar ne dopadr, denar nazaj. Riziko izključen. 68 II V Bled respondent 1 n Se Mfl t d >ma ko e pla mlade predmetov .ki hiši. W Orožje in kolesa ike; deli najcenejši. 111. ik aastonj. P. DuSek, tvor-puSk, koles in šivalnih ijev, Opocno n. dri. železnici Si 2062 (Ceiko). Pekovski učenec 98 proti vsej oskrbi in obleki, 3 letna učna deba, se takoj »prejme pri Franz Zagosda, Biickermeister in Fohnsdurl, Obersteier. Trgovski sluga ki govori nemSko in slovensko, poSten in zanesljiv, se takoj sprejme pr V nzf nz Iiepo8tha v Ptnja. 101 Giht Revmatizem 915 trganje t udih, podagra, iSias, heksensus, revmatizem v členkih, so se uspešno odpravili z Remmeljivimi rastlinskimi kapljicami. Se jemlje notranje najčistejši rastliniki produkt, nobene Škodljive postranske posledice, nobenega namajanja. Mazanje, kakor znano, ne koristi. Cez 700 krasnih priznanj. 1 čaSa 6 Kr. Regina - Laboratorinm Kari Renimel, Landshnt 700, Bayern. Proda se poceni izborna kobila, so 16 pesti visoka, leta izborno, vpraša se pri lastniku H. Kaiser v Poličanah. Učenec Mi zmožen r.emScine in slovenščine, sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom pri Alois Kometler. Borovlje na Koroškem. 95 | Po vojni I J presenetljivo J 700 kosmi za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlač. prec anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura daroakega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient. biserov, mod. damski kinfi s patentzaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov g patent- kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, Ipar gumbov za manSete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, naj-lepSi razgledi sveta, 3 jux predmeti, velika veselost za mlade in stare, 1 Jako praktični seznamek ljubav-nih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in Se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih t vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je lama ta denar vredna, stane »amo 8 K «0 h. PoSlje po povzetju centralna razpoS. hiša H jMswiitli, Kiakov 11 HB. Pri naročbi 2 paketov se doda aaatonj 1 prima angleško britev. Zakar ne dopade, denar nazaj. ' SVETOVI mu" je eastra-ploSča amerik. , 13. kar. Halo 1 doub'c86 urna ank. remont. žepoa ura, m nogo prem. marka „Sirena „ Le ta ura lina velepnma ivic. kolesje in je ni razločiti cd zlate ure za 100 K. Za natanč- nost garanti am 5 let. 1 k. 4 K 65. 2 k. 9 K 40 Nadalje of er. G iria-srebrno žepno uro za 8 K 60. Vsaki uri se doda z astonj eleg. pozlačeno ve ižico. Btez rizike. Izmenja ra dovoljena ali denar nazaj . Pošlje po po.zetju S. K« bane, ok«p ur.Krako»a.Sebos iang.St 945. Sprejme se 31 učenec in gajšič v pekarijo proti dobri plači in hrani; drug > oo dogovoru Feliks Moder, Zagorje S».rkt5^»l in trda koža odpravi rillOSOI ki vsebuje najbolj zdravilne snovi teera izolirana in proste od dišečih, barvastih, ter lepljivih snovi, ter je po preiskavah graške dermatologične klinike vplivnejši, kakor oficinelne vrste teera. Raba se zgodi najbolje v obliki tekočega Pinosol-mila (v steklenicah po K 1'— in K 2 50 dolgo trajajoča zaloga). Kdor rabi vsled navade trda mila, naj vzame Pinusol-buraksovo milo (80 vinarjev) ali Pinosol-žvepleno-mleino-milo (90 vinarjev). Proti boleznim kože In izpuhom priporočajo zdravniki trdo 100/, no Pinosol-milo in Pinosol-žvepleao milo (i-0 vinarjev). Ve« pove milu dodani prospekt Za umivanje glave proti upadanja I49, Snpan itd. služi tekače Pinosol-Iasno milo v steklenicah po K 1 — in K 2 50 (dolgotrajna V lekarnah, drožerijah in parfumerijah. 1217 Pinosol-tvornice G. Hell & Comp., Troppau Dunaj, I., Ilelferstorterstrasse 11. Kava cenejša! 122 Najfinejša Soja Perl-zrnata kava, egalno žgana, izborne kakovosti in izdatnosti. Ni žitje ali male. Razpošiljatev v vse kraje na Avstrijskem in Ogrskem En poštni zavoj netto 4 in Vi kg za K 480 franko. Najcenejši in najboljši kavi podobni artikel Naroči ee pri: Kaffeebrennerei „Santosa", Kgl. Weinberge, 1573, Bohmen. OOOOOOOOOOOOOOOOO QOO Lepo posestvo obstoječe iz lepe, jako prostorne stanovalne hiš? s popolnoma urejeno prodajalno za trgovino z mešanim blagom, zvezano s prodajo vina, pive in žganja, ki se za-more izvrševati biez zmoinostnega izkaza na i ne lastnika. Veliko gospodarsko poslopje, dva lepa vtta za zelenjavo s 5 orali prvorazredaih travnikov, da se i zadnj mi ali brez njih v najem, oziroma se proda. Več pove lastnik (i. Kaiser v Poličanah. 126 oooooooooooooooooooo 74 — 12 — Iaiil srebrna oklepna verižica zprivezkom zastenj. Da dobim nove kupce, prodam srebrno nrozilvojnimrlašeVm i izvrstnim zapinjaJnira rem.-kolei- jem na rubinih tekajoSo (3 zaklope), ure so bile določeno za Turško, za ceno K 5-— z verižico vred. Nihče naj ne zamudi to piiložnost, to na pol darovano uro kupiti. Naročite hitro, ker so ure v kratkem caau prodane 1 3 leta pismena garancija I Posije se po povzetja Izvozna hiša za ure Max Bohnel Dqmj IV., Margarethenntrassa štev. 27/51. 1078 Originalni cenik tovarne zastonj. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivih slišanih 2 K; boljših I 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; i belih i K; belih mehkih 5 K 10 h, | 1 kg najfinejših sneženo belih, sli sarin 6 K 40 h, 8 K; 1 kg fl .uma (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belega 10 K); najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. [ •ar- Gotove postelje -"»g iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 11 tuhent, 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazinami, i vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivin:, j (rajnim in flamnaitim perjem za postelje 18 K; pol-daune 20 K;I davne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne j blazine 3 K, 3 K 60 h, 4 K. Se posije po povzetju od 12 K na-1 prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar s-1 ne dopada denar nazaj. S. Bflnlsch, DeSChenitz Nr. 716. j Českt (Bdhmen) Cenik gratis in franko. '< 8231 Garancia3-5 let. Cenik zastonj in franco. Ta i mi tirana srebrna ura ° 3 močne plašče, krasno vrezana n. pr. konj, jelen in drugo, masivni stroj, srebrna ali zlata cifernica, prodajam tako dolgo kakor seže zaloga po K 550, s krasno verižic > in priveznikom K (50, masivna nikelna Roskopf-ura K 4'5.0, budilnica z srebrnimi zvoni, nikcl ali baker, 22 cm visoka, glasno in jasno zvoneča K 5 — ; zlata duble ura, 3 plašče, vrezana K 7*—. — Kar ne dopadc se sme izmenjati ali denar nazaj. Pošiljatev samo po povzetju Schonbrunnerstrasse št. 85/25. Kakor gnojenje taka žetev! Tomaževa moka za spomladne setve. Sigurni uspeh! Visoki pridelki! Tomaževa moka „Zvezdiria znamka" se v garantirano čistem, polnovrednem blagu v plombiranih vrečah z varstveno znamko in opombo vsebine oddaja. Se dobi v vseh prodajalnah, označenih b plakati z zvezdino znamko ali pa pri 100 Thomasphosphatfabriken Z z. o. z. Berlin W. 35. S'ari «e pred manjvrednim blagmn. G A N G L I 0 N A L iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirati čaj, se kot domače sredstvo zoper obolenje živcev z uspehom rabi. 128 Ta čaj pomiri ži»ce, odpravi bolečine, sestavlja kri, prepreči krče, prinaša spanje, poveča telesno moč in splošno dobročutje, pospešuje prebavo. Ta čaj Gan^lional ne vsebuje nobenih omamljajočih ingredencij. Edino pristen se dobi ta čaj pri c. in kr. dvo.-n. in nadvojvodo. komornemu dobavateljn JULIUS BITTNER --------- lekarnar 128 Relcheneu, Nižje-Avstrijsko. Cena ena skatlje z natančnim navodilom 3 krone. Se dobi v lekarnah; kjer ne, pa proti vpošiljatvi K 3'— franko po poiti. August Sattler Sohne Graz, Landhausgasse Tovarna za vodo neprodornega blaga. Vozne odeje. Konjske odeje. Plašči pelerine. Stare plahte se na novo iropregnira. Odeje za lokomobile in mlatilne stroji. Manipulacijske vreče. Naprej prodajalci izjemne cene. 133 Največje odlike! Državne cene! Tisočero priznanje-valnih pisem 1 Od nadležnosti miš in podgan oproščeni ste z rabo v tisočih slučajih izkušenega „Panita" Panit-krogljice za podgane, pilule za miši in poljske miši z dišav vplivajo hitro in absolutno sigurno. Raba je najed- nostavnejda, uspeh presenetljiv. Panit-krogljice za podgane 1 kg......K S*— '/, kg ..... .K 460 1 poskusna doza pri naprej-posiljatvi svote franko...............K 2 — Panit-krogljice za migi 1 kg........K 5-— Panit-krogljice za poljske nvši 1 kg .... K S-— Pri večjemu nakupu posebno ugodne cene I ..ranit' prašek la ščurke in rase iztrebi čez noč popolnoma kuhinjske Ščurke in rase. Cena: 1 velika Skatlja '.......... K 2-26- Pri nakupu od 3 škatelj naprej se pošilja franko. izdelovalnica kliničnih potrebščin in špcvijalitet ---------Dunaj,--------- £Si XI1L. Auhofstrasse 65/T. 62 Več tisoč 113 cepljenih trt različnih vrst, kakor laški rizlink, beli burgundec, sil-vanec, zeleni rulender, bela in rdeča žlahtnina, beli rafol, tumeni mosler itd. Cena I. v. za 100 kosov 18 K, II. v. za 100 kosov 12 K. Imam tudi več vrst belega in črnega vina; cena belemu vinu je 36 K, črnemu (Refošco) po 50 K, laški rizlink po 50 K za 100 litrov, postavljeno na postajo tukaj. Za oboje se priporoča v nakup Josip Cotič, posestnik vinogradov, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko. Lepa nova hiša v Konjiškem trgu, hiša je še 8 let davka prosta, poleg hiše je veliki vrt. Ta hiša je primerna za vsakega rokodelca, pa tudi za penzionista ; ta hiša se proda aH se zamenja za eno večjo ali manjšo posestvo zunaj mesta ali trga. — Več pove lastnik hiše : Alois Jevšenak, Kellermeister be i Herrn Karl Mader, Weinhandlung en gros und en detail, Bruck a. M., WienerstraBe 5. 142 Fazno za poljedelce! c^j Kdor letos potrebuje h-iško, zanesljivo 3 letno in 7 letno deteljno seme, travno seme za dobro, mokro in suho zemljo, roneno seme dolge sorte, vrtno seme, naj se zaupno obrne Da semensko trgovino „_, J. Riegelbauer-jevo v Ptuji. 115 Vsak, kateri jedo zdaj tam kupil, je bil zelo zadovoljen Grand prix svetovna razstava Paris 1900. 316 Kwizda Korneabnrški svinjski prašek dieteticno sredstvo za konje, govedo, in ovee. Cena 1 skatlje K 140, ■/. skatlje K —70. Se rabi čez 60 let v naj-večih hlevih pri pomanjkanju veselja za zreti, slabi prebavi, is izboljšanje mleka 'in povečanje množine mleka krav. ufiurški živinski prašek Je pristen le s poleg stoječo varstveno znam-ko in se dobi v vseh apotekah ter drtžerijah. Glavna zaloga: FRANZ JOH. KWIZDA c in kr. avstr.-og., kralj. rum. in kralj. bulg. dvorni liferant okrožni lekarnar, Komeuburg pri Dunaja. - ► KDOfi je s svojim jelodceirT in črevom nezadovoljen ■jemlje naj rgdflljnekaj 6 I T/n te Trauba )tlo vseh apotekah. | Velika skallja slane 3 Kr. ' GLAVNAZALOGA: i Sternapoteks. Dunaj, IV. J favorilenslrasse 25. / ^Prospekti yeto* irancaj i ?tfraitilW dobe la A V breiplatri* P Se dobi v Ptuju pri: Hans Molitor, Ig. Behrbalk. Štajerc tek, c nasi« Naročn strijo : 4 kro- 5 K 5 leto; za za celo Amerik i drug ačuni JrcdniS lištvo 'tuju, slo - "Dr. Raimund Sadnih "iis advokat in branitelj v kazenskih,, stvareh M kdai Z, 8 zi de ko in fli BO ajti v lastni hiši >slav (trgovina Šadnik & Kraker). je p -----------------------------------------------------i »na -----------------------------------------------------dr. ] nsoja si naznaniti, da je otvoril svojo advokatursko pisarn v Ptuju Naznanilo. ~~? ^J Ako želi kdo svoje stanovanje gospodarska ,,„1 poslopja, opravo, obleko, klajo, slamo, zrajP" vozove in živino dobro in po nizkej cen .e s zavarovati proti ognju, ta se naj oglasi pri 8t>, k J. Riegelbauer.ju v Ptuji, okrajni zastopnik dunajskega zavarovalnega drnStva, n"- ' Lovni zastop v Gradca. 1UC6 pi NB. Vsaka škoda se hitro in natančno izplaidnega -rtrrz Okrajni rat St, ki ,S 3ti d i 86 >a PQ ižaka, ptuisE nvilke JI|8F> J kateri Ki, ki oddaja v izvrstni kakovost in po lastni ceni izgui srn lošno Tomaževo s ikleto moko m kamif «1 , tako otovsP V Ptuju, februarja 1914^ lj zar Za okrajni odbor: »nka« Jos. Ornij" načelnik. Pridni, delavni hišni hlapec ^ z dobrimi spričevali sprejme se v trgovini F. Schwab v Ptuju. 51 03 73