Barjanski osat razgrinja družbeno sramoto!
Kot smo v prešnji številki glasila zapisali, je komisija za ocenjevanje videza okolja, ki je delovala v okviru našega uredništva, po-delila na četrtem turističnem srečanju Viča-nov Barjanski osat tudi KS Zeleni log. V obrazložitvi smo zapisali, da okolje v tej in še treh KS, ki so prav tako prejele Barjanski osat (KS Rakova jelša, Galjevica in Barje) okolje po svojem videzu in urejenosti moč-no odstopa od okolij drugih KS v občini. Res je, da so to področja, kjer se krajani srečujejo z največjimi vdori črnih gradenj, neurejeno komunalno infrastrukturo, pa tu-di z gradbišči prometnic. Dobro vemo, da si vodstva teh KS prizadevajo za odpravo teh težkih problemov, a zdi se, da ob tem osta-jajo nemočna ali premalo odločna. In če-prav so osati graja tem okoljem, jih vzemi-mo kot opozorilo širši družbcni skupnosti, da $ pomočjo pristojnih strokovnih služb storijo več skupaj z omenjenimi KS, da bo tudi ta del občine in Ljubljane lepši in bolj urejen.
Barjanski osat so na prireditvi v Podpeči prevzeli le predstavniki KS Rakova jelša. Iz KS Zeleni log pa smo pred dnevi prejeli pismo s povabilom na razgovor o stanju in razmerah v tej KS. V pismu so zapisali: Vsi predstavniki IS in člani OO ZK smo se trudili in pošiljali dopise inšpekcijskim služ-bam, občinskemu komiteju za varstvo oko-lja, postavljali delegatska vprašanja, da bi s okolje v celotni KS uredilo, a vse to pisa-nje ni nalctelo na nobeno razumevanje, niti nam niso bili posredovani nobcni odloki na podlagi katerih bi lahko »malomarne« kra-janc opozorili oziroma jim dali nalog za odslranitev nepotrebnega materiala, odpad-nega materiala, odvoz starih nerabljenih vo-zil, čiščenje odtočnih kanalov in tako da-Ije... Želja 50 odstotkov krajanov KS Zele-ni log je, da Skupščina mesta Ljubljane izda, v kolikor še ni, ali pa njen upravni organ odlok, na podlagi katerega lahko kaz-nujemo krajane, ki z videzom neurejene okolice kazijo izgled KS.
Odkrit. iskren in na trenutke z obupom in nemočjo prežet razgovor z izjemno priza-
devnimi in požrtvovalnimi predstavniki kra-jevne skupnosti Zeleni log, pa nam je ob dodatnem ogledu najbolj črnih točk, razgrnil sramotno podobo naše družbene neučinko-vitosti ali pa morda celo (ne)hotenj.
Težko je po nekem vrstnem redu opisati več kot icričavo problematiko, zato bomo v tem prvem zapisu (dogajanja v tej KS bomo spremljali še kar nekaj časa) pred-vsem nanizali probleme in odprta vprašanja.
To nekdaj lepo in mirno ljubljansko nase-lje - čeprav precej hiš datira iz danega 1932 leta z imenom Sibirija - je po pravici nosilo ime Zeleni log spričo zelenih livad barja in samotnih dreves ob Malem grabnu. Minila so leta, mir in idilika. Danes v tej KS od vsega tega ostaja le še ime Zeleni log^ pa bi vendarle lahko ohranili mnogo več. Ze sla-bih 5 km od ljubljanske pošte se nam razpro-stira pogled na bolj ali manj urejeno stano-vanjsko gradnjo, kjer med dostojnimi stano-vanjskimi hišami zevajo v prazno številne ropotarnice, na črno zgrajene seveda skupaj z neštetimi garažami (če le-to so?), kupi odpadnega materiala, zanemarjenigii mali-mi odlagališči predvsem starih avtomobil-
skih delov in pločevine, na črno postavljeni-mi svinjaki, slabo vzdrževano okolico, ostanki in nastanki brezštevilnih gradbišč, neurejenimi stajami za ovce ...
V krajevni skupnosti so našteli 31 na črno zgrajenih hiš, odnosno takih, ki še niso pri-dobile dovoljenj. Sem ne štejejo nekaterih barak, v katerih živijo stalni ali občasni pre-bivalci, predvsem pa ne na novo nastajajoče-ga romskega naselja ob Cesti dveh cesarjev. V mnogih stanovanjskih hišah prebiva ne-prešteto število ljudi - črnih podnajemni-kov od katerih lastniki za v leto ali več vnaprej poberejo mastne denarje in to v de-vizah. Nekateri od teh lastnikov so celo uživalci solidarnostnih stanovanj ali pa last-niki več stanovanjskih hiš, iz katerih črpajo svoje črne dohodke. Na podlagi priglasitev del rastejo številni mali objekti, tudi na po-vršinah, kjer so po urbanističnih dokumen-tih včrtane parkovne površine ali poti. Mno-go teh črnih graditeljev je gradbeni material »črpalo« iz depojev gradbišča južne obvozni-ce. Pravijo, da dobro cvete tudi posel s pre-prodajo teh malih objektov in nič kaj poseb-no barako vnovči že za 5 starih milijard. Kupčevanja je tudi sicer precej. najbolj izbi-ja prodaja živih ovc in drugih »uporabnih« živali. Trenutno domujejo ovčarji s preko 200 ovcami na tem področju. Koljejo jih kar na prostem. V zadnjem času rejene podgane niso več redkost v Zelenem logu. Kot je postal tudi običaj - sečnja družbenih dre-
ves. Požagana sta tako že dva stara hrasta. Zapisali bi lahko še mnogo tega, a povrnimo se k vprašanju, čemu je tako?
Vzrokov je lahko veliko, od tega, da OZD nimajo rešenega vprašanja zaposlenih z nižjo kvalifikacijo, da si že po inerciji — nezaposleni in neprijavljeni občani rešuje-jo vprašanja bivanja in dela po svoje, da so obrobja mesta - predvsem tam, kjer ni do-končne urbanistične ureditve kaj pravi pro-stor za to, do tega, da lahko kot družba tudi povsem zatajimo. V tej drugi trditvi je za primer Zelenega loga najbrže več resnice. Žal. Prizadevanja, marsikdaj že povsem obupana, da se uredi kar se pač lahko, iz te KS vztrajno in dosledno prihajajo že vrsto let. A kaj težko je razumeti, na podlagi številne dokumentacije smo se o tem še ka-ko prepričali, da so vsi pozivi (pisni, ustni, osebni, po delegatski poti...) inšpekcijskim pa tudi drugim službam skoraj brez odziva. Imamo odloke, načrte, kršenje je več kot občitno, ukrepanja pa od nikoder. Kako je mogoče, da nepravilno parkiran avto po 10 minutah odpelje pajek v centru mesta, tu pa kljub številnim pozivom stari avtomobili le-žijo tudi po 6 let! Zakaj milica ob očitnih krajah gradbenega materiala (za obvoznico) ne ukrepa vedno? Zakaj občinski upravni organ ne preverja realizacijo del na podlagi izdanih dovoljenj za priglasitev? Zakaj služ-be Uprave za notranje zadeve ne preverjajo pravilnosti prijave stalnega in občasnega bi-vatišča? Ali je res možno na črno rediti drobnico in druge živali v neposredni btižini centra mesta? Kdo lahko brez reagiranja dopusti, da se ne popravi na več mestih raztrgano zaščitno ograjo ob novi obvoznici, kdo bo odgovarjal za nesrečo? Trda so ta vprašnja, toda zagotovo morajo dobiti odgo-vor? Pa ne samo zaradi pogledov, ki jih vozeči se po novi obvoznici lahko »občudu-jejo« na obrobju bele Ljubljane, temveč za-radi nas samih, da vsi živimo urejeno, da za vse veljajo ista pravila igre, da zajezimo valove te neučinkovitosti!
J. DOMITROVIČ