Razne novice. * Osebne vesti. Vladni svetnik je postal ravnatelj državne gimnazije v Celju Proft. \ — PoljedelsM iriiinister dr. "Ebenhoch je obhajal 16. t. m,srebrno poroko. > * Iz Šole. V mariborskem političnem okrajn je raz^pisano mesto začasnega okrajnega pomožnega nčitelja. Prošnje se morajo poslati do 15. avgusta okrpjnemu šolskemn svetu v Mariborn. Na 2razredni ljudski Soli v Stoprcah, p. Rogatec je razpisano mesto stalnega nadučitelja; prošnje do 10. avgusta. * Iz 'šole. V brežiškem političnem okraju so razpisana sledeča učiteljska mesta: na trirazrednr ljudskl šoli v Kozjem mesto stalnega nadučitelja. na1 štirirazredni ljudski šoli v DobjuT { na trirazretini' Ijudski šoli v Prevorjah, na trirazredni ljudski šoli" pri St. Vidu najPlanini, na dverazradni Pjndski šoIk pri Sv. Antonu, na štirirazredni Ijudski šoli v Ka>pelah, po jedno mesto ! stalnejga ali ¦ začasnega u6itelja; na petr.mzredni ljudsM šoli pri Sv. Petru pod Sv. i gorami 2 mesti stalnega ali začasnega učitčljav na štirirazredni Ijudski šoli v Sriomljah in dvera|-zredni ljudski šoli v ZdolaK po jedno-mesto stalnega uSitelja. Prošnje do 13. avgusta pri dotičnih krajnih Solskih svetib. * Poro-žila sta se v Ormiožu dne 18. t. m. g; Franc Košar, p. kr. davčni asistent v Rogatcu, zgdfi. Marico Petovar v Imnjkovcih. Cestitamo! * Prestavljen je po&tni asis^at Karol DobrŠeik iz, Kollacha v Maribor^ * Primlciiant »g. Peter Pavlič ne bo primiciral, kakor smo. zadnjič poročali, pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, temveS pri Devici Mariji v PuŠ6.- * Sodna imenovanja. Avsknltant dr. Franc Vidovič je postal adjunkt v Ložn, avskultant dr. Franc Pihler adjnnkt v Metliki. Oba sta Štajerca, vendar sta prosila za mesta na Kranjskem. Tako veliko je požrtvovalno rodoljubje slovenske mlade inteligence. * Imenovanje kletarskih nadzornikov se bo izvršilo s 1. avgustom. Nadzorniki bodo vzeti iz vrRt vinarskih strokovnjakov. Ti nadzorniki bodo sedaj le provizorično imenovani. * Zborovanje S. K. S. Z. v Škofjiloki obeta biti zelo dobro obiskano. Od vseh strani se je naznanilo mnogo ndeležnikov. Zborovanja se udeležijo tudi odposlanci krščanskosocijalne organizacije iz Poljske, med njimi je Slovencem znani Adam Lach-Szvmarjski. V imenu poljskih krSčanskosocijalnih delavk pride gdč. Irena Kozmovska. Možje, mladeniči, 8krbirao, da tudi mi ne zaostanemo za vdeloženci iz drugih krajev. Iz Maribora se jih nekaj odpelje z vlakom ob 11. nri 44 minut ponoči, drngi pa se že peljejo prvi dan. * Zborovanja T Škofji Loki se udeleži tudi večina slovenskih driavnih poslancev. * Radgona. PrihodDJo soboto, dne 25. t. m. obhaja preč. gosp. konzist. svetovalec in mestni župnik v Radgoni, Franc Pintarič, čil in zdrav svojo zlato sv. mašo. Na mnoga leta! * Za slov. dlj. zvezo 90 darovali 6č. gg»: Ant. Stenovec, župnjk v Dupljabl.na Gorenjak|ein, 2 K; Mat. Mrak, župnik v Boh. Beli, 2 K; dr. A. Merhar, kaplan v Sostrem, pri Ljubljani, 2 K; 61. Markež in Iv. KogovSek, prefekta v\! zavodu sv. Stanislava v St Vidu, po: 2 K; mariborski somiiljoniki 45 K 86 v; M. Rant, naduCifoli -v p. na Dobrovi, pri Ljubljani, 2 K: M. Ulčnik, župnik v Doliču pri Mislinji, 5 K; Nik. Križaj, župnik v Goričah, 2 K; Iv. Janc, župnik na Colu pri VSpavi, 2 K. Iskrena hva3a vsem darovalcem! 2i,veli posnemovalci! — Odbor. * Važne naredbe c. kr. železniškega ministrstva. C. kr. žolezniSko ministrsh^o jo podelilo z rraredbo z dne 5. maja 1908, štenr. 14346-2, inženirji* Probst Francu v Mariboru dovoljenje za izvršitev tehničnih prvotnih dei1. za sledeče noriualno ali ozkotirne, s parno ali električao silo gonilne majhne železniške pr<>gp: 1. Od glavnega kolodvora v Mariboru po i Tegetthoffovi cesti črez grajski trg, poštne in gosposke ulice, glavni trg, koroške ulice v Kamnico; 2. Ločivši se od zgoraj omenjene proge naDunajski državni cesti do Pesnice, potem črez Sv. Marjeto ob Pesni,ci v Sv. Lenart v Slov. gor.; 3. Od glavnega trga črez dravski most po Tržaški oesti! Srez Dobrovce v Sv. Marjeto. * Socialdemokraški vodia Miha Cobal zopet obisojen. Na železniftarskem shodu v. Radečah dne 31. maja, na kaierega je Cobal pripeljal tolpo sodrugov iz Zagorja razgraijat, je Cobal vedno motil govor' poslanca Gostin-Sarja, očitajoč mu, <la ie vse laž, klar govori, da obrekuje socialdemokraSke poslance itd,- Vsled tega je poslanec Gostinčar tožil radi žaljenja 6asti; CotfctL je imel pretirznost, da je nastopil dokaz resnice; tudi se je izgovarjal, dakot navaden delavec .(on pa ni delavec, amtpak od sodrugov plačan uradnik!) ne ve, ,kako sa ima dostojno obnašati na shodu. Toi je Igp državnozborski kandidat. Zastopnik obtožbe, dr. Benkovič, je na podlagi zapisnikov državnega zbora doHSajlal, daj, je poslanec Gostinčar le resnico govoril o socia-jldemokraških poslancih in p njili nasprotstvu do delavstva. Sodnik' je obsodil Cobala-na osem dni zapora. Pritožile ste se oba stranki, poslanec Gostinčar radi prenizke kazni. — V-^jeraj, .dne 22. t.( ra., se je vršila druga razpratva zoper Cobala pri\ okrajni sodniji v Litiji. — Tudi v Laškem trgu je pravila zoper po Cobalu zapeljane sodruge, ki so dne 31. maja na kolodvoru Zidani, most demonstrirali zoper poslanca dr. Benkoviča. Rudečkarji so tedaj v hudih stiskah. Krščanskosocialno železni,5nirsko društvo na Zidanem mostu pa se lepo razvija ita pridobiva novih udov. Mariborski okraj. m Poro<511 se je v Mariboru gosjfod Henrik x)fruzovjr5 z gdč. Milo Fistnajvee.i Mnogo sreče! j m Utopljenca, Je potefgttiil, iz Drave v Mariboru dne 18. t, m. plavarski mojsterr PityteŁ. UtopIjenec, ki je star kakih 30 let, jeJ imel nad čelom rano. Bržkonei se je pri kopanju ponesrečil. m Fram. Tukaj se vrši v ponedeljek dne 27. julija t. 1. vef-iki živinski sejem. Ker je pričajkovati obilo kupcev, se posestniki prijazno vabijo, da. priženejo veliko lepe živine na ta sejem. m Brezplačno posrednje pri naknpn posestev v mariborski okolici g. Josip Sernec v Gradiški, p. Pesnica. m Sv. Lenart v Slov. gor. Lenarški liberalci so si navskriž. Gererala Gorišek in Stupica si nič več ne stiskata rok, temveč se pisano gledata. Liberalci trdijo, da nič j ne paktirajo s štajercijanei. V svoji novi posojilnici imajo ! v odborn in to celo v predsedstvu znane pristaše ^Štajerca"1 ( Lešnika, Ploja, Daviša itd. Vidite sedaj, da nič ni res, kar | trdijo ti preklicani klerikalci. | m Shod pri St. Janža na Dravskem poljn je zadnjo nedeljo lepo izpal. Udeležilo se ga je vkljub slabemu vre- : menu nad sto mož, ki so s pozornostjo poslušali govomike. < Govorili so državni poslanec Pišek o državni podpori za geno in dmgo, potovalni nčitelj Pušenjak o zadrnžništvn, ' podpredsednik K. Z. Mlakar o organizaciji K. Z. Shod se je lepo in mirno izvršil, čeprav je neki mladi nčitelj hotel malo zabavljati, pa je bil krepko zavrnjen. Takim gg. bi svetovali, da naj malo zakone preštndirajo. Vseh udeležencev tega shoda je bila želja, da bi K. Z. 8e letos imela tam shod ali kje v obližju. Emečki stan se orgaoizira, zato pa nas napadajo naši nasprotniki. Naž kJic bodi: Na plan, kmečki stan! m Sv. Ana na Krembergu. Dne 19. t. m. so priredili pri nas žentlenarski liberalci slavnost v spomin 601etnice vladanja presvitlega cesarja. Seveda so imeli pri tem svoje posebne namene. Da bi Ijudstvo teh ne spoznalo in bi se lažje dalo vloviti v liberalne mreže, so sklenili, da začnejo slavnost s sv. mašo. Raztrobili so torej med ljudstvo, da pride k nam z graškimi akademiki vojaški knrat Ernest Terstenjak, ki bo slnžil na prostem sv. mažo. Radovedni smo le, koliko je ta slavnost obmejnim krajem hasnila. Podrnžnica drnžbe sv. Cirila in Metoda za šentlenarski okraj, ki je to slavnost priredila, ni nastavila nobene vstopnine, torej tudi ni imela nobenega dobička. Kaj se je torej doseglo s to slavnostjo? m Sv. Trojica v Slov. gor. V eni zadnjili številk nas je objedel v ptujskem kljukcu, znani Stajerčev prijatelj. Pa motiš se, 5e mifsliš, da si' nas s tem razžalil; ravno nasprotno: povzdignil si nae v vrsto najboljših naših gospodov; svetnih in duhovnih. 'Med drugim pravi,, da smo pridobili obCino Verjane. Saj i še nje nlste nikoli imeli, le sline so se vam cedile po njej. Ce je prejšnji občinski predstojnik smuknil \1 drugi tabor, ' še ni (bi.la vsja- občina za njim. Stočež, da sam prišel prepozno lc Sv. Trojici, rnorebiti pa ne. Ce bi si ,,Slovenski Gospodar" mene za 'dopisnika izbral, t)i pa^ irialo izvedel od nas. Sploh pa je čudno, d-a, nvsi dal članka nemSko tisbati, ker ti )&> slavensko vse zbpernO; PoCasti Se nasjkaj. — F. Perkb. • ¦->',^r"'1' m I-a Sx. Lovrenca nad Mariborcin'. '^i^rvf1 uradni dan. Novo ustanovljena kmečka ..hrahilnSca in posojilnica frajfajznovka) v tt^u Sv, Dovrenca aad 'Ma^itiorpffl ima priliodnjp, nedeljo dne, 26. julija W 1. po r&pjl sluZbi Jt>o3!Ji y; svraiHproetorih pri Pernatu svoj prvf ufadioi dtai tirtpbvaJ 1bW6 tiad^ revizor g. Vladimir Pušenjak, Drugi uradni dnjervi bodo ob nedeljah po rani božji službi. m V Tinjah bo pel novo mašo 6, g. Dijonizij Dušej dne 26. U.m. Rridiguje vlč. g. o. Kasijfan Zemljak iz Maribora. 75 let že ni bilo tukaj nove maše. Zadnji primicijant je bil praujec sedanjegas pre6. g. Anton Dvoršek, rojen 1805 v isti hiši, ln umrl 1889 kot župnik in zlatomašnik v St. Vidu pri Plandni. Ta gospod, je znan pp r-aznih lepih. ustanovah. Skoda, da iz zelenega in imovitega Pohorja prihaja le malo dijakov! m Iz Slov. Bistrice. S prihodnjim šolskim letom se'- b'o odprla v Slov. Bistrici trinazreidna nemška šola, ki si jo je isezidala; raestna obeina s pomočjo nemškega šulvereina in drugih dobrotniVov (celo iz Berolina so baje dobili 3000 mark). Mi Neraceni privoščimo; šolo, ker zavzemamo stališfie, da se more uspeš.no poučevati le v marterinščini. Toda to jo spak, da Nemci nimajo dovojlj otr"ok. Zato ¦ pa love na vse kriplje slovenske/ otroke. Zupan gospod Stiger hodi od hi,&ei do hiše,. sekundira mu praNemec z lažkim imenom in' laško krvjo V.ersolatti; najbolj pa si brusi jezikj!n pete nafdučitelj na okoliški šoli Kolletnig (!). Nadučitelj, ki agitira proti svoji lastni šoli, af.i ni to nekaj čudnega? Pri nas marsikaj smrdi, toda danes se' nočemo mkviariiati s temi stvarmi, da ne oku2i,mo v tej vročini zraka. ra Prepuž prl Slov. Bistrici. Dn;ei 17. t. m. se je ob 9. uri dopoldne obesil Janez Skolc, muzikant, po rodu Lah. Nova žrtev alkohola! Ptujski okraj. p Ptuj. Jubilejne proeesije na Ptujsko goro dne 16. t. m. se je udeležilo jako mnogo 'ljudstva. Bilo je nad 2000 za božjo <5ast navdušenih, roma.*jev iz ptujske okolice. p Cela ptnjska okollca Cestita vrlemu narodnjaku 6. g. župniku vurberškemu, da ga je najvišje sodišče oprostilo radi znaneiga' Linhartoviqga shoda na Vurbergu. Kakor turški paša se je Linhart razkoračil nad vurberškim župnikom in mu že naprej prerokoval, da bo obsojen, kakor je to tudi ptujska sodrfj]|a storila, a uprjavna sodišče na Dunaju ga je vendar-le oprostilo. p Ptuj. Stajerčijanski shod je priredil župan Ornig na Ptuju pretečeno netieljo dne 19. jullja v prostorih' nemškega kazina. <-rišli so i;a shoa, na katerem je bila kot glavna točka pon-of zoper bo?o, poslanci vsenemec Malik m dr. Ploj. Da je bil pa glavni govornikj urednik ,,Stajerca", Linhart, se razume saniioofeebi. Dasiravno so naši poslanci že diavno storili vse potrebne korake radi letošnje suše, je: ven'dar Ornig čutil zopet potrebo, nasipafL Stajerčijancem peska v ofii, češ: glejte me, kako se potegujem za vas! Dr. Ploj je tuidi govoril,, a bivši socialdemokrat Linhart mu je zabrušl tako gorke v oforaz, da si jih bo gotovo dobro zapomnil. p ,,StaJerc" je prinesel v zadnji številki uvodni članek in podlistek s tako nesi^cnino vsebino,; da se vsakdo začuder^ .-^'praša: ali je res temu listu dovof.jeno na najostudnejši način blatiti naše verske svetinje? Ali res sme /zagrizeni sovfažnik vere v javnem listu katoličanom podtibati take ostudnosti, kakor to dela ..Stajerc"? Vprašamo naše višje oblasti, ali res ničesar ne vidijo? p Sv. Marko niže Ptuja. Pri nas je nastala strašna suša, žita in pšenice nam t>o prirastlo malo. Drugih pridelkov pa ne bode nič. Gozde in pa travnike nam jemlje Drava. Pro^^mo gospode poslance, da se potegnejo za nas. p Iz Dravskefta polja k Sv. Arehu se je napotlla nemška žfenska procesija. Prišla je že na Gornjo Polska*v<o. Tu so jej ,pa v. nemširi gostilni povedali, da imajo pri Sv. Arehu Slovenpi,' ne pa Nemci svojo slovesnost. Vsled te novice1 so bile ner1 ške romiorice tako aladko ginjene, ,da so se samega veselja jokalei. V tej hudi suši so bili Poljskavčani sicer debelih solz veseli, a eden je le menil', da preveliko veselje ! bi znai!o š^koditi tudi neroSkehmu srcu, <katero je treba torej doforo v plav.ce zavi,ti, da se ne bi razpočilo. Tio je res pomiagailo, zakaj mi Slovemci na, Dravskem polju še danes slišimo, kako močno tffle to nemško srce na čast sv. Arebu, ki je gotovo tudi vesel nemških pobožnih romaric, ki imajo §e danes srčno žfeljo, da bi od Sv. Areha gledale, nem&Vo Ame)r*iko in nemški niderlag.; p Sv. Barbara v Halozah./ iT.udi pri nas se prodaja živina pod ceno radi pomanjkanja krme. Le ^oliko smo dobili dežja, da se* ni še drevje posuSilo. Trsje. obeta letos bogato letino. Tudi sadja bo dosti, zlasti jabolk iin -5ešplj<yv (sliv). — Radi nalezljivih boleznij, ki vladajo med otroci, se je teden prej zaprlaSola, že od skušnje iz veronauka so bili tri nižji razr-edi izostali radi bolezni. — Dobili smo no* vepa gospoda organista, ki pa vsled klubovamja gotovih krogov, še nima pravega stanovanja. Trebh bo postavit\ Gerk\re"no hiSo pri cerkVi, ki razpolaga sedaj s praznimi prostoni. Potem bo menda konec večletnega prepir(a, kar bi bilo močno ^teleti. — Dne 16. t. m. srfio spn«mili k zadnjemu poCStku'blabioo jstarčr Pintarieko c Dolan, ki jo je bila zaflela kap.¦—' Tofia nam je dozdaj $e prizanesla, nekateri|me^nyo- da rajdi močnega streljanja pitoti tofii. — Pn nas dobimo i pekfarljo, da nam ne bo treba naročati ; pebiva od drugod. — V cefkveni 'konkiareneni od:, rBbt, Čeigar izv«litev se Je a-mfcnrzj aavla&evala, sp: vdlile obaine-: Slatina, GraidiSGe in Gruškovec prir, staše K. Z., le, Sv. • Elizafbeta in Sv, Barbara sta ostali v taboru tietih, ki pravijo, daijei treba gledati bolj na prste klerikalcem. Nasprotniki so se zato zbirali celo v šoli k volilnim pogovorom o cei^cvenih zadevah. — Pri podružnj,ci Sv. Ani se dozir da\ia sed^j župnišče, ki je bilo,' 16 let podrtina. Pod skrbnim viodstvom gospoda župnikla se je lani obnovila tudi .cerkev sv. Eli/abete. • p Vurberg. Znano je še, kako imenitno je pogorel na Vurbergu Linhart s svojim shodom ,dne 26. januarja t. 1., ' ko ljudštvo ni hotelo posluSati njegovega žlobudranja. Znano je tudi, kako je ,,Stajerc" <( potem lagal o shodu na^vse cente, župnika pa je tiral pred sodišče, češ, da se ift pregrešil zoper zborovalni zakon,. ker mu je imislil nekaj krepkih povedati v obraz. In; res se je dobil dr. Stepischnegg,; sedaj sodnik v Soštanju, kitje župnika obsodil radi te ,,pregrehe" naSO K(, oziroma 3 dni zapora.', Oj kako neizmerno veselje je; bilo vsled tega pri ,,Stajercu" in njegovih zvestih 'ovčicah! Slavitsch je v potuM svojeg-a obraza razšifjal to ,,slavno" vest po Ptuju. Pa <,,Stajerc" in Linhart sta dbračala, najvišje sodišče na Dunaju pa je obrmilo. Zupnik Kokelj je namreč popolnoma oproščen ter dobi povrnjenih i tistih 30 K; razsodba dr. Stepischnigga je. bila protijzakonita. Pošteni Vurberžani so tega iz srca! Moseli, Stajerčijanci pa go ipoparjeni in se kislo drže. Vsa žast pa poslancu Kmečkej zveze, blagemu g. dr. Ivanu; Benkoviču, M je to vso tako dobro izpeljal! TegaJ vrlega gospotia živoi priporočamo rojakom v vseh jeidnakih slučfajih!' Zivio dr. Benkovič! p Sv. Lovrene v Slov. gor. Dolgo se človek ne zmeni za neumnosti, ki jib. laže ptujski ,,Stajerc." Na prigovarjanje i drugih pošiljam 2Klaj nekoliko v pojasnilo. Pri zadnjih občinsikih volitvah seni bil od 16 naTOdnih, za občiuo zaslužniih nio2, petokrat i izvoliem občinskim županom. To ' je ostača dva odbornika tako jezilo, da si gasita svojo jezo že sedaj z dopisi, ^ki jih pošiljata lažnjivemu ,,f5tajercu."! Jeden izmed teb. dveh je beračil okoli, naj se preglecla občinska blagajna. To se je( zgodi!o in preglednik ja našel račune v redu. (O tem se lahko prepriča vsak djavkoplačevalec te občine; knjige so pri g. blagjjajniku na razpolago.) In sedaj si upa tak Stajerčijanec celo tako daleč, da piše; naj ddstopim. Mene so izvolili narodni možje, fazir sem predstojnik narodne občine, in kot tak ponosno in odločno pravim, da ne odstopim! — Nadalje piše ,.Sta.ierc" o meril, občinskemu blagajniku, da nisem videl občinskih knjig , itd. To je grda neresnicpu Knjige imam jaz pri sebi, sem jih natanko pregledad in spozn^al, da je vse v i najlepšem,-' redu. Stajerčijanski dopisnik mi pravi, da.sem kar slepo vse potrdil; to ni res. S ponosom' gleidam nazaj na lepo vrsto let, • odkar sem občinski svetovalec, oziroma blagajnik, in vem, kaj imam storiti. Pa6 p(a( priporočam odborniku-dopisunu ^Stajerca**, naj pridno preštudira občinske razmere, potem šele naj piše v Časnike; zdaj §e nikakor ni goden za take stvari. — 'Da poši(!java ta dopis imenoma, da ob)cinski predstojnlk, nikakor ne odstopi (5e bi ne bilo kaj \' redu, bi namreč moral odstopiti), so najlepši dokazi za blagostanje ob&in-^kih: zadev. — Blagajnik in predstojnik. p Hranilnlca in posojilnica v Cirkovcah. Ko se je lanskega leta ustana,v1.jala ta prevažna zadruga, prva na Dravskem polju, bilo ja veliko • upitja ne samo v domači župniji, temve'6 veliko več v Mariboru in Ptuju. Pa glejte, kako lepo se je razvSJa in si trdna tla postavila ta denarna zmdruga. Komaj eno leto obstoji in je imela v prvif potovici, tega leta 49. 481 K 18 v sprejem-kov in 47.670 K 14 V,'M. izdatkov, torej skupnega denarnega prometa v polletu 97.151 K'(32 v. - Najlepš: doklaz, koliko zaupanja ima hranilnica in posojilnica pri župljanih, ki radi vlagajo svoj denar pri domači zadrugi, in išžejo pa tudi potrebni le pri njej pomoči z malimi stroški. Zraven gospoda župnika so v načelstvu in nadzorstvu trdni in vseskozi i pošteini in odkritosrčni kmetje, kateri skrbe le ; za korist in za pomoč našega ljudstva. ' , p Sv. Floriian ob Boču. Jubilejni ml^ijdeniški shod pri Sv. Florijanu , ob Boču prihodnjo netiefjo bo ras nekaj krasnega. Od vseh strani, bodo prihiteli mladeniči v procesijah . k "Materi božji Loženskji, kjer bo ob 10. uri služba božja. Od 1.—3. ure popoludne se vrši na vrtu g. Vizovišeka mladeniški shod, na katerem bodo mlarieniči slavili trojni jubilej: Marijin, papežev, cesarjev, ter s6 navduševali za življenje in za d«lovanje v smislu prekrasnega gesla: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino. Vmes se bo glasilo lepo potje, godjba vrlih raakolskib mladeniCev ter bomo poslušali deklamacijo rodoljubnih pesmic. Ob 3. bodo večernice in druga pridiga, Ob 4. uri odidemo v procesijah. Mladeniči, na dan! p Kostrivnica. Kakor v raznih drugih krajih, tako vlada tud: pri nas straSna suša in ako narai Bog ne da.v kratkem večiega dežja, bodo vse rastline na. poljii unifene. Gospodje poslanci, tukaj je treba hujrie Tn izdatne državne portioči, zakuj beda je neizogibna. M , Ljutonierski okraj. I :'^[ ,f;t^v^^^'.:prJ:-pJ^6jiu.:;Nad vse ;i s€(;je «bfl«]a,^b^nla.,.p^^^av'"'-a*ero,*)iBt veličastno priredila staroslavna dekanija veli^onedeljska dne 16.'t. ra. k Materi božji na Polenšak. Udelež.le so se pr-ocesije župnije: Sv. Tomaž, Velika nedelja, Ormož, Svetinje, Sv. Miklavž in Sv. Lenart z 10 duhovniki. Zftnrali smo se v, lepih Savcih, kjer se je v okraršeni kapelici služila sv, niaSa. Na to se je pomikala ogromna množica med slovesnim popevanjera lavretanskih litanij na. prijazni hrib polensk!], kjer nas je že čakalo mnogobrojno Ijudstvo od blizu in daleč. Trditi smemo, da se nas je ta dan sešlo do 3000 romarjev. Tolike udeležbe nihče ni priča<kovaŁ. Kaj takega ne pomnimo! Tlo je bila splošim sodbu laranov na Polenšaku. Zaradi preveLke gnječe je morala biti slovesnosti ¦ primerna pridiga zunaj c^rkve. Imel jo je vlč. g. dub. svet. in župnik J. Bohanec. Konečno še je opravil ¦ e. g, F. Zadravec ob asistenci treh duhovnikov slo\iesno sv. mašo, pri, kateri se ,je ;zopet odlikovfal znani pevski zbor od Sv. Tomaža.' Vse se je vršilo v najlepšem reiln. Slovesnost ostane vsem udeležencem jv trajnem spominu. 1 Sv. Križ na iMur9kem polju. Milo so peti pri nas^njnlši zvonovi, ko je iztrgala smrt dtne 13. t. ra. iz srede naše dekliške Marijine družbe mladi cvet, mladenko .Marijo Bohanec iz Vu&jeVasi, Prenašala je svojo boJezen udana v voljo božjo, Imela je sušico. Močno je Se želela videti novo krasno zastavo Marijine dnižbe, pa ni se ji izpolnila ta želja. Sprevoda se je udeležilo mnogo Ijudstva. Drnžben'ice pa so.ji pri odprtem grobu zapele krasp.o slovo. Spavaj v mi,ru, draga sestra. 1 Križevci. Naš trgovec P. še niraa vžigalic ,,V korist obmejnim Slovencem." Ne vemo, zakaj si jih ne naroči, ko si jili vendar vsi želimo. 1 Kapela. Dno 2. arsusta t I. Konio irneli kapelski mladeniei ob 3. uii pop".liine pri ¦_'. Divjaku nrttanovni sbod Miadeniike zre/r. Govorniki ?e So naznjmijo. Ml ideniči kapelske žapnije, pokažife na dan 2 .'ugu^ta, <ia ste verni sinovi n>atere Slovenije in ndeieži:e hc polnoitevilno tega shoda. Bcla obleka. in solneni žarki. Dosedaj je bela obleka splošno veljala za najbloljše sredstvo proti pekočim žarkorn. Sedaj pa so 'brezposelni ljudje prišli do prepričanja, rla srao v veliki zmoti, ker bela obleka baje ni nikako obrambno sredstvo proti solnčnira žarkom. Solnčni žarki prav lahko probijejo belo tk;>niiiq ter uplivajo na kožo, ne da <bi izgubili kaj svoje moči. Pač pa je na črni koži moč solnčnih žarkov zlomljena, zata. so zamorci v beli oblek; neobeutljivi proti najhujši vročini. Ako bodo tedaj hotele naše belo oblečene dame. odfoijati solnčne žarke, nositi bodo morale črn triko ali se dati — 5rno rramazati, od pete do glave. Stavka v Indiji. V Bombaju je stopilo v stav"ko 14.000 domačih delavcev, ki so v službi p,ri raznih industrijalnih podjetjih. , Nastali so nemiri, ki, jih je moralo udušiti vojaštvo. ' Potres.pri Pontebi. iV Moggiju pri Pontebi je bil zadnje driii opetovano potres, ki je/ poškodoval več hiš. Prebivalstvo biva pod milim nebom. Glas iz rakve. Crnec John Samson iz Queenstowna ie biil izvežban trebuhogovorilec (veotrilolokvist). Nekoč je srecal mrtvaški sprevod in se mu pridružil. Ko so pri&li ,na pok*opalllš6& ter hoteli spu' stiti rakjev v igrob, zaslišali so pogrebqi globok glas, kot da bi prihajal iz rakve: ,,Po6asi, počasi, otroci moji!" Crnce je prevzel tak straih, da so skoraj obledeli! Zdaj je pa še mofinejše zagrmelo ie rakve: ,,PoSasi, vi blazneži, dajte, da ne padem, &e hrbtenico mi boste polomili!" Crnei so vrgli rakev proc in zbežali, kot bi jih podil zlode.i, edini John Samso;i je ostal in, sa smejal toliko časa, dokler ni prišla policija ir\ honorirala mjegovo izvežbanost z zaporom. Veliko poneverjenje. Blagajnik posojilnice v Plafnu pri Karlovih varih, Ivan Beer, je poneveril 238.000 kron. Beer jo ^e pod ključem, Strašen vihar. V Tokatu na T-ni*škem je vihar razdjal 400 hiš. Ubiti'h ie nad 1000 oseb. Slovenjgraski okraj. s Staritrg pri Sloveinjgra^cu. 4O10(tnico mašništva obhajal je 19. julija 1908 naš mil. g. kanonik. Dobri far-ani so se ž njim vred iz srca veseIlli tega dne injo veseljei tudi na zunaj pokazali s slavoloki, zastavami, slavnostnim zvonenjem in streljanjem. Pred sv. mašo pa • m.u. ie x't imenu šolske m,laiine v )irisrfinih 'besedah izrazila istotako prisrčna voščila vrla učeii.ka Frančiška Apačnik; ta kakor tudi druga ,,bela" dekleta poklonila so mu tudi prekrasne šopke v , znamenje svoje otrošk&i udar\osi\ in ljubezni. s Ribnica na Poborjn. A.: Kaj je novega? B.: Vse pri starem, nasa mesarja še zdaj prodajata govedino kg po 1 K 28 vin.; telefije pa po 1 K 40 vin. Pač nckaj je vendar novega, pivo je zdaj za 8 vin. dražje. A.: S tem najbrž hočejo privabit več letovičarjev sem. — x. — s Ribnica na Pohorju. Ustanovilo se je BGasi!no drnStvo" za Rihnico. Poveljni jezik bo geved«, kakor ni drngače pri naših naprednjakih pričakovati, nemški. s Stari Trg pri Slov. Gradcn. Dne 2. avgnsta se bo blagoslovilo tukaj svečano novo pokopaliiče. s Razbor pri Slovenjgradcu. Ustanovni shod na?ega jzobraževalnega drnštva dne 19. t. m. je dobro uspel. Zbral so se sami odlični, značajai katoliški možje, mladeniči in dekleta. Veselo je bilo gledati čvrste postave, kako se zavzemajo za pravo Ijudsko izobrazbo. Gospod dr. Hohnjec razloži v obžirneni, poljndnem gorora pomen izobraževalnih dru^tev za knietijetvo. narodnost in versko prepričanje. Predsednik shoda, župnik Josip Krohne se mu zabvali v imenn zborovalcev za nasvetc, katere nam je govornik podal. Nato se je izvolil odbor, v katerega so bili enoglasoo voljeni: Lenarfc Pačnik, predsednik; Josip Krohne, podpredsednik; Janez Glasenčnik., tajnik; Filip Lesnik, blagajnik; Jernej Pačnik, knjižničar; Franc Epšek, Andrej Plešivčnik, odbornika. Odbor nam jamči, da bode društvo vspešno delovalo. — A vsaka dobra stvar ima svoje nasprotnike. Tako tudi naši društvo. Posebno so bili žalostni gospod Rone, kot zvest pristaš Narodne stranke. Da jih potolaži, je skiical okrajni odbor Narodne stranke za šcštanski okraj protiehod pri Žaželu. Is tSoštanja sta jih prišla tolažit gospod Volk in eden učitelj. Kedo je bil ta učitelj, bomo že poročali. Ta gospod je govonl o sadjarstvu, in nam med drugirn povedal, da naznanja veše, gosenice in drugi taki marčesi obilno sadu v jeseni. — Res temljito! Gospod Volk je govoril o kmetijskih po-iojilnicah! Gotovo zanj najvažnejša točka. Poslnšalce so tvorih: Rone, ki so hoteii vtajiti naš shod, Menc, Podjavsek, Spodnji Elbert in Obreza. Če Se omenimo, da so Žuelu všle z ; drvorišča ovce in zbežale k Grabuerju, ko so zagledale ' Volka, ja naše poročilo končano. — Druge nesreče ni , bilo. js Volitve t občinski zastop velenjski. Sklicnjoč se na dolo-ibe § 19 tUk. zak. prosim, da v zakonitem času in zakoniti obhki objavite nasledni popravek: Ni res da bi ¦ bil jaz pisal ugovor zoper občinske volttve v VeleDju, pač pa je res, da tega nikdar pisal nisem kar lahko b pričami dokažem. Jcsip Kovač, ml. g&,če se ne bomo mogli ubraniti cepcem/ in kolora itd. 2. Ako poslušamo poučno predavanje, pai setudi sami vadimo predavati. Kar vzidigne me, ko berem v časopisih, kako drugod mtaicleniči nastopajo in govorijo na shodah lepe pozdrave, dai cele pridige. Kedaj bomo pa mi nastopili ? Ali smo m.i za nie? Ali imamo glav« samo za to, da bi neotesanci in suroveži udrihali po njej s oepcem in> s kolom? Neko nedeljo sefrt šel saim od božje službe, pa so mi prišle razne mi,sli x glavo. Med drugim sem prišel tudi na to-lie: Naš gospod' organist, Jože Klajžar se neki piše, kaj lepo igra in lepo poje. Mi mladi pa tud1} nadi pojemo, seveda po svojem',j da le pojemo. Kako hvaležni bi bili g. Jožetu, ako bi; tudi nas ob praznikih povabil k sebi in bi nas poskusil, ali smo za petje ali ne, pa bi- nas učil! Za nameček pa bi nam lahko preHa,\Hal o tem, k|ar se je on med tednorn naučil; mi ibi se od njega mnogo naučili, pa bi še sami posjkušali predavati. Upam, da\ )y'. ga v tem radi podpirali gospddje, ki nam dobro hočejo. — Eden mladenič. Celjski okraj. Konjiski okraj. k Konjice. Preteklo soboto je bilo slovesno blagoslovljeno in otvorjeno uovo poslopje za bolnike z nalezljivimi boleznimi pri bolnišnici rudefiega križa v Prcvratu. Navzoč je bil podpredsednik ru-deeega križa eks. fcm. v p. .vitez Borclolo pl. Boreo iz Gradca, prevzv. knez.in kueginja \Vindischgraetz, grofica Sermage, biaron Va.y de Vaya, katen je na svoje stroške da/; to novo bolnico postaviti ter drugi člani tukajšnje podružnice rudečega križa. Pree. g. nadžupnik in dekan je zjutraj ob 7, uri; služil v kapeji sv. mažo, pri kateri se l& & sodtelorvianjeni članov ;citalnice in slov. pevskega društvai nemško pelo, ter je ob 11. uri po pozdravjnem in otvoritvenern govoru prablag. g. okr. glavarja blagosT.ovil novo i poslopje. Upajmo, da nas bo) ljubi Bog varoval nalezljivih bolezni, a v slučaju takih bolezni pa bo bolnišnica gotovo služila svojemu namenu. — V petek popoldan je pri prevažianju železniških vozov na tukajžnjem kolodvoru ofdtrgalo tri prste na roki pomožnemu kurjaču Pušniku, katerega so prepeljali v bolnišnico v Maribor. — Pri stavbi nove slov. šole so zidarji pričeli štrajkati; hočejo več zaslužka ali pa eno uro manj dela. Kako se bodo pobotali, se š'e ne ve, a govori se, fla bo delodiajalec dobil zidarje od drugod. Vsekaikor mona biti šola do zime pdd streho. — Suša je tudi pri nas napravila veliko škode. S'ena je nnato, otave skoraj nič. krompir bo droben, koruza in oves slaba. Cena (živini 'je strašno padla. Državna podpora bo dobro dbšla, če je bomo kaj dobili. k Spitali-5. Staro bralno društvo je zaspalo in se razpustilo; novega bi potrebovali, ki bi na krščansko-socialnem programu nazširjali -pri nas prepotrebno izobrazrbo. Upamo, da se tako društvo kmalu ustanovi. k Ziče. Preteklo nedeljOi je. bila prj nas veseli.ca v prid družb" sv. Cirila in Metoda v Gosakovi gostilni, p. d. pri Kučeju. Udeležba slo-ba. Konjičani so bili neki nezadovoljni. Rladovfedni smo na čisti dobiček, katerega bo družba dobila, k Liubnica. Suša ie napravila v naši občini ogromno škode. Obfiina je. primorana prositi okrajno glavarstvo v Konjicah, da se škoda ceni ."n davek odpiše. kt Iz Prihove. V nedeljo dne 26. t. m., po prvem sv. opravilu, bo imel g. potovalni učitelj F. Goričan v šoli poučno predavanje. Gospodarji in gospoclinje, pridite v obilnem številu! k Iz Grušovja pri Prihovi. V štev. 27 ..Slov. Gospodarja" je zapisal; nekdo ta-le stavek: ,,Ob6no pozornost so vzbudili neustrašeni mladeniči z Marijino svetinjo na prsih." T(ako.i sem položil časnik na mizo in sem se zamislil. To ,|e sicer rfes, tako sem tuhtal; drugo vpraSanif« pa je, ali je to zadosti. Mi smo postali nenstrašeni vojaki za Boga in Marijo in za slovensiko doraovino. Vo.jaki pa niso no svetu samo zaradi lepšega, ampak zato, da se vadijo v orožju in — ako je treba — da udariio r»o naRprotniku. Ali m,ftn.ika nam, k', bi radi bi,li dobri mladenifii — nasproinikov? Vsak ve, da ne. Kaj pa bodi naše orožje? Ali nož, ali cepec, ali kol itd., kakor je to grda navada nelkateriji mladieničev na.^h let? Ne, mi se tegtt sramuiemo! Naže orožje bodi lepo obnašanje, pametna beseMa ali olika in izobrazba! Pa kako si pjridobimo to orožje?, 1. Ako beremo dobre knjige in Časopise. 7A\ se mih da ne beremo radi. In koliko je pri nas hiš,, mladippičev in mladenk, ki so naroCeni na ,,Naš Dom", nai ,,S1. Gosportarja", na ,,Domol.iuba", na, ,,Bogoljuba." ? Tn lcoliko jih je, ki r-azširjajo te dobre liste? Preliubi tovariši, to se mora predrugačiti, pa kmjalu; dni- c Sknšnja na orglarski šoli v Celjn, pri kateri sobili navzoci niil. g. opat Franc Ogradi, g. Frane Trop, kapelnik iz Maribora, 3 gosp. kapucini in g. dr. Scbwab, se je v/šila dne 16 julija. Vseb sedem skušencev je sknšnjo dobro napravilo, nekateri celo s prav dobrim vspehom. Vidi 86, da šola v vsakem oziru dobro napreduje, kar so navzoči gospodje pohvalno omeDJali. Štirje organisti so že dobili svoje službe, trije: Vrečko Draarotin pri Sv. Petru pri Radsjoni (vas Črešnjevec), Kropec Štefan v Makolah in Kurnik Btefan v Sinčivasi na Koroškem še šlužbo iščejo. Vsem g. ž-dlimo prav srečno not v življenjn! c Tretji izlet telovadnega odsepja v Celju jebil v nedeljo dne 19. julija popoldne. Jelovadci so sg pri lepem vremenu podali v uniformah v lepo celjsko okolico. Bzbrali so1 si to pot Lopato. Korakali so ponosno po cesti skoz Ostrožno. Vse je gledalo aavedne iante, ki se niso zmfenili (zaj, pikanje, ki je dvak^rat priletelo iz gostilne Fazarinca v nar prednem liberalnem Ostrožnem. Na' Lopati so telovadci igrali, oziroma žft ponavljali dve igrl: ,,Krčmar pri zviteni rogu" in ,,Kmet in fotograf." Igrali so dobro, zato so pri gledalcih, katerii se je vetiko nabmlo iz sosednih občin, želi priznanje in pohvalo. Po igriih so telovadci prav točna izvajali proste vaje. Nazadnje jih j,a zavedni kmet in odločen pristaš Kmeeka zveze Rarngak še pogost'1. Cast takemu raožu in stoterna hvala za dovoljene prostore ter.-iza pogostitev. Mi že gremo ua-prfej, čvrsto in pogumno, vi pa Jantje iz okolice, pojdite za nami, no dremljite dalje! c Dobma. Dne 20. t. m je obbajala gospa Amalija Knkovič pri 8<-oiem sinn na Dobrni v krogn scrodnikov in dnhovnih tovarišev svojega sina svoj 80. roistni dan. c Vransko. Že pred tremi tedni odšla je od doma dvajsetletna božjastna deklina Antonija Lešnik. Če kdo kaj poizve, naj blagovoli aooročiti župnijskemn uradu na Vranskem. Žalostna mati-vdova se bo še le takrat porairila. c Vransko. Umrla je gospodična Fanika Šentak. Naj> v mirn počiva! c Šmartno Ob Paki. Naši rojaki v Am^riki so priskočili naši požarni brambi za dobavo no'*e društvene zastave z znatno svoto 161 K 70 v. na poiuoč. Požarna bram^a izreka tetn zavednim domoljubom tem potom i^kreno zahvalo. o Žnsem. V nedeljo 19. t. m. opoldne je toča potolkla eden del žnsemske in štefanske župnije, ter je pokončala še tiste poljske in vinogradne pridelke, katerim je dolgotrajna suša še prizanašala. Še drngi dan je bilo videti cele kupe ledene toče, katero je sledeči naliv dežja skupaj navalil. — Ubogi, zares preubogi kmet! — c Za mladeniški shod pri Sv. Rokn v Šmarjn so priprave v polnem tiru. Vršil se bo po istem vsporedu kot pri Sv. Florjann. Ob 10. služba božja, h kateri pridejo mladeniči v procesijah. Od 1. — 3. nre popoldne veliko raladeniško zborovanje, ob 3. uri večemice s pridigo, ob 4. nri odhod. Mladeniči šmarskega okraja bomo v nedeljo, t. avgnsta pokazali, da ne zaostajamo za drugimi! e Nazarje. V zadnji Številki ^Narodnega Lista" se napodli in lažnjivinačin napadapreč. gg. oo. frančiškaneposebno patra Anzelma. Ni resnica, da bi frančiškanski samostan priredil gledališko predstavo, ampak igro je priredilo BKat. slov. izobraževalno društvo v Nazarjih." Igra je lepo in dobro nplivala na gledalce. — Kar se tiče vaj za pred stavo, — je izlil dopisnik celo jezero gnojnice na odbor nika nKat. slov. izobraževalnega društva," patra Anzelma.  On, ki žrtvnje vsako prosto nro za izobrazbo v moralnem in gospodarskem ozirn, on torej se napada od onih. ki vedno kriče: ,,Delajte za izobrazbo ljudstva, pomagajte mn." — Hinavci! — Vsaj mi na deželi si mialimo, da mora biti voditelj kakšne predstave pri vajah navzoč, kjer popravlja in vodi kretanje. — Gospodje v Celjn, poglejte na m. — Dh je odbor inienoval pree g. o. Anzelroa, je tamo ob sebi uine?no. Kajti on je edini, ki je sposoben, ustvariti povoljen uspeh. Drugi bi tega ne niogel storiti Odkar je društvo ustanovljeno po preč. g. o. Anzelmn, t-o se pod njegovim vodstvom prirejale predstave, ali satno mcške ali samo ženske. Udeleževali so se tudi iz Mozirja teb predstav in nikdo ni preč. gg oo. frančiškanov napadal. Da so bile vajo v žcli in pod kozolcein in ne morda v kakšni gostilni, tudi to ee zdi čudno nesramncmu dopisniku. Dokler draštvo nima svojih lustnih prostorov, je narezano na samostan, ki z veliko požrtvovalnostjo podpira društvo. Vei dno se povdarja, kakor že zgoraj cmeojeno, izobraževalno delo, a če kdo dela, mn z nesramnim in lažnjivim obrekovanjem nasprotnjejo in hoČejo onemogočiti njegovo izobraže- valno delo. Če bi tudi v srcu kaj čutili, bi tega ne delali. Podpisani odbor še naprej prosi preč. gg. frančiškane za njihovo pomoč in sodelovanje v korist m izobraibo teli zatiranega elovenskega ljudstva. Tudi ni resaica, da bi kedaj trajale do 11. ure po nodi, ampak samo jedenkrat do 9. ure ker ni bilo mogoče poprej pcstaviti odra. Dopisnikn je dob'ro znano, da nima flainostan nikakoršnega nvira dohodkov'' od predstav, ampak nasprotno, scduo ima pri tem etrožke. Naj le pride gtedat oni dopisnifc v drnštveni računski zapisnik in videl t>o, da jc vknjižena cela vrst od predstav. Društvo izda za časopise letno okrog 200 K. Kje je denar za 300 knjig, katerib stane jedna povprečao 2 K, kje je gledališki oder s 6 spremembami in za druge stroške, če ne od predotav. Na vee take nesramnosti, katere se očit3jo, ne bomo več odgovarjali. Nismo navajeai se pečati 8 takšninoi podlostmi, kakor dopisnik. — Fej te bodi! — Matevž Dobrovc, pved-šednik; Ivan Močnik, tajnik*, Jakob Brezciik, pregledovalec raennov; Franjo Rozman, kDJižničar- Matija Dobrovc, Franc Hlačin, Jože Goltnik. o Zidani most. Miha Cobal bo zopet kašo.pihal. Bilo je 31. mafta, ko se je v Raddčah snovalo društvo krščaai^kih železničarjev. Govorila sta poslanca dr. Be«kovi6 in Gostinčar. Cobalovi pristaši so jima ves čas; vmes kHčali \n Cobjail je velikokrat upil v Gostinčarja: Lažete, vse je laž, to je laž itd. Z'a to- razžaljenje ja bil dne 20. julija ,pri sodišču v Radečah obsojen na osem dni zapora z dvema postoma' in vna poravn'anje vseb stroškov. Brežiški okraj. b Občina Pleterje pri Brežicah je sestavila doie 18. t. m. imienik tukajšinjih posestnikov, ki jim je suša i uničila seno, otavo, krompir, deteljo in koruzo, da se jim odpiše daveki in se jim da podpora v senu. Prošnja se je predloži^a z imenikom vred c. kr. okrajnemu glarvarstvu v Brežicah. Zupani, posnemajte brzo to obeino! b Državno podporo 3000 kron iu 300 kron deželne podpore ste dobili občini Brezje in Armeško m njrae leta 1907 po po^redovanju drž. poslanca Bankovida. b Iz Sevnice ob Savi. V BSlov. Narodn" in BDomovini" se obrega cekdo ob vlč. žnpnika iz Sevnice in Boštjana, češ, da jemljeta pri meni meso, četudi sem nemškutar. Očita mi dalje, da sem kot obrtnik svojega očeta uničil, da je v moji gostilni nem^ki nabiralnik itd Nesramni lažnik! Kedaj si videl v moji hiši kak nabiralnik za nStidmarkou? Kedaj sem se podpisoval s nHan8u? V moji hiši in rodbini se govori izključno le slovenski, otroci hodijo v slovensko šolo, k moni hodijo slovenski kmetje. Zato, ker postrežem tndi Nemcein, če pridejo, še vendar nisem nemškutar, drugaSe so vsi obrtniki v Sevniei tudi nemškutarji, ker tudi oni pošteno postrežejo Nemcu kakor Slovencu. Praviš nadalje, da sem kot obrtnik nničil svojega očeta. To menda moj oče najboljše vedo, ali so re3 uničeni in ali sem jih jaz za vinar kedaj oSkodoval. Recimo pa, da bi jih res kedaj nesreča uničila, potem si ti gotovo zadnji, na kojega bi se opirali. Bodi torej le brez skrbi! Iz vsega tvojega obrekovanja se bere le zavist do mene in roržnja do gosp. duhovnikov. Boli te, da hodijo kmetje v mojo hišo. Zato me hočeš napraviti za nemškutarja. Dokaži mi, da sem kedaj protinarodno volil, ali pa da sem ee kedaj volitvi odtegnil, takoj ti izplačam dvesto kron. Janez Starkl ml., poeestnik in obrtnik. Iz drugih slovanskih dežel. f Drnžba sv. Mohorja. Do 4. malega srpana 1908 se je.vpisalo v dr-iužtao sv. Mohoriai: iz, goriŠke nadškofije 9.841 udov, iz krške ^kofije 6.350. iz lavantinske škofije 25.650, iz ljubljanskfo škofije 33.360, iz tržaško-koprske škofije 4.262, iz škofiji Pore<5 in Krk 168, iz senjske in dalmatinskih škofij 230, iz zagrebške. nadškolije 487, iz idjakrovske §iko~ iije 67, iz bosniških škofij 170, iz somboVfjske in ogrskili škofij 277, iz sekovske škofije 419', iz videmske nadškofije 258, iz raznih krajev 345, iz Amerike 2.067, iz Afrike in Az;je-237. Vkup 84.197 udov. Izmed teh |e 1740 dosmrtnih in 82.457 letnili udov. Ako primerjamo te številke z lanskimi, najdemo lep napredek, ker ima družba (letos 5051 udov več, in sicer dosmrtnih 33, letnih 5018. N^jJpredovala pa jiq: goriška nadškolija za 746 udov; krška škofija za 107; lavantinska za 1918; ljubljanska za 2353; somboteljska škofija za 50; videmska nadgko- lija za 17; Am«rika za 39; Poreška škoiija za 6; Azija in Afrika za 5 udov.. Za lanskim številom zaostali pa so ti-le kraji: tržašjko-koprska škofija za 109 udov; Sekovska školija za 3 ude; Krk, senjskH ln dalmatinske škofije vkup za 14 udov; (zagrebška za 7, djakovska za 16, Bosna in Hercegovina za 43 in razni krajv v Avstriji in v ostali Evropi za 8 udov. Te izgube nas ne žalostije tako, kakor se radujemo napredovanja nad našimi brati na Beneškem in Ogrskem. Tudi Amerikanci so napredovali, brzšas po novih izseljencih in vkljub slabim časom, Id so prišli nadnjo .letos. - Novih ;dosmrtnikov se je vpisalo 58; umrlo jih je 12, 1 dosmrtnik je izgubil svoje pravice, ,'ken vsled izstopa Jz katolišku cerk\-f3 ne more ve6 biti ud družbe. — Letošnje šte"vilo (Moborjanov je samo za 401 manjše od najvišjega števila, ki ga je dosegla družba leta 1904, ko je štela 84.598 udov. Rodoljuba pa navdaja> ogromna armada MAorjanov z veselo nado, da še nismo prišli do, najskr-ajnejše meje, nego da se bo pod zastavo apostola starega Korotana zbrala vkljub klevetnikom in sovražnikom v lastni hiši slovenski in.zunaj nje,še vedno naraSčajoče Stevilo mož in žen, mla'deni^ev in deklet, ki jim žari v srcu pljamen prave, čiste ljubezni do matere Slovenije. f Iz Drvara v Bosni se nam poitoča: Dne 3. t. m. zvečer okoli 11, ure je bil tukaj napaden in ubit Marko Fušter, delavec tukajšne parne žage. Ubijalec, socajalni demokrat Popovifi je že pod ključem. Izjavil je, da mu ni praiv ni6 žal umora in da mora še dva druga umoriti v Drvaru. Tudi sodniku je pretil, da ga umori, ako ga takoj ne izpusti. Tak sad rodi socijalna dpmokra^ija. t Odkritje nagrobnika in spominske plošče Simonu Gregortiču. BOsrednji odbor za Gr-.gorriiiev j-pomenik" je sklenil, da se praznuje dne 6. ssptenibra 190-s odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Vrsnt-m irj nagrobnika tam gori pri Sv. Lovrenca pod sivira Krnom, odkritje skromnega znaka hvaležnosti slovenskega naroda napram geniju velikega pe^nika. Spoininska plošča ia nagrobnik sta delo slovenskega nmetnika Bitežnika v Gorici, omogocila pa je to delo požrtrov-alnost č-jstilcev Gregorčičev-e Muze. Slove?nost se bo vršila v skromnem slogu in sicer po sledečem vsporedu: ob 9. uri zjutraj odkritje spo->in?.ke plošče na Vrsnera, ob 11. uri predpoldne pa odkritje nagrobnika na pokopališču. Na obeh krajih b^de kratek s'.avnostni govor (Govornika dr. Ozvald in dr. Šorli) in pevci zapojo nekaj Gregoriiičevih pesmi. K tej slavnos:i bo vabljene vse Slovenke in vsi Slovenči. Vrsno je pnbiižno na sredi med Tolminoin in Kcbaridom. Udeležniki, ki pridejo p-j želeinici, izstopijo na postaji Sv. Lucija Tolmin, od koder lahko dospejo do Vr.^na deloraa z vozom ali pa peš. Tudi od Trbiža čez Predil se lahko pripclješ s pošlo do Kobarida. Slavnost se konča okoli poldae. Najpriaiernejša kraja za obed sta prijazna trga Kobarid in rl'olmin. f C. kr. umetno-obrtna strok. šola v Ljubljani. IZiporočila o šolskem letu 1907-1908. Za,vodje obsegal nastopne , oddelke: L, ¦Zimske kurze za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje).' II. Oddelek za šoloobvezne dečke z dvelma razredoma. III. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s. strokovnimi oddelki za: a) stavbno,-. in .pohištvenc^ mizarstvo, b) strugarstvio, c) rezbarstvo, d) kiparstvo. IVj^ Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnikje. V. Dnevno šolo zia umetno vezenje in čipkarrstvo s strokovnimi oddelki za: a) umtetno vezenje, b) šivanje čipek, ,c) pletenje čipek. VI. 'Jatvno risarsko šoloi za deklice. I. Zimski kurzi za stavbne obrtnike. Ziraski kurzi za stavbne obrtnike imajo namen, podajati pomočnikom in miojstrom • mizarskega, tesarslcega in kamnoiseškega .obrta ono znnniiie in one spr^tnosti, ki so pod^aga ?»n, uspešneie delovanje!, in obrtovanje. Osobito je tem kurzom odločena tu'd,i naloga, pomočnike st.avb/nih obrtov pripravljaiti in usposiobljpivati za zakonito predpi,sane mojstrske izpitei. Ziraski kjurzi se del& v pripravf.jalni ter v I. in, II. tečaj; vsak tečaj traja pet mesecev in se začne z dnem 3. nov., konča(pa /z dnem 31. jnarca. Pouk obsegaipoleg jezikovnih in trgovinskBi predmetov vse umetnoobrtne in stavbno-tehniške pKedmete, ki so potrebn1., da se doseže označeni cilj. V drugenu kurzu se vrše poleg teh predmetov tudi predavanja o pl-|Vi pomoči pri nezgodah. Obiskovalci zijn»]4h kurzov pridejo pri oddaji podpor in uatanov v prvi vrsti v pošteiv. Ubožni in pridni udjelerženci imajo upanje, da 'diobe mesečne podpore' od 20 do 40 K. Zariadi P!omain,ik\iinja prostora se sprejemajo novi učenci v ta oddelek samo vsako drugo leto. Za prilnodnje šlol^ko leto 1908-1909 izostfone' vjiisovanje novih učencev. II. Oddelek! za šoloob\^zne dečke. Ta oddelek se je otvoril pričetkpm minulega: šblšikega letai namesto bivšega pripra.vljalnega tečaja. Oddeleik, je dvorjijzredfen in naloga mu je, dia podaje učencem splošno obrtno izobrazbo; zategjadelj popolnoma nadomešifia takozvane državne rokodelske šale. Absolventje tega ¦ oddelka lahko vstopijo v kiparsjki oddelek na zavodu ali pra si izbero učenje v kaki poljubni obrt! zunaj šole pri mojstrih ali tvorničarjih. Obisk tega oiddelka je torej priporočati de6kom, ki so hočejo po dovr&onem 14. letu posiV<etiti obrtnemu stanu. V šoli se uče splošno izobražlevailnih predmetov s pose'bnim ozirom na obrtnišjke potrebe1, ter S8 valdijo tudi v> ro6nem idelu. Tako dofae zaobrtni stan in uCno dobo pri raojstru podlago, kakršne jim vi njihovi starosti ne more podati: noben učni zprvTod drug© vrste, osobito pa ne osemiraizredna ljudska šola, meS5anska šola ali; spodnji nazredi srejdnjili šol. Uistanovitev tega oddelka pomenja ptfvi koifak do uže sklenjene preustrojbe iz^itvoda v šolo za stavbne in umetne obrti, oziroma v državno obrtno §olo.. (Konec prihodjijiC.) ^^^^ Drobtinice. d Velikanska povoden je hila te dni v mcstu Tokadu v Mali Aziji. Pri tem je izgubilo 2000 ljudij življenje, med temi 800 jetnikov in 600 rekrutov. d Kdo jemlje mladini vero? V avstrijski zbornicije meseca junija t. 1. pri razpravi o proračann govoril poslaneo pater Sillinger tudi to-le: ^Profesor Masaryk pravi, da išče Boga. Toda če še le iSče Boga, naj ne govori v javnosti, — da ga pozna in da je vercn ter naj ne zapeljuje — odkrito govorim — naj ne zapeljnje in naj ne dela sile naši mladini z raznimi teorijami. — Pred seboj imam pismo. — Cloveka, ki o njem pismo govori, ne imenujem očitno, zasebno je vaakemn na razpolago. V Brnu živi drž. uradnik, ki je imel sina-edinca. Učil se je izvrtttno ter je prišel na v--eučilišče. Že takoj prvo leto sta starša zapazila, da se je sin silno izpremenil. Po- prej je bil veren in je vestno izpolnjeval verske dolžnosti. Čez eno leto pa pride domov in pravi: nNe potrebujein vere, nank mojega profesorja mi zadostuje; življenje mi je breme." Kratko, niož je bil ves drugačen. Poprej veael, sedaj potrt. Prislo je tako daleč, da je dobil oče nekega dne brzojavko sledeče vsebine: ,,Oce, pridite v Gotho, naSli nie boste mrtvega. V Gothi ma dajte sežgati. Naaki mojega nčitelja 80 me dovedli tako daleč, da ne morera več živeti. Izgnbil sem vero na Bo^a, življenje se mi je pristudilo." Oče gre v Gotho ter uajde sina v nekeru hoteln mrtvega. Zastrnpil se je . . . Profesor zapeljanega mladeniča je bil — iskalee Boga dr. Tomo Garigue Masaryk. Ali ni ta nesrečni mladenič žrtev žalostnib raznier na nasih visokih šolah, kier se pcd plaščem svobode in svobodne znanosti vsekrižeaa masarykari in wahrmnndari. d Najslabši poklic. — Najnevarcejša ter nravnosti in telesnemu zdravju najbolj škodljiva Rlužba je — služba natakaric in uslnžbenk po gostilnab Dokazano je, da umrje izmed 1000 gostilaiških postrežnie okrog 400 med 20. in 30. letora. Povprečna starost natakarie je 25 let. V nravnostnem oziru so deklice v gostilnah v največji nevarnosti. Gotovo so mnogi gostilničarji pošteni in vestni, brez dvoma je veliko BHtakaric pametnih in dobrih — toda slabih je še več, zlasti po mestih, kjer se malokatera ohrani, da bi se ji nič ne moglo očitati. — Dokler nt postavno dclo-lena plača uBlnžbenk po gostilnah, — dokler ni določen slnžbeni čas in čas počitka, dokler se zlasti po mestih ne nstanove drnštva, kjer bodo mladenke kolikortoliko zavarovane v nra?nem in verskem oziru — toliko časa bi bilo vsaki pošteni mladenki odsvetovati, da stopi v gostilniško službo. d Kako je odvaditi otroka jecljanja? Navadi ga, da pred vsako be^edo jzgovori samoglasnik flua. Stavek nSlavec poje vesele pesmi'' bi se glasil: nu" Slavec Bna poje Bua vesele nu" pesmi. V treh mesecih otrok ne jeclja več in ne bo težko, odvaditi ga tistih nua. Pravijo, da se je to sredstvo dobro obneslo. d Kam pridemo?. (SeveroBinerišike zjedinjejae države so skjlenile uvfisti stalno vojsko 250.000 mož, angleški koloniji, Kanada in Avstralija se oborožujeta; prva bo mastavila sto tisoč mdž Šeželne brambe in lasflno torpedno flotilo, druga hoče uvesti splošno braratino dolžnost in zgraditi nekaj križaric. Anr jgleškia zdaj resno misii na mo&no povečanje armade na kopnem, Svedi zgrade novo brodovje in ipornnože armade na kopiiem za 33 ,odstotkov. Damska naročuje topove in gradi trdnjave. Nemčija gradi ladjo za ladjo in vsako loto pomnoži armado za 5—8 bataljonov. Italija hoče pol svojega naciontalnega premoženja porabiti za brodovje in utrdbo meje. Rusija hoče v kratkem spraviti skupaj 6 milijonov vojaštva — torej, kam pridemo? . . . d Sadovi svobodne šole. ,,'Ostravsky ^raj" poroča: Blizu Moravske Ostrave sia se neki o8e in sin z drugimi igrala na keglje. Sin je dobil partijo, oče pa mu n,i hotel plačati, rekoč: ,,Ali se ne bojiš Boga, ko od svojega starega ofieta- denar zahtevaš? Sin pa je očetu prismolil zaušnfco in dejal:i ,,Saj si me ti učil, da Boga ni in zdaj, ko bi moral plačati, se nanj sklicuješ!" . . . d Po 18' letih prvikrat trezen. Zelezno naravo mora imeti neki mož v M|ancliestru, ki je bil poklicajn pred i sodnijsko sodišBe, ker se ni bfriigal za ženo in otroke. Pr\ tej priliki se je' izkazalo, dja> ta žastitif' rodbinski oče v 18 letih še enkrat ni bil trezen. Da bi ga vsaj za nefcaj 5asa streznili, so ga poslali za 4 mesece v jeCo. Književnost. § Matica (Slovenska. Poverjeništvo za okraj Jarenino je prevzel g. učitelj Mil. Sprager v St. Ilju v Slov. gor. { § ,:Casopisa za zgodovino in narodopisie" je izšel letoSnji I. zvezek (1. in 2. snopic%, ki obsega osem tiskanih pol in ima naslednjo vsebino: Petovij v zgodovini Južne Stajerske, dr. Kovafiič; O Veliki Nedelji in podobnih krajevnih imeriih, dr. A. Stegenšek; Slovanski elementi v štajerski nemščini, dr, K. S'irekelj. IRfod ,,malimi Jzvesfji" opisnje dr. F. Kotnik zanimive koroške narodne običajte. Poletz tega še ima zve/zek slovstvene ocene in poročila o aelovanju ,,Zgodovins"kega društva". ,,Casopis" dela cast slovenskemu znan-^tvu in ,,Zgodovinsko društvo", ki gia izdaja, zasluži podporo vsakega zavednega rodoljuba. § Matlca Slovenska. Knjige ,,Matice Slovenske" za leto 1908 so se začele tiskati in izidejo brezdvomno začetkom decembra t. 1. Pio pravilih (§ 3) se članarina plaSuje v prvi polovici vsakega leta. Lani ve^fi članov ni moglo dobiti Wnjig, ker so se prijavili, ko je bilo število naklade davno žo določeno. Ako se pošlje članarina po dbločbi pravil, so gg. člani in Malica obvarovani >neprilik. § Knilževnost. Peter Skuttiala. Popevke. Knjiaa obsega pesmi, rc^sne in šaljive. Marsikatero dobvo zrno se podaja v prikupljivi in šaljivi obliki. Pisane so sioer po muropoljskem ali panonsko-slovenskem jeziku, vendar jih lahko razume tudi Kranjrc, Savinčan in dravski poljanec Tudi jezikosloveo bo našel v zbirki mnogo zanimivega. Knjiga se dobiva in 'naročuje pri gosp. pisatolju, Petru SkuhaJu. župniku v pokojn v Ljutomeru. Cena: nevezane 60 vin., prosto vezane 1 K 10 vin., lepo vezane, z zlato obnezo 1 K 40 vin. Kdor še želi Popevke, naj jih naroči kmalu, ker jih je le še malo v zalogi. Knjiga je prav primerna za bralna društva. iio^ice. ¦-X1?., Imenovana sta za kn. škof. dubovna svetovalca č. g. prof. Anton Medved in č. g, raihenburški župnik Jože Cerjak. ¦/- "¦¦': ''"¦-•- -"•¦-¦¦¦¦¦Vp:"->"* -'?¦':> ¦,Ł• rvNa c. kr. UČlteljišČn v Maribora je razpisaiio inestd Btalnega nčitelja za neniščino in slovenščino. Prošnje do 16. avg. t. 1. f )r i Romarski vlak v Marijino Celje vozi iz Maribora v nedeljo, dne 9. avgusta opolnoči. Nazaj v Maribor pridejo romarji v sredo 12. avgnsta zvečer ob pol 7. nri. tako, da se morejo odpeljati še tisti večer na vse strani. Vožnja stane iz postaj Manbor, Pesnica, Št. Ilj in Spielfeld in nazaj enako in sicer za III. razred 8 K 80 v, za II. razred pa 11 K 60 v. Vozni listeki se dobivajo edino-le v tiskarni bv. Cirila v Maribcrn in sicer od 27. jnlija naprej. Čč. gg. dašne pastirje tem potom prosirno, da romanje oznanijo in vozne listeke za rornarje svoje žopnije skupno naroče. Vozni listeki se bodo začeli razpošiljati 1. avgusta. Več kakor 700 romarjev se ne sprejme. Kdor torej misli pohiteti v Marijino CeJje, naj se prej ko mogoče oglasi. Romarski odbor. Iz pošte. Poštna oficijantlnja Amalija Kokal v Zalcu •' ja dobiia mesto poštne odpravni,ce *vi Framu pri Račah. Na mladeniškem sbodn pri Sv. Roku v Šmarjn dne 2. argasta ima cerkeni govor g. državni poslanec dr. Korošec. Gosposka zbornica je predvčerajšnim odgodlla postavo o trgovskih nastavljencih in izpremembo postave o delavskem nezgodnem zavarovanja na jesen. Proračunska komisija je tudi sklenila, da vrne poslanski zbornici melioracijsko postavo. Umrl je dne 17. jnlija v Gradcn g. dvomi svetnik dr. Alojz Fon, brat celjskega profesorja g. Ivana Fon. Naše sožalje. Toča. Dne 15, t. m. popoldnef, je pri nais toCa narefdila veliko škodo, dne 191, pa na Gaju še večjo in obfekrat z nalivom,| odnesla veliko roidne in rahle prsti. Sv. Križ nad Mariborom. V zadnji številki BŠtajercau se zopet hudoje nek dopisun nad našim g. žnpnikom, da ni bilo pri nas na praznik sv. apostolov Petra in Pavla dvojne slnžbe božje ter pravi, da je župnik zjutraj na vse zgodaj stisnil mašo in dodal še litanije. Resnici na ljubo bodi povedano, da se je rana slnžba božja opravila ob 6. nri in je bil še pred sv. mašo slovesni obhod s presv. Reš. T., katerega se je udeležila ogromna množiea ljudstva tudi iz tujih krajev. Da pa pozne službe božje ni bilo, je iskati krivdo drugod. — Litanij g. župnik ni dodal po sv. maši, kakor Štajerčev poštenjak lažnjivo poroča, ampak imeli smo popoldne ob navadni nri večernice z molitveno uro za potrebni dež. Štajerčev dopisnik se je torej zopet enkrat po svoji stari navadi prav pošteno zlagal. Sicer se pa vsi pošteni žnpljani z našim g žapnikom popolnoma strinjamo, da se tako dolgo, dokler se ta grda razvada, da bi se cerkveni shodi skrunili po gostilnah s hrnpno godbo, ne opusti, ne prosi tujih duhovnikov pomoči, da bi še bili oni pride, kako se pri nas prazniki skrunijo. Proti takemu ravnanjn ngovarjamo vsi občani in zahteramo, da se ob cerkvenih shodih v gostilnah godba opnsti. Sv. Trojica v Slov. gor. Naša posilinemška požarna bramba si je srečno postavila svoj: ^Rusthaus der freiw. Feuerwehr". Mi bi sicer ne imeli nič proti temn, ako bi se ne bilo vsaj v tem slnčajn tako izzivalno postopalo napram slovenskemu ljudstvu. Napis je namreč izdelan vnetnškihbarvah. Podlaga je rodeča, črke so črne, rumeno okrašene. Grb se istotako ponaša v frankfnrtarskih barvah in sicer v rudeči, trompeta v rnmeni, čako v črni. Iz tega sklepamo, da bo požarna bramba gasila samo nemški ogenj, reševala samo nemško posest. To se godi pod vodstvom žnpana Goloba, ki tako rad govori za mir in edinost, dočim marsikatero njegovo dejanje izziva ogorčenje slovenskega prebivalstva. To je krivda tistega Goloba, ki tako rad sprejema slovenaki denar, a zatira slovensko govorico, tistega Goloba, ki za svoje nemškutarsko delovanje Se vedno pričakoje visoko odlikovanje Franc Jožefovega reda. Poja^niti moramo zgodovino njegovega odlikovanja, s katerim se je sam hvalil naokrog. Pred dobrima dveina mesecema dobi Golob brzojavko iz Danaja: BČestitam k odlikovanjn Franc Jožefovega reda. Dvorni svetnik Ploj." Hitro raznese Golob to svojo fiast po trgn svojim prijateljem: Glejte, kako sem odlikovan! Obenem ee pa le spomni, da je hvaležnost lepa čednost in se res prav cifrasto zahvali Plojn za njegovo posredovaeje. Toda kakšno razočaranje je moral doživeti mož, ko je dobil od Ploja'odgovor: nMeni o celi zadevi ni nič znanega"! Da, mi tndi pravimo tako: nam ni znana nobena zaslnga, vsled katere bi zaslnžil Golob sploh kako vladno odlikovanje, zlaeti kake višje vrste. Pač pa si zasluži. da ga odliknje ^Sudmarka". katere odbornik je, če se ne motimo, njegov sin. Tndi mu nismo nevošljivi kake nsnjate medajle, s kakršno ga lahko vsak dan odlikuje usnjar Kirbiš. In ta Golob je zopet sedaj žalil Slovence s samonemškim napisom in to še celo v nemških barvah. Kaj pravite k temu g. Golob? Se vam zdi to pravično? Bodete zopet stiskali pesti in žkripali z zobmi radi tega dopisa ? Kakor Vam ljubo in drago! Mi pa upamo, da bodo prišli časi, ko se bo tndi par trnjiškib mogotcev moralo ukloniti ogromni večini ljudstva slovenskega. Sv. Lenart nad Laškem. Dne 15. t. m. pop. ob 5. uri zadela je oelo faro straSna nesrefia. Silno potrebni dežja, .smcn' se ga vsi ve^eldli. dn res, pokrile so deževne megle vrhove hribovu in qarčelo je mirno deževati. A megla se potegne v dolino in začelo je grometi in bliskati. Nagioma, kakor bi tren^l, n>aistane grozen vihar, vsuje se toča in uničila nam je vinogijade, kateri so bili tajko- 'lepi, trs tako obložen, klakor najstarejši ljudje nja pomnijo lepše. Ah, ljubi^' Bog, kar nam ni :sujš& vzeila, je še pa toča unieila. Kaj hofiemo začeti? Davki vedno večji, živina vetino; • cenejša, drugih dohlodkov pa naša fara;nima. Veselili smo se letošnjega leta, a sedaj se nam je pa veselje \n taka strašno ž|alost spremenilo. ; Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo dnB 26. t. m. popoldne po večernicah bo v dvorani g. A. Arnuša (v posojilnifini hiši) g. J. Stebih razkazoval na skioprtikonu kra'sne slike iz sv. pisnia, \% Durda, AJrike ter razne šaljive in gibljive slike. Povsod so njegove predstave zelo ugajale in vstopnina je jako nizka, Sv. Marjeta niže Ptuja. Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi v nedeljo dnie. 2. ajVg. s pomočjo fdijakov po večernicah v Narodni šoli veseli.co v prid obmejnim Slovencem.i Nja vspdnedu je gOMor, petje, tam/buranje, igra in prosta zabava v gostilni M'3cl. Priidite v obilnem številu! Sv. Ana na Krembergu. Liberalna veselica, o kaferi so liberalci toliko bobnali, je jako klaverno izpadla. Ko smo vprašali nekega Sokola. y Mariboru, ki se je tudi udeležil te veselice, ali too imela veselica dobičiek ali deficit. je krepko ddgovoril: „0, deficita ne bo, samo gor bodo plačali!" Za S. K. S. Z. so darovali : N. N. 2 K ; N. N. 1 K ; Marija Mahkole eno jubilejno krono; duh. gornjegr. dek. na dekan. konf. v Gornjemgradu 35 K; diih. ljut. dek. na dek. konf. v Ljntomern 2B K; duh. marnb. dek. na dek. konf. v Marnbergu 15 K 10 v.; A. Kokelj, župnik na Vurbergu ob priliki slavne zmage nad Stajercom in Linhartom 8 K; BZa obmejne Slovence io z željo. da bi našla mnogo posnemovalcev v tujem in doma pošilja S. K. S. Z. 2 K. Gerta Vede Trst. Na zdar !"