Družinske proračune razbremenile nižje cene programov predšolske vzgoje V sredo, 26. septembra, je potekala 17. redna seja domestilu za uporabo stavbnega zemljišča, rebalansu Občinskega sveta Občine Kamnik, na kateri so svetnice letošnjega občinskega proračuna ter nižjim cenam in svetniki v konstruktivnih razpravah največ pozorno- programov predšolske vzgoje v kamniških vrtcih, sti namenili prvi obravnavi sprememb Odloka o na- Več na 2. strani. Kamniški UBČAN Št. 17 51. leto Kamnik, 5. oktober 2012 Gazela osrednje Slovenije 2012 je kamniško podjetje Nektar Natura V akciji časnika Dnevnik je gazela osrednje Slo- se poteguje tudi kamniški Nektar Natura, bo 25. venije postalo kamniško podjetje Nektar Natura, ki oktobra v Ljubljani. izdeluje koncentrirane sokove in točilne naprave za Ob prejemu prestižnega priznanja smo se po- sokove. Finalni Dnevnikov izbor najboljših in naj- govarjali z direktorjem Tomažem Lahom, hitreje rastočih podjetij Gazela 2012, za katerega Na 3. strani. v Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok privabil rekordnih 20.000 obiskovalcev Dobrodelno družabni dogodek Čarobni dan je v treh letih obkrožil Slovenijo, 16. septembra pa se je vrnil v »svoj dom« v Arboretum Volčji Potok, kjer je v čarobnem dnevu uživalo kar dvajset tisoč obiskovalcev. Med mnogimi delavnicami in nastopajočimi sta obiskovalce navdušila tudi Nuša Derenda in Marko Vozelj s komaj rojeno zmagovalko Slovenske popevke Naj nama sodi le nebo. Več na 9. strani. Brechtova Mati Korajža predpremierno zaživela na Šutni Na kamniški Šutni je bilo v četrtek, 27. septembra, zelo živahno. Ulični spektakel Mati Korajža, ki je nastal po motivih istoimenske drame Bertolda Brechta, je oživel staro mestno jedro in navdušil gledalce. Popotno predstavo, ki se premika skupaj z gledalci, je v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) pripravilo gledališče Ane Monro, kot koproducenti pa so sodelovali tudi kamniški KD Priden možic, ljubljanski KUD Ljud, EPK 2012 in nastopajoči iz najvidnejših slovenskih uličnih gledališč in tudi iz tujine, predvsem Litve, Turčije in Bolgarije. Pohodna ulična predstava govori o vojni branjevki, ki po izgubi svojih otrok potuje med različnimi bojišči tridesetletne vojne. Skoraj 40-članska zasedba je odlično predstavo predpremierno uprizorila v Kamniku, premierno pa v Mariboru in Ljubljani. Več na 5. strani. BOJANA KLEMENC tUS MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVOJUDI EKO PONUDBA. ommerce-iepto «imtf ii» pomlad Očala 50 € ceneje1 'pogoji na www.optika.si ali tel 01 839 7500 Optika Aleksandra Qlandia Kamnik Evidentiranje stavb že za 450 eur Gregorčičeva ulica 2,1241 Kamnik,T: +386 1 831 7941, info@abcgeo.si,www.abcgeo.si Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan bo izšla 25. oktobra. Članke oddajte do petka, 19. oktobra, zahvale in oglase pa lahko oddate še v ponedeljek, 22. oktobra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si Dan GRS Kamnik ob 90-letnici organiziranega reševanja na Kamniškem Zbrali veliko, a še ne dovolj V Kamniški Bistrici ob gostišču Pri Jurju je minulo soboto, 15. septembra, potekal Dan gorske reševalne službe Kamnik. Prireditev je bila posvečena 90-letnici organiziranega reševanja na Kamniškem, glavni namen dogodka pa je bilo zbiranje sredstev za novo intervencijsko vozilo. Tega so reševalci kupili letos poleti, ko se je tudi rodila ideja o prireditvi, na kateri so prikazali svoje dejavnosti pomoči ljudem v stiski. Sami so namreč uspeli zbrati približno 15.000 evrov, zmanjkalo pa jim še okoli 10.000 evrov. Več na 4. strani. V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine je bil v salonu gradu Zaprice v sredo, 26. septembra, predstavljen izredno zanimiv projekt, poimenovan Stoji, stoji tam beli grad. Medobčinski muzej Kamnik želi v sklopu nove stalne razstave Odsevi kamniških tisočletij s privlačno muzejsko predstavitvijo z ohranjenimi materialnimi viri, ljudskim izročilom, replikami, rekonstrukcijami, predmeti za otip in zvočno-slikovno digitaliziranimi informacijami obiskovalcu omogočiti podoživljanje bogastva starodavne kamniške preteklosti na enem mestu, del te nove stalne razstave pa je odslej tudi projekt Stoji, stoji tam beli grad, pri katerem so predstavljene digitalne animacije rekonstrukcij Malega in Starega gradu. Več na 7. strani. Naš pogovor na vrtu Angelce Lukan Z majhnimi koraki do lepote na vrtu Angelca Lukan iz Šmarce na domačem vrtu že vrsto let v vsakem letnem času dokazuje pretanjen občutek za domiselne vrtne kompozicije, s katerimi je osvojila že lepo število vrtnarskih nagrad po Sloveniji. Na njenem vrtu smo se zapletli v zanimiv pogovor, ki ga objavljamo na 9. strani. Stoji, stoji tam beli grad ... Mladi ribič iz Motnika postal svetovni prvak Domen Semprimožnik iz Motnika že od malih nog obožuje ribe in ribarjenje. Domnov dedek, strasten ribič, ga je v svet ribolova popeljal pri njegovih rosnih šestih letih. Vse, povezano z ribami, je Domna začaralo, prejšnji teden pa je šestnajstletmk svoj hobi in navdušenje skupaj z ekipo okronal z naslovom svetovnega prvaka v lovljenju ribe s čolna. Pogovor z njim na 11. strani. Obiskovalce predstavitve projekta Stoji, stoji tam beli grad so navdušile izdelane 3D animacije rekonstrukcije Starega gradu. Kar težko sije predstavljati, da so nekoč v našem mestu stale tako mogočne stavbe. 2 5. oktober 2012 AKTUALNO Ureditev avtobusnih postajališč in hodnika za pešce v Motniški Beli Kamniški 0BČM- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač,univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (zgradba med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15-ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 5-10. 2012. 17. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Družinske proračune razbremenile nižje cene programov predšolske vzgoje V sredo, 26. septembra, je potekala 17. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik, na kateri so svetnice in svetniki v konstruktivnih razpravah največ pozornosti namenili prvi obravnavi sprememb Odloka o NUSZ in rebalansu letošnjega občinskega proračuna ter nižjim cenam programov predšolske vzgoje v kamniških vrtcih. V torek, 25. septembra, so se pričela gradbena dela ureditve avtobusnih postajališč in hodnika za pešce ob regionalni cesti Kamnik-Ločica skozi Motniško Belo. Celotna investicija vključuje poleg izgradnje dveh avtobusnih postajališč in pločnika tudi izvedbo ločilnega otoka med voziščem regionalne ceste in avtobusnim postajališčem za zagotavljanje primerne preglednosti na izvozu iz postajališča, cestno razsvetljavo v dolžini približno 150 metrov ter izvedbo premostitvenega objekta - brvi preko potoka, ki bo služila kot lokalna pot za pešce, kolesarje in osebe z gibalno omejenimi sposobnosti ter bo pripomogla k večji prometni varnosti na tem delu. Občina Kamnik bo za investicijo namenila 150.000 evrov. V času del bo potekala delna zapora regionalne ceste. HM* - Imenovani predstavniki občine Kamnik v svet Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik V točki volitve in imenovanja so svetnice in svetniki obravnavali sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Zavod za turizem in šport v občini Kamnik in za novo mandatno obdobje štirih let imenovali: Martino Jerše, Jožeta Korošca, Matjaža Šporarja in Roka Gršiča Krajani Črnega vrha se končno vozijo po urejeni cesti Po večletnih prizadevanjih Občine Kamnik in krajanov Črnega vrha v Tuhinju so se sredi septembra zaključila dela ureditve in asfaltiranja javne poti Črni vrh v Tuhinju. v Javna pot se začne na vrhu Kozjaka in poteka od regionalne ceste do vasi Črni vrh v Tuhinju v dolžini približno 1 km. Urejanje te ceste se je izvajalo že pred leti, a se zaradi sodnihsporov prekinilo in nadaljevalo v letošnjem letu. Dela je izvedlo podjetje Žurbi team d.o.o.. Na celotni trasi, dolžine 260 metrov, je zamenjan neustrezen nasipni material z zmrzlinsko obstojno posteljico v debelini 30 cm in nosilno plastjo drobljenca v debelini 20 cm. Urejeno je meteorno odvodnjavanje ceste z muldami in jaški, cesta pa je dobila 7 cm debelo asfaltno prevleko. Občina Kamnik je za ureditev te zadnje faze zagotovila 18.000 evrov, 5.000 evrov pa bodo prispevale tudi krajanke in krajani Črnega Vrha preko Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj. Pridobivanje zemljišč za gradnjo kolesarske in pešpoti ob Kamniški Bistrici Na Oddelku za urejanje prostora se intenzivno ukvarjajo s pridobivanjem služnostne pravice in s pridobivanjem zemljišč, potrebnih za gradnjo kolesarske in pešpoti ob Kamniški Bistrici. Ker Občina Kamnik nima dovolj lastnih zemljišč za izvedbo projekta, pridobiva pravico graditi s strani fizičnih oseb in s strani Republike Slovenije. Občinska uprava tudi z udeležbo na javnih dražbah poskuša pridobiti potrebna zemljišča. Sredi septembra se je občinska uprava srečala z direktorjem Sklada za vode, ki pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje skrbi za gospodarjenje z vodnimi zemljišči. Na območju vodotoka Kamniške Bistrice poteka kar nekaj aktivnosti, ki so neposredno povezane oz. odvisne od odločitev navedenega ministrstva. Tako si Občjna Kamnik že nekaj let prizadeva od države prejeti v last zemljišča v Šmarci, ki predstavljajo del nogometnega igrišča - z njim trenutno upravlja nogometni klub Virtus. Pločnik in kolesarska pot proti Arboretumu Volčji Potok kot ena od prioritet vlaganj v turistično-rekreacijsko infrastrukturo Občina pripravlja nov proračun in ob tem je svetnica Mojca Nuša Svete podala predlog za gradnjo pločnika in kolesarske poti proti Arboretumu Volčji Potok. Po njenem mnenju bi morala biti to ena od prioritet glede vlaganj v turistično in rekreacijsko infrastrukturo. Predlaga povezavo od novega mostu čez Kamniško Bistrico, saj bi tako lahko občani iz centralnega in južnega dela občine prišli varno v Arboretum in še bolj množično izkoriščali park in otroška igrišča. Mag. Matjaž Srša, vodja oddelka za gospodarske javne službe Občine Kamnik, pojasnjuje, da občinska uprava podpira projekt gradnje pločnika in kolesarske poti proti Arboretumu Volčji Potok. V kolikor bodo za izvedbo projekta zagotovljena ustrezna proračunska sredstva, se bodo dela lahko izvedla, saj je projektna dokumentacija PZI že pridobljena. Gradnja bi bila smiselna skupaj s sosednjo občino Domžale, saj bi tako lahko izvedli skupni javni razpis (sicer ločen po fazah - meje občin), kar bi zagotovo imelo za posledico ugodnejšo ceno izvedbe. Spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč bodo v občinski proračun prinesle 40.000 evrov manj denarja Največ pozornosti in časa so svetniki in svetnice namenili obravnavi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik v prvi obravnavi. Občinski svet Občine Kamnik je na svoji seji 30. 11. 2011 sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Kamnik, s katerim so bile uvedene bistvene spremembe in novosti pri odmeri nadomestila. Na podlagi novega odloka je bilo potrebno na novo posodobiti, oziroma zaradi desetletnega neposodabljanja dejansko na novo vzpostaviti tudi evidenco, na podlagi katere se nadomestilo odmerja. Sama evidenca je bila javno razgrnjena, na podlagi utemeljenih pripomb dopolnjena, zatem pa se je izvedla odmera nadomestila. Na izdane odločbe je bilo do trenutka priprave tega odloka podanih 407 pritožb. V času vzpostavljanja evidence je občinska uprava prejela pritožbe zavezancev ter predloge krajevnih skupnosti in drugih, hkrati je proučila tudi pritožbe, podane na odmerne odločbe. Hkrati je občinska uprava s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor v postopku izvajanja nadzora prejela poziv, da je potrebno odlok v 4. členu dopolniti, vsebino dopolnitve pa je z ministrstvom tudi uskladila. Poleg tega je občinska uprava po proučitvi pritožb, pripomb in predlogov ugotovila, da so določene pripombe smiselne in na podlagi naštetih usmeritev in izhodišč pripravila spremembe in dopolnitve odloka v prvi obravnavi, ki sta jih na tokratni seji predstavila vodja Oddelka za urejanje prostora mag. Tadeja Križnar Jamnikar in predstavnik podjetja Locus d.o.o. Leon Kobetič. Kot je poudaril Kobetič, odlok NUSZ ni nezakonit in je občina Kamnik ena redkih slovenskih občin, ki ima odlok NUSZ usklajen z veljavno zakonodajo ter najkvalitetnejšo evidenco NUSZ v Sloveniji. Po daljši razpravi svetnic in svetnikov, ki so podali pripombe in predloge na Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik v prvi obravnavi, je Občinski svet le-tega s 27 glasovi za in nobenim proti tudi sprejel. Sprememb odloka imajo ocenjene finančne posledice na proračun v ocenjeni višini 40.000 evrov manjšega prihodka iz naslova predlaganih sprememb zaradi znižanja točk za stanovanjski namen. Občinski svet je po skrajšanem postopku sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, po krajši razpravi pa s 26 glasovi za in enim proti tudi Odlok o rebalansu proračuna Občine Kamnik za leto 2012. Sledila je obravnava in sprejetje predloga Pravilnika o spremembi Pravilnika o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Občini Kamnik. V mesecu maju 2012 sprejeti Zakon za uravnoteženje javnih financ je med drugim posegel tudi v vsebino Zakona o lokalni samoupravi, in sicer v delu, ki se nanaša na omejitev glede dovoljenega letnega obsega izplačil sejnin za udeležbo na sejah občinskega sveta in sejah delovnih teles občinskega sveta. Konkretno gre za spremembo šestega odstavka 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi. 128. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ tako izrecno določa, da letni znesek sejnin, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 odstotkov plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo poklicnega funkcionarja. Cilj sprejetega Pravilnika o spremembi Pravilnika o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Občini Kamnik je, da bo obseg sejnin, ki jih je mogoče izplačati na letni ravni, usklajen z veljavno zakonodajo. Trenutno veljaven pravilnik glede izplačila sejnin določa omejitev 15 odstotkov osnovne plače župana za poklicno opravljanje funkcije, zato je potrebno omenjeni akt ustrezno korigirati. Odprta vrata za sofinanciranje prireditev in projektov Občinski svet je obravnaval tudi Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov. Spremembe in dopolnitve pravilnika posegajo v višino sofinanciranja, ki ne bo več omejena z največ 4 odstotki celotne postavke, poleg tega pa bo župan lahko zaradi pomembnosti oziroma obsežnosti prireditve in projekta ocenil, da je utemeljeno zagotoviti višji delež od na podlagi kriterijev izračunane višine sofinanciranja. Občina Kamnik sofinancira najrazličnejše programe in projekte na osnovi javnih razpisov in pozivov. Na ta način se sofinancirajo prireditve in projekti, ki so vnaprej načrtovani. Ker pa se med letom številni posamezniki, društva in drugi pravni subjekti obračajo na občino za pomoč pri izvedbi prireditev, programov in projektov, ki jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise ali načrtovati vnaprej, je potrebno zagotoviti pravno osnovo tudi za take primere. Na podlagi tega pravilnika se sofinancirajo programi in projekti na področju organiziranja prostega časa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, športa, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki so odraz specifičnih potreb občanov in prepoznavnosti Občine Kamnik. Občinski svet je predlog z 21 glasovi za in 4 proti tudi sprejel. Svetnice in svetniki so sprejeli tudi Predlog Dopolnitve št. 1 Letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Kamnik za leto 2012 ter Predlog Sklepa o opustitvi javnega dobra. JANJA ZORMAN MACURA Odnosi z javnostmi, Občina Kamnik Cesta na Žale bo sanacijo dočakala prihodnje leto Cesta v naselje Žale je na nekaterih mestih močno načeta in posledično ogroža varnost udeležencev v prometu, opozarja svetnik Janez Balantič in predlaga čimprejšnjo sanacijo. Mag. Matjaž Srša pojasnjuje, da je bila v letošnjem letu na kritičnem odseku ceste na Žale že izvedena drenaža meteorne vode, izveden je bil natančen popis del in ocena vrednosti sanacije ceste. Po pogovorih s stanovalci bodo vzpostavili ustrezen obvoz ter pridobili soglasja lastnikov zemljišč. Sanacija poškodovanega odseka v dolžini približno 100 metrov je predvidena v letu 2013 v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Brezplačni Wi-Fi v središču Kamnika Zadnji julijski dan je v mesto Kamnik prinesel dobrodošlo novost. Obiskovalci in občani lahko na območju Glavnega trga in njegove okolice brezplačno dostopajo do brezžičnega internetnega omrežja. Glavni cilj projekta »Wi-Fi« je obiskovalcem ter občankam in občanom kamniške občine omogočiti brezplačen dostop do brezžične povezave z internetom, ki pa bo časovno omejena na eno uro. Naslednji dostop bo možen po preteku 24 ur. Pokritost s signalom poteka od Maistrovega trga preko Glavnega trga, Maistrove ulice, dela Malega gradu. Parka Evropa do spodnjega dela Šutne. Kot so obljubili na Zavodu za turizem in šport občine Kamnik se bodo potrudili, da bodo omrežju dodajali dodatne vsebine, ki bodo koristile tako tujim kot domačim uporabnikom. Svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Kamnik so na zadnji seji sprejeli Predlog Sklepa o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v občini Kamnik. Po tem predlogu se cene za programe predšolske vzgoje za občino Kamnik znižujejo (razen cene za drugo starostno obdobje), za starše pa se znižujejo cene za vse programe predšolskevzgoje. Tabela prikazuje razmerje med trenutno veljavnimi cenami in predlaganimi novimi cenami: VELJAVNE PREDLAGANE ind. CENE CENE PROGRAMOV PROGRAMOV PRVO STAROSTNO 515,5 490 95,05 OBDOBJE KOMBINIRANI ODDELKI* 424,60 375 88,32 DRUGO STAROSTNO 375 375 100,00 OBDOBJE POLDNEVNI PROGRAM 232,2 216 93,02 *Cena za kombinirane oddelke se ukinja in se jih izenači s ceno za drugo starostno obdobje. Staršem otrok, za katere je Občina Kamnik po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa in imajo otroka vključenega v dnevni ali poldnevni program v vrtcu v občini Kamnik, se predlaga dodatno znižanje. VELJAVNE PREDLAGANE ind. OSNOVE ZA OSNOVE ZA STARŠE STARŠE PRVO STAROSTNO 472,20 453 95,93 OBDOBJE KOMBINIRANI ODDELKI* 386,98 327 84,50 DRUGO STAROSTNO 334,01 327 97,90 OBDOBJE POLDNEVNI PROGRAM 208,98 205 98,09 *Osnova za starše za kombinirane oddelke se ukinja in se jih izenači s ceno za drugo starostno obdobje. S predlogom spremembe cen programov za predšolsko vzgojo v občini Kamnik želi občinska uprava doseči čim bolj racionalno porabo proračunskih sredstev, razbremeniti družinske proračune ter zagotoviti enako ceno za starše, ne glede na to, ali imajo otroka v koncesijskem vrtcu ali pa v vrtcu, katerega ustanoviteljica je Občina Kamnik. Kamniški OßCAN AKTUALNO 5. oktober 2012 3 Pogovor s Tomažem Lahom, direktorjem kamniškega podjetja Nektar Natura GAZELA OSREDNJE SLOVENIJE 2012 JE KAMNIŠKO PODJETJE NEKTAR NATURA V akciji časnika Dnevnik je gazela osrednje Slovenije postalo kamniško podjetje Nektar Natura, ki izdeluje koncentrirane sokove in točilne naprave za sokove. Finalni Dnevnikov izbor najboljših in najhitreje rastočih podjetij Gazela 2012, za katerega se poteguje tudi kamniški Nektar Natura, bo 25. oktobra v Ljubljani. Podjetje Nektar Natura je bilo ustanovljeno leta 1994, ko so se trije partnerji, vsi z bogatimi izkušnjami v industriji pijač, odločili za ustanovitev podjetja Opoj sokovi, katerega dejavnost je bila izdelava in trženje koncentriranih sokov ter točilnih naprav za sokove. Začetki podjetja so povezani z razvojem sistemov za Ho-Re-Ca (hoteli, restavracije, catering) na B2B (Business to Business) ravni. Vsi trije partnerji so še danes solastniki in ključni vodje v podjetju. Danes je v podjetju zaposlenih 75 ljudi, od tega 50 v Sloveniji, drugi pa na tujih trgih. Nektar Natura proizvaja sokove. S svojimi točilnimi napravami zagotavljajo točenje sokov najvišje kakovosti, ne glede na količine in temperaturne razmere. Njihove glavne stranke so hoteli, restavracije in podjetja za catering. Nektar Natura je tudi solastnik podjetja Moja Kava, distribucijskega podjetja za kavo in kavne avtomate Lavazza. Hkrati je soustanovitelj podjetja Biotera, ki se ukvarja z zbiranjem, odvozom in oddajo v obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, iz katerih proizvajajo zeleno energijo. Eno izmed poslovnih področij Nektar Nature je tudi distribucija produktov Unileverja. Nektar išče nove trge v državah z bogatim turizmom Podjetje je po 5-letni rasti v Sloveniji leta 2000 naredilo prvi prodor v tujino. Na Hrvaškem je ustanovilo podjetje s hrvaškim partnerjem. Danes je Nektar Natura 100-odstotni lastnik na Hrvaškem, v Španiji, Črni gori. Njihovi najpomembnejši trgi so države z bogatim turizmom, na ključnih trgih tudi najbolj rastejo. Trgi, na katerih nastopajo kot solastniki, so Rusija, Češka, Bolgarija in Turčija. Na manj zanimivih trgih delujejo preko distributerjev. Danes Nektar Natura ne ponuja le sokov, ampak celotne rešitve za kupca. Njihova prodajna strategija temelji na iskanju pravega partnerja na ciljnem trgu, motiviranega podjetnika, ki je pripravljen delati na trgu in s katerim vstopijo v solastništvo. Dokler ne najdejo pravega partnerja, ne vstopijo na trg. Vizija podjetja ostaja že nekaj let ista, biti vodilno podjetje v Evropi na področju oskrbe brezalkoholnih pijač prek točilnih sistemov. Podjetje stalno vlaga v razvoj proizvodov, vsaki dve leti jih tudi izpopolnjuje, tako da je iz nekoč iz 12 vrst sokov danes v proizvodnji že 126 vrst. Podjetje je družbeno zelo odgovorno, kar izkazujejo z manj embalaže, najboljšimi surovinami, dobrimi razmerami za delo in socialno odgovornostjo. Za naš časopis smo se pogovarjali s Tomažem Lahom, direktorjem Nektar Natura. Čestitke za nagrado časnika Dnevnik Gazela osrednje Slovenije 2012! Seveda držimopesti tudi konec oktobra, ko boste v tekmovanju za Slovensko Gazelo 2012. Kaj pomeni ta nagrada za vas in vaše podjetje in kako ocenjujete možnosti, da osvojite tudi Zlato Gazelo? Hvala za čestitke. Nagrada nam pomeni pohvalo za preteklo poslovanje. Tovrstna tekmovanja je potrebno vrednotiti predvsem po njihovem sporočilu družbi v Sloveniji. To je, da je za Slovence in tudi lokalno skupnost zelo pomembno, da se ustanavljajo nova podjetja in da so v čim večji meri uspešna. Mislim, da je glavno sporočilo tovrstnih dogodkov to, da lahko s poštenim delom in voljo uspe prav vsakdo, če si le drzne začeti podjetniško pot. Spodbujam vse mlade, da resno premislijo o podjetništvu. Ocen za zmago ne bi dajal, vem pa, da v Sloveniji obstaja mnogo odličnih primerov podjetij, ki so zelo uspešna. Začeli ste pod imenom Opoj sokovi, sedaj se predstavljate pod Nektar Natura. Zakajjeprišlo do spremembe imenapodjetja? Res je, do nakupa podjetja Nektar smo se imenovali Opoj sokovi. Ob internacionalizaciji posla je bilo potrebno tudi ime bolj prilagoditi mednarodnemu poslovanju. Sedaj se naše podjetje imenuje Nektar Natura in tudi naša hčerinska podjetja v tujini nosijo to ime. Zakaj ste se odločili za preselitev podjetja v kamniško občino in ne v ko-mendsko, odkoder izhajate! Imeli smo že kupljeno zemljo v poslovni coni Komenda, a se je pojavil problem z začetkom gradnje, saj so zamujali z gradbenim dovoljenjem za celotno poslovno cono. Za Kamnik smo se odločili zaradi priložnosti. Lokacija, kjer se nahajamo, je čudovita, ravno prav velika in nudi možnosti razvoja. Brez podpore občine Kamnik, župana in občinske uprave te odločitve verjetno ne bi sprejeli. Župan nam je prav tako čestital za doseženo priznanje, kar potrjuje, da se tudi vrh občine Kamnik zaveda pomena razvoja podjetij in ga spodbuja. Ob tej priliki se v imenu zaposlenih v Nektar Naturi zahvaljujem vsem, ki so nam izrekli čestitke. Kdo so vaši kupci in kakšni so trendi? S kakovostnimi točilnimi sistemi in mednarodno registrirano blagovno znamko NektarNatura so naše največje stranke mednarodne hotelske verige, kot so Sheraton, Kempinski, Hilton, Holiday Inn ter veliki in kakovostni gostinski obrati, diskoteke in šole. Proizvajamo mnogo vrst sokov za različne potrebe. Naši kupci so hoteli po vsej Evropi. Od luksuznih hotelov, do hotelov z dvema, tremi ali štirimi zvezdicami. Vsi zahtevajo vrhunsko kakovost in naravne sokove. Naš osnovni izbor je sestavljen iz naravnih sadnih sokov, čim manj obdelanih in iz najbolj kakovostnega sadja. Vrste in okusi se neprestano dopolnjujejo. Začeli smo z osmimi vrstami, zdaj jih je med 120 in 130. Trendi so v vedno bolj naravnih, nesladkanih, nizkokaloričnih in čim manj obdelanih sokovih. Seveda je naloga proizvajalcev, da so poleg tega še okusni, sveži in zanesljivi. Ni namreč samoumevno, da so sokovi, ki so narejeni brez dodatkov, dobri in dobrega okusa. V doseganje odličnosti neprestano vlagamo veliko razvojnih potencialov. Imamo vrhunske živilske razvojnike v proizvodnji sokov in na njihov prispevek smo zelo ponosni. Odkodpridobivate surovine? Surovine za proizvodnjo dobavljamo neposredno od pridelovalcev po svetu, kar nam omogoča nadzor nad kakovostjo in večji vpliv na nakupne pogoje. Surovino (zgoščeno sadje-koncentrat) pridobivamo iz vseh celin. Vrhunsko pomarančo dobimo iz Brazilije, jabolka so najboljša iz Slovenije in Avstrije, ananas iz južne Afrike... Sadje torej kupujemo po vsem svetu, odvisno od tega, kje so dobre razmere za uspevanje kakovostnega sadja. Iz tega sadja potem v posebnih vakuumskih postopkih vzamejo čim več vode in tako imenovani koncentrat sadja (koncentrirano sadje z manj vode) globoko zamrznjen pripeljejo v naše zamrzovalnice, kjer ga skladiščimo. Lani jubilej izgradnje društvenega doma, letos krajevne šole v Mekinjah Po stoletju doslej: prenova, spodbudna za danes, obetavna za naprej Letos, ko mineva okroglih sto let od izgradnje šolskega poslopja v Mekinjah, šolanje učencev nižjih razredov kamniške Osnovne šole Frana Albrehta v mekinjski podružnici dobiva nove možnosti. Častitljiva stavba, katere prag so prestopale mnoge generacije šolarjev in šolnikov, je bila v minulem poletju naposled deležna prenove in pridobitev, ki so obetavne - tako za aktualno zasedbo mladeži v šolskih klopeh in pedagoškega osebja kot za tiste, ki bodo v začetne stopnje učno-vzgojnega procesa v tej krajevni skupnosti vključeni v prihodnosti. V zaporedju dveh let je to druga stoletnica, ki zaznamuje širše področje omike v Mekinjah: lani je minilo sto let od izgradnje krajevnega društvenega doma, letos bo ob bližnjem prazniku krajevne skupnosti slovesnost posvečena jubileju šole in šolstva. Ne zgolj s prireditvijo, temveč tudi z izidom Mekinjskega zbornika: prispevki v njem ob mnogih zgodovinskih podatkih prinašajo številne krajevne posebnosti in zanimivosti, povezane z nekdanjim in današnjim utripom raznovrstnih dejavnosti pod okriljem mekinjskešole in društvenega doma. Pohvalno in razveseljivo je, da sta kljub težkim časom za investicije, zlasti na področju kamniškega šolstva, ki se je znašlo pred zahtevnimi projekti izgradnje mestnih šol, vodstvi Občine Kamnik in matične osnovne šole Frana Albrehta uresničili dolgoletne načrte prenove podružnične šole v Mekinjah. Stoletno poslopje je tako letos dobilo novo ostrešje in kritino, pomembna pridobitev so dodatni večnamenski prostori v mansardi, stara okna so zamenjana z energetsko varčnejšimi, prenovljeno pročelje nadeva šoli prijaznejšo zunanjo podobo. Vse to, ob postopnih pridobitvah, ki jih je bila stavba deležna v zadnjih letih - med nje spada tudi urejena obšolska okolica -, prispeva in spodbuja h kakovosti učno-vzgojnega procesa, h kateri more in mora stremeti vsebina, ki naj ji ta »posoda« služi. Vtem smislu je letošnji šolski jubilej zaznamovan z vrsto dodatnih aktivnosti, z raznoterimi vsebinskimi poudarki, pri Kamniško podjetje Nektar Natura je osvojilo prestižen naziv Gazela osrednje Slovenije 2012. Za naš časopis smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Tomažem Lahom. Ves svet govori o krizi, a podatki vašega podjetja kažejo rast prihodkov. Kako se skupaj s sodelavci, zoperstavljate krizi? Koliko se pri delu poznajo težave z letinami, kakšno je razmerje med kakovostjo in ceno? Menim, da za veliko večino Slovencev kriza ni usodna. Želim si da bi bilo v Sloveniji čim manj socialno šibkih. To lahko dosežemo le s tem, da so podjetja čim bolj uspešna. Menim tudi, da se v Sloveniji preveč posvečamo slabim primerom namesto dobrim. Veliko podjetnikov in podjetij tudi v teh časih posluje odlično. Večina zato, ker so želela postati mednarodno konkurenčna in so tudi v kriznih časih v dobri formi. Je pa zaradi krize vsem oteženo poslovanje. Težji je dostop do sredstev, ker banke trpijo zaradi nepoštenih kreditojemalcev. To, kar se je dogajalo v preteklosti, je zelo slabo za blaginjo naroda. Upam, da se bo politična klima čim prej osredotočila v razvojne projekte, ne pa v razčiščevanje preteklosti. Za nazaj težko kaj popravimo, treba je gledati naprej. V času gospodarske krize podjetje občuti pritisk na znižanje cen točilnih naprav, prilagoditi se moramo daljšim plačilnim rokom strank, povečani možnosti neplačila in dražjim bančnim posojilom. Temu smo se prilagodili z večjimi naložbami v razvoj, ki zagotavlja kakovostnejše storitve našim kupcem. Poslovanje na tujih trgih, finančna stabilnost in velik obseg poslovanja nam omogočajo tudi boljše nabavne pogoje. Ste zelo ambiciozni. Pravite, da imate cilj postati najboljši na svojem področju, iz svojega podjetja bi radi naredili multinacionalko. Kako daleč ste pri uresničevanju tega cilja? V bistvu multinacionalka pomeni prisotnost na več mednarodnih trgih. To smo že, vendar smo še majhni. Predvsem želimo, da v Nektar Naturi izboljšujemo konkurenčnost, izboljšujemo odnose med sodelavci in da vsi zaposleni v Nektar Naturi živijo skupno vizijo: Biti najboljši v svojem delu. To je tudi edini recept za uspešnost. Na podelitvi nagrade ste povedali: »Čim prej naredi čim več napak, da boš lahkopotem čimprej uspel.« Kakšne napake ste delali na začetkupo-slovnepoti? Citat je treba tolmačiti tako, da je za vsakega pomembno, da gre skozi obdobje učenja čim hitreje in da se iz napak tudi nauči, pridobi izkušnje in jih s pridom uporablja. Napak je bilo več. Če pogledam kronološko, sem najprej podcenjeval vpliv razpada Jugoslavije na poslovanje. Razvijal sem posel v Srbiji, kar so nam onemogočili etnični spori nekdanjih republik. V trenutku se ni dalo več poslovati in zame je to pomenilo propad ene mojih prvih podjetniških idej. Naslednja napaka je bila, da sem šel v partnerstvo na zaupanje, da se bodo stvari zares tudi napisale, pa sem bil izigran. V Nektar Naturi sem na začetku poti podcenjeval mednarodno konkurenco, včasih me je zapeljala obljuba po velikosti potencialnih poslov. Sčasoma se človek nauči, da je treba premišljeno in skrbno načrtovati prihodnost. To pride z leti. V enem pogovoru ste tudi izjavili, da bo potrošnik dolgoročno zaradi krize na boljšem. Menite, da vaše videnje trga v prihodnosti deli premalo kam-niških/slovenskihpodjetij? Mislim da ne. Je pa vsem nam težje kot včasih, ker smo v dobi varčevanja. Potrošnik pa bo na dolgi rok na boljšem, ker bodo obstala le najboljša podjetja, ki bodo ponujala boljše proizvode in storitve. Ti ne bodo nujno cenejši, bodo pa zagotovo kakovostnejši. V tej krizi je najbolj konkurenčno nemško gospodarstvo, ki pa ni najcenejše. Prav je tudi, da se zavedamo, da spadamo med najbogatejšo manjšino svetovne populacije. Na tem je potrebno graditi. Kakšenje vašpogled na gospodarsko situacijo kamniške občine? Kako se počutite v Kamniku? S čim ste z/adovoljni, kaj bi spremenili? V Kamniku se počutimo odlično. To je za podjetje Nektar Natura dom. Predvsem nas veseli, da ima občinska uprava več posluha za gospodarstvo in čutimo, da nam želijo ponujati okolje, v katerem se bo Nektar Natura razvijala in s tem tudi pozitivno vplivala na družbo v tej sredini. Posebej bi pohvalil vse sosede, ki nas kljub vplivu na njihovo življenje dobro sprejemajo in nam želijo vse najboljše. Mislim, da se Kamnik zaveda, da je čim več uspešnih podjetij za Kamnik nuja. Le tako lahko mladi pričakujejo pozitivno prihodnost in razvoj. Vimenu bralcev iti sodelavcev časopisa Kamniški občan -vam želim še veliko uspešnih poslovnih načrtov in ciljev! Srečno na izboru Slovenska Gazela 2012! BOJANA KLEMENC katerih sodelujejo učenci, učitelji, starši šolarjev in krajani, dejavni na različnih področjih. Nenazadnje obletnica predstavlja tvorno vez s celotno krajevno skupnostjo; kot priložnost, »da sta šola in lokalna skupnost skozi različne aktivnosti in projekte odkrili žlahtne možnosti za sodelovanje, kar povečuje vrednost šole in kraja, v katerem se nahaja«, kot pomenljivo zapiše v predgovoru k zborniku »Od Doma do šole« ravnatelj OŠ Frana Albrehta Kamnik Rafko Lah. Mekinjski zbornik, ki sta ga uredili Jana Svetec in Andreja Humar Gruden, s prispevki na več kot tristo straneh sicer povzema pestro krajevno šolsko, kulturno in športno dogajanje v preteklosti. Mekinje tokrat prvič prihajajo do tovrstne publikacije, zato ni odveč poudarek, ki ga uvodoma bralstvu vsozaložnikovem imenu namenja predsednik KS Mekinje Matej Slapar: želja, »da krajanke in krajani v njem najdete odlomek ali fotografijo, povezano z vami, vašimi družinami ali prijatelji. Zbornik je poln vsebin, povezanih s pripetljaji, ljudmi in dogodki v Mekinjah, zato bo ta knjiga lahko tudi podlaga za morebitno prihodnje strokovno delo na temo našega kraja.« Dodati velja, da si knjižna izdaja »mekinjske kronike« na stoletni poti »od doma do šole« obeta tudi drugo bralstvo, saj si zanesljivo zasluži pozornosti tudi od drugod. In takšno pozornost organizatorji in nastopajoči, sedanji in nekdanji učenci mekinjske šole različnih starosti, poklicev in talentov, pričakujejo tudi na uradni slovesnosti ob jubileju šole, ki bo obeležila tudi letošnji praznik Krajevne skupnosti Mekinje. Prireditev bo ob mekinjski šoli v soboto, 13. oktobra, popoldne; tako k domačinom kot gostom pa je tudi po tej poti naslovljeno povabilo z iskreno dobrodošlico! Obnovljena cesta skozi vas Hruševko 20. septembra je župan Marjan Šarec skupaj s podžupanom Damjanom Hribarjem, predsednico Krajevne skupnosti Šmartno vTuhinju Tatjano Cevec Drolc in svetnikom Jožetom Korošcem uradno odprl del obnovljene lokalne ceste skozi vas Hruševko. Obnovljenih je 150 metrov ceste, dela je opravilo Komunalno podjetje Kamnik in sicer: zamenjavo posteljice in tamponskega sloja v skupni debelini 50 cm, ureditev meteornega odvodnjavanja površinsko z muldami in globinsko s kanalizacijskimi cevmi in jaški, asfaltiranje z enoslojnim asfaltom v debelini 7 cm in izdelava bankin. Vrednost investicije pa je znašala približno 20.000 evrov. Uvodni pozdrav je zbranim namenila predsednica Krajevne skupnosti Šmartno vTuhinju Tatjana Cevec Drolc, svetnik Jože Korošec, pobudnik obnovitve te ceste, pa se je krajanom zahvalil za potrpežljivost. Župan Marjan Šarec je vsem krajankam in krajanom ob obnovi dela ceste iskreno čestital ter poudaril, da se bo Občina še naprej trudila sanirati ceste kljub omejenim finančnim sredstvom. nektar nci furo 4 5. oktober 2012 MED NAMI Kamniški OBČAN Dan GRS Kamnik ob 90-letnici organiziranega reševanja na Kamniškem Zbrali veliko, a še ne dovolj V Kamniški Bistrici ob gostišču Pri Jurju je minulo soboto, 15. septembra, potekal Dan gorske reševalne službe Kamnik. Prireditev je bila posvečena 90-letnici organiziranega reševanja na Kamniškem, glavni namen dogodka pa je bilo zbiranje sredstev za novo intervencijsko vozilo. Tega so reševalci kupili letos poleti, ko se je tudi rodila ideja o prireditvi. Sami so namreč uspeli zbrati približno 15.000 evrov, zmanjkalo pa jim še okoli 10.000 evrov. Gorsko reševanje ima v gorah nad Kamnikom dolgo tradicijo, saj so še pred uradno ustanovitvijo Postaje za gorsko reševanje Kamnik v letu 1922 domačini, še posebej tisti, ki so živeli tik pod vznožjem, nesebično pomagali vsem, ki so v Kamniško-Savinj-skih Alpah potrebovali kakršnokoli pomoč. Dolgoletno tradicijo danes nadaljuje 56 članov (od tega 31 reševalcev z licenco), ki so lani so v 26 posredovanjih opravili 719 ur prostovoljnega brezplačnega reševalnega dela. V letošnjem letu so izvedli 19 intervencij, pet posredovanj pa so si delili s sosednjimi društvi. Pri petih intervencijah je sodeloval helikopter. Zadnji dve reševanji so opravili v nedeljo, 9. septembra. Popoldansko reševanje je potekalo na Veliki planini, v zahtevnem nočnem reševanju alpinista, ki se je poškodoval v sestopu po preplezani smeri v steni Rzenika, pa je sodelovalo kar 17 reševalcev. V zdravniško oskrbo so ga predali v zgodnjih jutranjih urah ponedeljka. Svo^e sposobnosti so mnogi obiskovalci lahko preizkusili na mobilni plezalni steni Planinske zveze Slovenije, kije nova pridobitev ene izmed največjih organizacij v slovenskemprostoru. Po besedah Janeza Kosca, inštruktorja Društva GRS Kamnik, je značilnost letošnjih reševanj težavnost in napornost predvsem v zimskem in spomladanskem času: »Začelo se je že z januarjem z zahtevno nočno intervencijo pod planino Kisovec. Najbolj naporno reševanje je bilo gotovo marca, ko smo izpod Skoka na poti proti domu na Korošici uspeli najti, oskrbeti in v dolino prenesti hudo poškodovanega fanta, ki si je pozneje odlično opomogel. Takšnih reševanj je bilo letos presenetljivo veliko. Sicer je za Društvo GRS Kamnik, ki pokriva območje Kamniških Alp in meji na GRS Kranj, Jezersko, Celje in Ljubljana, značilno več gor-niških kot pa ne-gorniških nesreč. Teh je največ na območju Velike planine. Letos smo imeli 13 poškodovanih, štirje so bili nepoškodovani, dva primera pa sta bila smrtna, eden v gorah, drugi pa v dolini.« Kot je povedal predsednik Društva GRS Kamnik Franc Miš, je za uspešnost dela gorskih reševalcev med drugim potreben hiter pristop do ponesrečenca in nato varen prevoz do ustrezne zdravstvene ustanove, za kar poleg helikopterja še vedno v večini primerov potrebujejo zanesljivo terensko vozilo: »Nemalokrat se zgodi, da z vozilom, s katerim razpolagamo, ne moremo optimalno opraviti svojih nalog, zato smo se odločili za nakup še enega, prepo-trebnega intervencijskega vozila. S tem bomo močno dvignili svojo operativnost, predvsem pa ponesreče- nim zagotovili še učinkovitejšo pomoč in oskrbo, kar je naš glavni cilj in namen. Ker so nam edini vir financiranja sredstva, ki jih dobimo iz proračuna in od Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, -vsa pa porabimo za svoje operativno delovanje, bomo do prepotrebnega nakupa prišli s pomočjo -vseh, ki podpirajo našo dejavnost in se zavedajo pomena našega človekoljubnega delovanja. Vsem donatorjem smo člani Društva GRS Kamnik hvaležni, še bolj pajim bodo hvaležni tisti, ki bodo Z novim intervencijskim vozilom deležni našepomoči.« Prireditev je obiskal^ tudi kamniški župan Marjan Šarec: »Vem, da se člani GRS Kamnik izjemno trudijo, so srčni prostovoljci, ki dajejo svoj čas, trud, znanje in vse, kar bi lahko še naštevali za to, da so naše gore varnejše. Zdaj, ko so kupili novo vozilo, so še bolj operativno sposobni. To službo, tako kot gasilce in vse druge reševalske službe v občini, podpiramo in pozdravljamo ter se bomo še naprej trudili, da bi se lahko čim bolje posvečali svojemu poslanstvu.« Na prireditvi v Kamniški Bistrici se je zbralo okrog 700 obiskovalcev. Predstavile so se številne službe, ki nesebično pomagajo ljudem v stiski: gasilci, policija, jamarji, NMP, civilna zaščita in gorska reševalna služba. Da ni bilo nikomur dolgčas, so na prostoru »piknik plača« gostišča Pri Jurju poskrbeli organizatorji s številnimi aktivnostmi in animacijami, ki so bile še posebej zanimive za otroke. Za družabni del sta poskrbela ansambel Grintovci in Podok-ničar, gostinec Marjan Jeraj pa za okusno hrano. Ves izkupiček srečelova z bogatimi dobitki je bil namenjen novemu intervencijskemu vozilu. Potekala so tudi tekmovanja iz različnih planinskih veščin, kjer so obiskovalci preizkusili svoje motorične sposobnosti, ravnotežje in iznajdljivost. Bogato dejavnost ponovno predstavili v knjigi Na področju publicistike pa so aktivni tudi kamniški gorski reševalci. Ti so osemdesetletno zgodovino Postaje GRS Kamnik leta 2002 zapisali v bogati knjigi Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, ki jo je s pomočjo sodelavcev Ceneta Griljca, Vlasta Kopača, Mira Štebeta in Toneta Škarje uredil gorski reševalec in Vosrednji točkiprograma so člani GRS Kamnikprikazali reševanjepadalcev z dreves s pomočjo tirolske žičnice. Na vajije sodelovalo 12 gorskih reševalcev, trije so splezali na tri drevesapribližno osem metrov visoko inpoškodovano »padalko« uspešnoprenesli na trdna tla. zdravnik letalec France Malešič. Za 90-letnico so se v Društvu GRS Kamnik odločili, da bodo svojo bogato dejavnost ponovno predstavili v novi knjigi. Urednica, ki je zbrala in uredila vsa besedila, Irena Mušič Habjan, je povedala, da vsebinsko zasnova zbornika temelji na izboru naročenih prispevkov članov društva in mnogih zgodb: »Poglavje o zgodovini gorskega reševanja na Kamniškem smo dopolnili z vsebinami, ki v prejšnji izdaji knjige niso bile zajete, nekatere dogodke smo na novo odkrili v zadnjem desetletju. V osrednjem delu knjige smo podrobno predstavili društvo, drugi del pa predstavljajo osebne zgodbe reševalcev iz reševalnih akcij, njihova občutja pri tem delu.« S knjigo želijo nagovoriti obiskovalce gora, da skrbijo za lastno varnost, se sami izobražujejo, da so gore lepe - včasih pa malo manj, in da so v dolini gorski reševalci, ki brez oklevanja priskočijo na pomoč in za to ne zahtevajo in ne želijo nobenega povračila. Ob zaključku prireditve je organizacijski vodja Matjaž Ravnikar povedal, da so z odzivom zadovoljni, čeprav niso imeli veliko časa za pripravo dogodka: »Prireditev je ena od mnogih, ki jih letos prirejamo v sklopu naše 90-letnice. Mor- KatjaKrasko Štebljaj: »Ponosna sem, da je moj sodelavec član GRS Kamnik in kadar ima kakšne nočne intervencije v družbi z veseljem podpremo, če kasneje pride v službo. Sama sem navdušena hribovka. Imam srečo, da me še nikoli niso reševali, me pa seveda zanima njihovo delo, ker se mi zdi, da vse premalo vemo o gasilcih, policistih in gorskih reševalcih. Vse te službe jemljemo za nekaj samoumevnega, pa zagotovo niso. Gorski reševalci so vedno na voljo in to brezplačno, prostovoljno in z obiskom take prireditve želim podpreti njihovo dejavnost. Z delom GRS Kamnik sem seznanjena, saj spremljam njihovo spletno stran. Običajno pogledam fotografije in opise z reševanj, poznam tudi njihov prispevek v knjigi ob stoletnici gorskega reševanja v Sloveniji. Tu sem v spremstvu družine in prijateljev, vsi smo hribovci. Po dolgih letih abstinence sem nabrusila roke na mobilni plezalni steni. Ideja Planinske zveze, da stena kroži, se mi zdi zanimiva promocijska Pridružite se krvodajalcem 15. in 16. oktobra Tudi letošnji poletni meseci na Rdečem križu niso bili nič manj aktivni kot prejšnja leta. Še preden smo izvedli drugo krvodajalsko akcijo, smo prvo junijsko soboto na naši tradicionalni krvodajalski proslavi podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem in aktivistom. Krvodajalske akcije se je konec drugega junijskega tedna udeležilo preko 300 krvodajalcev. Ker se recesija še vedno nadaljuje in so socialne stiske sokrajanov iz dneva v dan večje, jim po naj- boljših možnih močeh skušamo po-magatii z razdeljevanjem prehran-skih artiklov, rabljenih oblačil, prav šolajočim otrokom naših prejemnikov smo podarili zvezke, barvice, svinčnike, šestila, risalne bloke,..., pred kratkim pa smo tudi poskrbeli za manjšo ozimnico, saj smo jim razdelili krompir. Vsega tega ne bi mogli storiti, če med nami ne bi bilo dobrih ljudi, ki s svojimi prostovoljnimi prispevki pomagajo, seveda so prispevki še vedno več kot dobrodošli, lahko jih nakažete na naš račun št. 02312-0011158889 s pripisom »prostovoljni prispevek«, še vedno pa lahko darujete tudi del dohodnine - vtem primeru nas pokličite (tel.: 8311-697) in poslali vam bomo »zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije«. Rdeči križ Slovenije je vtem času pričel z izvajanjem akcije »Lepo je deliti«, s katero skušajo pridobiti sredstva za nakup dodatnih pre-hranskih artiklov. Seveda smo tudi letos izvedli zdravstveno socialna letovanja. V da smo glede na lepo vreme in dobro medijsko pokritje pričakovali malo več ljudi. Pohvaliti moram dober odziv posameznikov in podjetij, ki so prispevala darila za srečelov.« Čeprav so na prireditvi prodali kar 1050 srečk in je Občina Kamnik poleg rednih prispevkov GRS Kamnik obljubila tudi 2.000 evrov, jim žal z zbranimi sredstvi ne bo uspelo poplačati vsega dolga za nakup novega vozila. Vendar kamniški gorski reševalci ostajajo optimisti, da bodo zbrali potrebna sredstva (nakazila na transakcijski račun št.: 0231 2003 5354 472, pod sklic 2012 s pripisom: pomoč pri nakupu intervencijskega vozila), zadali pa so si tudi že nove naloge: ureditev društvenih prostorov. GRS Kamnik je namreč še vedno najemnik v stavbi kamniške Veterine. Za GRS Kamnik VLADIMIR HABJAN zadeva. Danes me je najbolj pritegnila tehnična vaja, mojega sina Lovra pa najbolj fascinirajo vozila, tako gasilska kot reševalska.« Marta Berlec: »Prihajam z osnovne šole Šmartno, kjer imamo organizirane planinske urice. Danes nas je tu blizu 50. Dela GRS Kamnik ne poznam preveč. V okviru planinskih uric smo sicer imeli praktični prikaz te dejavnosti, vendar ne preveč podrobno. Danes je bilo precej bolj temeljito in praktično. Delo gorskih reševalcev se mi zdi sicer težko, odgovorno in z dobro voljo, moram jih zelo pohvaliti. Podpiram njihovo dejavnost in upam, da je ne bom nikoli rabila.« Nejc Trobevšek (12 let): »Sem iz planinske skupine OŠ Stranje. Delo gorskih reševalcev poznam bolj iz teorije, danes pa sem ga spoznal tudi praktično. Gorski reševalci morajo plezati, znati oživljati in še marsikaj drugega. Najbolj mi je bilo všeč oživljanje, preskusil sem se tudi na plezalni steni in pri hoji na napeti vrvi.« OKTOBER 2012 KINO SPORED MESTNI KINO DOMZRLE treh izmenah je letoval 101 otrok, karje manj kot prejšnja leta. Pripravljamo pa se na letošnjo zadnjo krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 15. in 16. oktobra med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik, Fužine 10. Kot smo že večkrat poudarili, je krvodajalec lahko vsak, ki je star 18 let, ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, s seboj na odvzem pa prinesti osebni dokument s fotografijo, po odvzemu pa zaužiti malico, ki jo pripravijotransfuzijci. Pridružite se in z delčkom sebe pomagajte tistim, katerih življenja so odvisna od darovane krvi. LIDIJA ZAGORC I 18:00 I UMETNIK | ZA ZAMUDNIKE 20:00 I KRALJESTVO VZHAJAJOČE LJUNE I 17:00 I HIŠA PRAVLJIC I sinhronizorano, 5+ I SOBOTNI DRUŽINSKI FILM I 20:00 I UMETNIK | ZA ZAMUDNIKE I 20:00 I CEZAR MORA UMRETI abonma FILMSKI I CIKEL ITALIJANSKEGA FILMA I 18:00 I CEZAR MORA UMRETI CIKEL ITALIJANSKEGA FILMA I 20:00 I SLEPE STENE: LJUBEZEN V VIRTUALNI DOBI I 18:00 I SLEPE STENE: UUBEZEN V VIRTUALNI DOBI I 20:00 I CEZAR MORA UMRETI CIKEL ITALIJANSKEGA FILMA I 17:00 I BONOBO BENI | podnapisi, 7+ I SOBOTNI DRUŽINSKI FILM I 20:00 I SLEPE STENE: UUBEZEN V VIRTUALNI DOBI I 18:00 I IMAMO PAPEŽA CIKEL ITALIJANSKEGA FILMA I 20:00 I MEDTEM KO SI SPALA I 18:00 I IMAMO PAPEŽA CIKEL ITALIJANSKEGA FILMA I 20:00 I MEDTEM KO SI SPALA I 17:00 I SKRIVNOST IZ KELLSA | podnapisi, 7+ I SOBOTNI I DRUŽINSKI FILM 20:00 I IMAMO PAPEŽA CIKEL ITALIJANSKEGA FILMA I MESTNI KINO DOMŽALE boste našli v Kulturnem domu I Franca Bemika | Ljublj'anska 61, Domžale 11.01722 50 50 I www.kd-domzale.si I 18:00 I IME Ml JE U 20:00 I HARD GRIT I VEČERI GORNIŠKEGA FILMA 17:00 I POGUM I podnapisi, 8+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM O MestmKino | Domžale 5 PET 6 SOB 8 PON 11 ČET 12 PET 13 SOB 18 ČET 19 PET 20 SOB KULTURA 5. oktober 2012 5 Res je, da gre za gledališče in ne za resnično življenje, kar pa je v resnici tudi tisto, kar poskuša ulična umetnost ustvariti na ulici - gledališče v okolju resničnega življenja. Metafora vojne je v uli- čni predstavi Mati Korajža sicer temačna, a globoko občutena. Zagotovo je predstava pustila pečat pri gledalcih in sodelujočih. Bojana Klemene Foto: Klemen Brumec Brechtova Mati Korajža predpremierno zaživela na Šutni ne in ljudi, ki so hote ali nehote vpleteni vanjo, se zdi še kako aktualna, posebej zaradi posledic krize, ki trenutno vlada v svetu. Ravno tako je podoba vojaške branjevke, ki po svetu vleče svoj voz, zelo ulična. Srž predstave je bil obrnjen v politično sedanjost, tudi v naši deželi se vse hujša družbena razklanost raz-plamti v oboroženi konflikt. Predstava je bila popotna in se je premikala skupaj z gledalci, ki so bili vključeni v dogajanje. Osnovo je predstavljal voz Matere Korajže, vojaške branjevke. Vendar ta voz ni bil dejanski, posebej za to prirejen tricikel je s premikanjem po ulici le povezoval posamezne prizore predstave, predstavljal sceno, ki so jo z večjimi in manjšimi posegi oblikovali posamezni akterji, kot so Mati Korajža s svojimi otroki, veliki general, glasniki in vojska, ki so z različnimi intervencijami posegali v prostor. Gledalci kot povezana celota so se v nekem trenutku, tako kot akterji, razdelili v dve Ulični spektakel Mati Korajžaj kije bil predpremierno uprizorjen na kamniški Sutni,je bila popotna predstava, ki seje premikala skupaj z gledalci in jih vključila v samo dogajanje. skupini. Vsaka s svojimi motivi, parolami, simboli, a zanimivo, z vzklikanjem podobnih gesel, s katerimi se poistovetita. Vse je kazalo, da bo prišlo do konfrontacije, do dejanskega spopada... A v tistem trenutku so se na sceni pojavila dekleta, ki so bodrila zmagovalce, jih posula s cvetjem. Kar je še pred nekaj trenutki nakazovalo spopad, se je sprevrglo v prešerno zabavo, v osvoboditveni ples, vsi so slavili, le Mati Korajža je zapustila prizorišče. Predstava z močno poudarjenimi vizualnimi elementi, denimo nenavadnimi stroji, močnimi kostumi in impresivno glasbo, je pustila globok vtis pri gledalcih. V četrtek, 27. septembra, popoldan se je na Šutni zares dogajalo. Ulični spektakel Mati Korajža, ki je nastal po motivih istoimenske drame Bertolda Brechta, je oživel staro mestno jedro in navdušil gledalce. Koproducent ulične predstave Mati Korajžaje bil tudi kamniški KD Priden možic, med nastopajočimi pa ni manjkal vedno zabaven in prepričljiv Goran Završnik. Postavitev Matere Korajže na ulico Izziv je postaviti na ulico predstavo, narejeno po tekstualni predlogi. Pa tudi tema voj- Priprave na predstavo potekale v Kamniku Teden dni pred četrtkovo predpremiero je bil Dom kulture Kamnik poln vrveža najboljših slovenskih gledaliških umetnikov. Pod streho osrednje kamniške kulturne ustanove in v njeni okolici je nastajal ulični spektakel Mati Korajža, v katerem so zaigrali tudi Kam-ničani. Po več kot desetletju so združile moči številne slovenske ulično-gledališke skupine. Vodja Gledališča Ane Monro Goro Osojnik je povedal: »Pod isto streho z umetniki z vsega sveta preživimo skupaj ves dan. O produktivnosti ni nobenega dvoma, ideje vrejo na dan z vseh strani. Kljub kratkemu času imamo možnost, da vse tudi takoj preizkusimo, vidimo, kaj deluje, kaj ne in iz tega se počasi sestavljajo koščki celostne podobe naše Matere Korajže.« Režiserja in umetniška vodja projekta sta bila Vida Cerkvenik Bren in Jaša Jenull. Popotno predstavo, ki se premika skupaj z gledalci, je v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) pripravilo gledališče Ane Monro, kot koproducenti pa so sodelovali tudi kamniški KD Priden možic, ljubljanski KUD Ljud, EPK 2012 in nastopajoči iz najvidnejših slovenskih uličnih gledališč in tudi iz tujine, predvsem Litve, Turčije in Bolgarije. Pohodna ulična predstava govori o vojni branjevki, ki po izgubi svojih otrok potuje med različnimi bojišči tridesetletne vojne. Skoraj 40-članska zasedba je odlično predstavo predpremierno uprizorila v Kamniku, premier-no pa v Mariboru in Ljubljani. Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, Kamnik Sreda, 10. oktober 2012 ob 19. uri Brezčasna podoba - odprtje razstave del slikarja Iveta Šubica V glasbenem programu bodo nastopili učenci diatonične in klavirske harmonike Glasbene šole Kamnik. ŠOLA IDEJ Šutna 35, Kamnik Petek, 5. oktober 2012, ob 18. uri Ob Tednu otroka odprtje otroške likovne razstave »Tam, kjer sem doma«. Razstava bo na ogled do 5. novembra 2012. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK www.kam. sik.si. 01 320 55 86 Torek. 9. oktobra, ob 19. uri. dvorana Matične knjižnice Kamnik Predstavitev knjižne zbirke Vodnarji, avtorice Emi Vega. Vodnarji je zbirka štirih knjig, krajših romanov, ki se dotikajo medsebojnih odnosov, iskanja smisla bivanja na tem planetu, medsebojne povezanosti in soodvisnosti. Sreda. 10. oktobra, ob 19. uri. Matična knjižnica Kamnik (čitalnica) SREČANJA s knjigo: Zuya Pirzad: Trpek okus kakijev Zgodbe iz knjige, ki opisujejo popuščanja in prilagajanja, izživete in neizživete predstave in želje ter različna pričakovanja, tako žensk kot moških, so pravzaprav kakor kakiji - enkrat sladke, drugičtrpke. (Gaja Kos, Nedelo) Vodi: IvankaUčakar Četrtek. 18. oktobra, ob 17. uri v Šoli Šmartno v Tuhinju (knjižnica) SREČANJAs knjigo: Polde Bibič: Igralec Kakšno je življenje za kulisami gledališča, izjemno doživeto in življenjsko, pripoveduje v knjigi legenda slovenskega gledališča in filma Polde Bibič. Vodi: Barbara Božič V oktobru 2012ie Študentski klub v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik pripravil POTOPISNI PREDAVANJI: Kje: Matična knjižnica Kamnik Kdaj: sreda, 10. oktober, ob 19.00 Kdo: DarjaTadič Kaj: VENEZUELA Kje: Knjižnica Komenda Kdaj: sreda, 17. oktober, ob 19.00 Kdo: Dušan Prašnikar Kaj: TREKING PO PATAGONIJI ZAVOD ZA TURIZEM IN SPORT V OBČINI KAMNIK www.kamnik-tourism.si01 831 82 50 Sobota. 13. oktober 2012. ob 9.30 4. VERONIKINTEK Tek po ulicah starega mestnegajedra. Tek šteje za Tekaški pokal občine Kamnik in Občinsko prvenstvo v uličnem teku. Start in cilj: Glavni trg Kamnik DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org 031 775 700 ali 01 839 76 06 Do ponedeljka. 15. oktobra 2012 Dom kulture Kamnik in KD Priden možic VPIS ABONMAJEV DOMA KULTURE KAMNIK ZA SEZONO 2012/13 Maistrov abonma - abonma za gledališke sladokusce. Več informacij o predstavah in vpisu na: www.domkulture.org. Sobota. 6. oktobra 2012. ob 19.00 LETNI KONCERT MePZ ODMEV Gostje koncerta: Učiteljski pevski zbor Emil Adamič Vstop prost! Torek. 9. oktobra 2012. ob 20.00 v Klubu Kino dom KD Priden možic SAUND! Improvizacijska miniaturka Igrata: Goran Završnik in Juš Milčinski Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Priporočamo rezervacijo miz preko 031 775 700 ali info@domkulture.org. Ponedeljek in torek. 15.in16. oktobra 2012. od 7.00 do 13.00 Območnozdruženje Rdečega križa Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA Torek. 16. oktobra 2012. ob 20.00 v Klubu Kino dom KD Tuhinj AVDICIJA Komedija Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Priporočamo rezervacijo sedežev preko 031 775 700 ali info@domkulture.org. Petek. 19. oktobra 2012. ob 19.00 v Klubu Kino dom Vezal - zavod, Kamnik OKREPČEVALNICA ZA PARTNERJE IN STARŠE Ko vzgoja postane razlog za izgubo stika v partnerstvu Ciklus brezplačnih predavanj in treningov več na: www.vezal.si Torek. 23. oktobra 2012. ob 20.00 v Klubu Kino dom VEČER STAND UP KOMEDIJE Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Priporočamo rezervacijo sedežev preko 031 775 700 ali info@domkulture.org. Sreda. 24. oktobra 2012. ob 17.00 Angleška gledališka skupina ŠCRM Kamnik MAMMA MIA! Muzikal Zaključena prireditev Sreda. 24. oktobra 2012. ob 20.00 Angleška gledališka skupina ŠCRM Kamnik MAMMA MIA! Muzikal Vstopnina: 5 eur Četrtek. 25. oktobra 2012. ob 18.00 Mini teater Ljubljana SNEGULJČICA Lutkovna predstava Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 5 eur Petek. 26. oktobra 2012. ob 20.00vKlubu Kino dom KUOD Bavani. Arabska hitra kuhinja in KDPM ORIENT HAFLA Arabskivečers kulturnim programom in kulinaričnimi dobrotami Vstopnina: 20 eur Obvezne rezervacije na: natasa.kocar@gmail.com ali 041 826 372. Rezervacije in prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek od 9.00 do 17.00. tel.številka: 031 775 700 e-pošta: info@domkulture.org in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV. MIKLAVŽ Nedelja. 14. oktobra. od10 ure dalje PRIKAZ STARIH KMEČKIH OPRAVIL NA GORI PRI SV. MIKLAVŽU; informacije 041/223-631, Jože MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Sobota. 6. oktobra, od 10.00 dalje Festival umetniških delavnic na Šutni za vse, ki jih zanima umetnost in ustvarjanje. Vstopnine ni. Organizirata prostovoljcavokviru MC Kotlovnica, www.kotlovnica.si BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5 Nedelja. 21.oktober 2012. od 14. ure dalje ČIPKARSKO POPOLDNE PRAŠNIKARJEV DVOREC Neveljska pot 13b, Mekinje priKamniku Sobota. 20. oktober in nedelja. 21. oktober OSNOVNI SEMINAR CORE-ŠAMANIZMA Seminar/delavnico bovodiladr. phil. SylviaWohlfarter, predstavnica in aktivna članica Evropskega dela neprofitne organizacije Foundation for Shamanic Studies. Na osnovnem šamanskem seminarju se udeleženci pobližje spoznajo s »core« šamanizmom in metodami šamana; to je potovanje v nevsakdanjo realnost z namenom reševanja problemov in zdravljenja. Za informacije in prijave pošljite elektronsko pošto: nicole77@me.com. pokličite 031/880 811 (Nicole Drakulič), http://www.shamanicstudies.net 6 5. oktober 2012 POGLEDI Ustavljanje negativnih gospodarskih trendov Na zadnji seji Državnega zbora sem predsedniku vlade Janezu Janši zastavil naslednje poslansko vprašanje: »Spoštovani predsednik vlade, vse od začetka tega leta vlada in parlament vlagata velike napore v zaustavljanje negativnih gospodarskih trendov. Sprejemati moramo neprijetne odločitve. Odločitve, ki nam jih zameri marsikateri volivec, vendar so nujno potrebne za prihodnje rodove. Sam kot poslanec vidim reševanje sedanje situacije v treh korakih: Stabilizacija javnih financ je prvi korak na poti gospodarskega okrevanja. To smo storili z Zakonom za uravnoteženju javnih financ, nadaljevali pa bomo s pripravo proračuna za prihodnji dve leti. Drugi korak k gospodarskemu okrevanju predstavljajo odprava najrazličnejših sistemskih napak in izpeljava strukturnih prilagoditev. Na naših klopeh bosta kmalu pokojninska reforma in reforma trga dela. Pripravljen je že zakon za sanacijo bančnega sistema. Pred nami je še tretji korak, ki je prav tako pomemben za zagon slovenskega gospodarstva. To je spodbujanje investicij. Še posebej se mi zdijo ključne investicije v infrastrukturo. Spoštovani predsednik vlade, v Novi Sloveniji nas zanima, kateri so tisti infrastrukturni projekti, ki jim bo vlada v prihodnjih mesecih posvetila posebno pozornost in storila vse, karje v njeni moči, da čim prej pride do realizacije oziroma začetka gradnje?« Predsednik vlade mi je odgovoril naslednje: »Če pogledamo stanje naših javnih financ in naše proračunske možnosti, potem je jasno, da iz proračunskih sredstev kakšnih velikih investicij ne bo. Edina prioriteta, ki je bila možna znotraj teh krčenj in slabih gospodarskih napovedi, je rezervacija sredstev za lastno udeležbo pri črpanju evropskih sredstev. Evropska sredstva so še vedno znatna iz tekoče finančne perspektive in bodo podobna tudi v finančni perspektivni do leta 2020. Prioriteta vlade je, da evropska sredstva ne ostanejo neporabljena. Misija mednarodnega denarnega sklada opozarja tudi na to, da je potrebno narediti vse, da se izboljša poslovno okolje pri nas in da se izvedejo tudi transparentni postopki privatizacije večjega dela državnega premoženja. To pa je tisti glavni vir kjer [e možno dobiti sredstva za investicije. Tudi za infrastrukturne projekte. Se vedno vemo kakšna je naša energetska bilanca in koliko dodatne energije bomo potrebovali v naslednjih 30, 40 letih. Vemo kje ljudje nimajo cest, ki bi omogočale neko normalno povezavo s tem osrednjim avtocestnim križem. Vemo v kakšnem stanju so slovenske železnice. Vemo kaj so naše potrebe, ko gre za infrastrukturo v javnem sektorju, v zdravstvu, šolstvu in tako naprej. Vemo kaj je tisto okolje, ki ga je potrebno kreirati zato, da bo gospodarski razvoj vtej državi ne samo hitrejši, ampaktudi bolj enakomeren, ker zdaj temu ni tako Vteh časih je treba določiti prioritete in prioriteto, ki na nek način vveliki meri določa možnost financiranja. Torej prioriteto bodo imeli projekti, ki jih je možno financirati iz evropskih sredstev, projekti, ki jih je možno financirati iz koncesij, ki bodo razpisane za upravljanje obstoječega avtocestnega omrežja in projekti, ki jih bo možno financirati s tujimi investicijami. Tudi če za kaj mislimo, da je bolj potrebno, bo treba upoštevati ta vrstni red, ker druge možnosti nimamo,« je na moje poslansko vprašanje odgovoril predsednikvlade. MATEJ TONIN, poslanec Predsedniške volitve bodo 11. novembra Že pete volitve predsednika republike Slovenije bodo 11. novembra letos. Predsednik Državnega zbora Gregor Virant je po podpisu akta o razglasitvi datuma volitev poudaril, da gre za izjemno pomembne volitve. Predsednik republike sicer v Sloveniji nima močnih izvršilnih pooblastil, a se voli neposredno, kar mu daje visoko stopnjo politične in moralne avtoritete. »Predsednik predstavlja državo, simbolizira njeno suverenost in zato upravičeno pričakujemo, da svojo funkcijo opravlja povezovalno in združevalno,« poudarja Virant. 20. avgusta so se začela volilna opravila in z njimi tudi vlaganje kandidatur ter zbiranje podpisov v podporo kandidatom. Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Politične stranke kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili, kandidata pa lahko predlaga tudi več političnih strank. V tem primeru potrebujejo podpise najmanj treh poslancev. Kandidature, ki jim morajo kandidati priložiti soglasje, se bodo lahko vlagale do 17. oktobra, do 22. oktobra pa lahko kandidati soglasje še umaknejo. Seznam kandidatur bo Državna volilna komisija objavila najpozneje do 26. oktobra. Dan volitev je 11. novembra. Vkolikorv prvem krogu glasovanja nihče izmed kandidatov ne bo dobil večine veljavnih glasov, bo sledil drugi krog. Ta bo najverjetneje 2. decembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov. Nekateri kandidati in stranke že lep čas na različne načine nagovarjajo volivce, uradna volilna kampanja pa bostekla 12. oktobra.Trajala bovse do 9. novembra, ko bo nastopil volilni molk. Doslej je kandidaturo na predsedniških volitvah napovedalo že nekaj posameznikov, večina jih namerava kandidirati s podporo volivk in volivcev. V bitki za predsedniški stolček po dosedanjih raziskavah najbolje kaže sedanjemu predsedniku Danilu Türku, ki bo kandidiral s podporo volivcev, nekdanji predsednik SD Borut Pahor kandidira s podporo svoje stranke, ki jo namerava podpreti še s 3000 podpisi volivcev, evropski poslanec Milan Zver pa kandidira s podporo SDS in NSi. Časopis Kamniški občan bo letošnje predsedniške volitve ter priprave nanje spremljal v skladu z zakonom o volilni kampanji, zakonom o medijih, kodeksom novinarske etike in v skladu s programsko zasnovo, ki opredeljuje Kamniški občan kot neodvisen in politično nevtralen časopis. Do zaključka volitev v časopisu Kamniški občan ne bomo objavljali nenaročenih člankov, zapisov, pisem bralcev, mnenj, pogledov, stališč, ki bi, po presoji uredništva, izražala naklonjenost do kandidata ali stranke, ali bi lahko škodovala kateremu od kandidatov ali strank. Prav tako ne bomo objavljali sporočil za javnost in člankov propagandnega značaja, ki bodo vsebovali informacije o volilnem programu, dejavnostih in pogledih kandidatov in političnih strank, predvolilnih aktivnostih ali kako drugače izražala podporo kandidatom in političnim strankam (civilnopravnim organizacijam), saj jih zakon opredeljuje kot volilno propagando. Vsem kandidatom, političnim strankam, drugim predlagateljem kandidatov in drugim naročnikom oglasnih volilnih sporočil bomo zagotovili enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil v časopisu Kamniški občan. Vsa propagandna sporočila, predstavitveni članki in pogo-vorj bodo označeni in razpoznavni kot propagandno volilno sporočilo. Časopis Kamniški občan bo pred predsedniškimi volitvami izšel 25. oktobra, 8. novembra in 23. novembra pred morebitnim drugim krogom volitev. Vse podrobnejše informacije v zvezi s predsedniškimi volitvami dobite osebno v našem uredništvu na Glavnem trgu 25 ali na el. naslovu: sasa.mejac@siol.net SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica SPREMEMBE ODLOKA O V PRAVO SMER, A ČAKA NUSZ KORAK NAS ŠE DOLGA POT Župan je na dnevni red prve jesenske seje uvrstil Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik (NUSZ), ki ga je občinski svet v sredo, 26. septembra, v prvi obravnavi skoraj soglasno sprejel. Če smo iskreni, kamniška občinska opozicija ni pričakovala, da bosta župan in njegova koalicija storila, kar sta sicer napovedovala še pred poletjem, ko je opozicija zahtevala čimprejšnje popravke spornega odloka. Četudi so prišle pozno in po precejšnjem razburjenju v javnosti, pa so predlagane spremembe nedvomno korak v pravo smer, saj je sedanje stanje nev- zdržno. S tem je župan sicer priznal, da je bil prvi odlok (zelo) slab ter pripombe pristojnega ministrstva utemeljene, izkazalo pa se je tudi, da je imela opozicija v veliki meri prav, ko je opozarjala na sporne določbe tega odloka, zato ima tudi veliko zaslug, da je občinska uprava sploh pripravila te spremembe. Bistveno pa je, da sta župan in njegova koalicija s tem vsaj omogočila popravo napak. Celo občinski svetniki in svetnice iz vrst županove koalicije, ki so dejansko izglasovali trenutno veljavni odlok o NUSZ, so se v kritični drži do tega predpisa, ki zdaj doživlja popravke, nekako s časovnim zamikom »pridružili« opoziciji. Ta- Razstava Stanovanjske (ne)politike V ponedeljek, 1. oktobra, je kamniška Skupina Štajn v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije v avli Doma kulture Kamnik odprla zanimivo in aktualno razstavo z naslovom Stanovanjske (ne)politike, ki obiskovalcem na nazoren način predstavlja dobre in slabe primere slovenske stanovanjske arhitekture med leti 2000-2010. Nekaj primerov je tudi iz neposredne kamniške okolice. Razstava, ki je postavljena v sklopu Tedna arhitekture in prostora ter Hiše Arhitekture Kamnik, bo na ogled do ponedeljka, 8. oktobra. Razstava prvič odmevno predstavljena pred dvema letoma, a še vedno aktualna Sinan Mihelčič, vodja Skupine Štajn, je ob odprtju razstave zbranim predstavil odmevno razstavo, ki je bila slovenski javnosti prvič prikazana pred dvema letoma, vsi obiskovalci razstave pa so se strinjali, da je tematika še kako aktualna tudi danes. Na razstavi so predstavljeni tako dobri kot slabi projekti prvega desetletja tega tisočletja. Razstava »Stanovanjske (ne)politike« želi predvsem ponovno postaviti vprašanja, ki so na področju gradnje stanovanj v Sloveniji že dolgo odprta, ter seveda nanje tudi odgovoriti. Gradnja stanovanj je v Sloveniji že od pričetka delovanja nepremičninskega trga predmet kritik in nezadovoljstva. Vsakdo, ki si želi urediti nov dom, se zaveda, da je ponudba možnosti za državljane praktično omejena zgolj na nakup. Pri spoznavanju ponudbe so soočeni s ponudniki, ki se izogibajo odgovornosti za kakovost, in cenami, ki so visoke celo v primerjavi s trgi držav z višjim standardom. Kot ugotavljajo avtorji razstave, se je država v post-socialističnem obdobju skoraj povsem umaknila iz stanovanjskega sektorja in pred stanovanjsko politiko še vedno tišči glavo v pesek. Kritično ocenjevanje današnjih razmer je mogoče tudi skozi poglavja še vedno veljavnega Nacionalnega stanovanjskega programa iz leta 2000. Cilji, ki si jih je v njem zadala vlada, ostajajo aktualni, saj v desetletnem obdobju ni uresničila skoraj nobenega. Kar trije slabi primerki stanovanjske arhitekture z razstave v bližnji kamniški okolici Razstava Stanovanjske (ne)po-litike izpostavlja vprašanja, ki so na področju gradnje stanovanj v Sloveniji že dolgo odprta. Kakšno stanovanjsko politiko potrebujemo? Kako zagotoviti posamezniku pravico do stanovanja? Ali je zakonodaja, ki določa minimalne zahteve za projektiranje stanovanj, zadostno in ustrezno orodje za reguliranje stanovanjske gradnje? Kako omogočiti razvoj bolj inovativnih stanovanjskih projektov, v katerih bodo inteligentno izrabljene prednosti lokacij omogočile razvoj slovenskih krajev in mest v privlačna in uspešna bivalna okolja? Mladi arhitekti iz Skupine Štajn pravijo, da je večino zasebnih naročnikov, ki se ukvarjajo s stanovanjsko gradnjo, v zadnjem desetletju zanimala produkcija in rast, ne pa strokovni izzivi in inovacije, s katerimi bi stanovanjskim okoljem dali dodano vrednost. »Narava seje marsikje morala umakniti občinskim industrijskim conam ali cestam, ki so prekinile stik naselij z njihovim zelenim zaledjem. Občani se vsak dan srečujejo z zastarelo in preobremenjeno prometno ter komunalno infrastrukturo, kije s preobremenjenim občinskim proračunom ni mogoče prenoviti. Razcvet nepremičninskega trga pa je povzročil, da so stanovanjske hiše in večstanovanjske zgradbe rasle kot gobe po dežju ter spremenile izgled in delovanje mestnih in primestnih okolij,« so kritični arhitekti. Arhitekti se sprašujejo, ali sprememba identitete stanovanjskih okolij še zagotavlja zdrav razvoj družbe, dobro življenje in učinkovito delo in vključenost v skupnost, kako zagotoviti posamezniku temeljno ustavno pravico - pravico do stanovanja, ali je zakonodaja, ki določa minimalne zahteve za projektiranje stanovanj, zadostno in ustrezno orodje za reguliranje stanovanjske gradnje, in, denimo, kakšne spremembe povzročata finančna da socialna funkcija stanovanja v stanovanjskih reformah ni imela pomembne vloge, saj so prevladali ekonomski cilji. »Večina takšnih stanovanj je sporne arhitekturne, gradbene in urbanistične kakovosti. Zgrajena so poceni, brez tehnoloških rešitev, ki bi izboljšale njihovo energetsko učinkovitost, z minimalnimi zunanjimi površinami za socialno življenje stanovalcev«. Razstava tako v določenem delu jasno pokaže odsotnost urbanistične stroke v Sloveniji. Sinan Mihelčič je izpostavil tudi stanovanjski problem mladih, prepogoste investicijske špekulacije ter pomanjkanje aktivnih občinskih politik pri nadziranju kvalitete stanovanjskih gradenj. Štajnovci "ssa in energetska kriza v stanovanjski politiki. Različne analize nepremičninskih trgov v Srednji in Vzhodni Evropi ter tudi v Sloveniji ugotavljajo pomanjkanje kakovostnih stanovanj. Število stanovanj na tisoč stanovalcev je v novih državah EU precej nižje kot na zahodu, stanovanja so tudi občutno manjša. Štajnovci ugotavljajo, kšen preobrat koalicije se sicer zdi paradoksen, vsekakor pa lahko zaključimo, da trenutno dogajanje v kamniškem občinskem svetu v slovenskem političnem sistemu ni pravilo, ampak prej (dobrodošla) izjema, saj pri nas več velja trmasto vztrajanje pri svojem in odklanjanje priznanja lastnih nepravilnosti ter zmot. Seveda takšno ravnanje najbolj škoduje državljanom in družbi v celoti, ker ne prinese dejanskega napredka in izboljšanja stanja, pač pa politiki, ki tako ravna, žrtvuje skupno dobro družbe za svoja kratkovidna politikantska manevriranja. Vendar pa tudi spremembe odloka o NUSZ, kakršne je predložila občinska uprava, ne bodo odpravile vseh pomanjkljivosti tega predpisa, četudi ga precej izboljšujejo. Zato si bosta tako NSi kot preostala občinska opozicija še prizadevali, da s konstruktivnimi predlogi amandmajev k predlaganim spremembam odloka slednjega še dodatno izboljšata in dosežeta njegovo optimizacijo. Na seji je bilo podanih veliko predlogov tako iz opozicijskih kot (nepričakovano) koalicijskih vrst, ki so vredni premisleka. Se- veda jih mora predlagatelj sprememb in dopolnitev upoštevati, vladajoča koalicija pa z glasovanjem podpreti. V tem primeru se bo konflikt med koalicijo in opozicijo glede NUSZ razrešil v smeri konstruktivnega reševanja oz. ublažitve skupnega problema v dobro občanov. Hkrati je takšno ravnanje župana prineslo določeno olajšanje po razvpiti šali o županovem pokanju z bičem, ki jo je predsednik republike, dr. Danilo Türk, izrekel v svojem govoru ob sklepu letošnjih Dnevov narodnih noš, s čimer je prestrašil in vznemiril vsaj del kamniške javnosti. Marjan Šarec je tako v svoje dobro kot tudi v korist naše občine sam najbolje ovrgel Türkovo tezo o uporabi trde roke, kar naj bi se spodobilo za župana: izkazalo se bo, da edino s priznanjem napak in njihovim odpravljanjem, v katerem lahko enakopravno sodeluje tudi opozicija, spremenimo stvari na bolje. Konstruktivno in umirjeno vzdušje na sredini občinski seji vsekakor pritrjuje tej tezi. Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik Sinan Mih elčič je ob odprtju razstave zbranim predstavil dobre in slabe primere stanovanjske arhitekture zadnjih deset let v Sloveniji. Kar trije primerki so iz okolice Kamnika. Namen razstaveje predvsem ponovno izpostaviti nekatera vprašanja, ki so na področju gradnje stanovanj v Sloveniji sicer že dolgo odprta. upajo, da se bodo tudi pri nas začela graditi kakovostnejša stanovanja na boljših lokacijah. Odprtje razstave so izkoristili tudi za vabilo vsem mladim kamniškim ustvarjalcem, da se jim pri njihovem ustvarjanju pridružijo, saj so veseli kreativnih oseb. Najdete jih lahko na njihovi spletni strani ali socialnem omrežju. BOJANA KLEMENC Tradicionalna kitajska masaža v Domžalah w V Tradicionalna kitajska masaža je že po vsem svetu priznana oblika alternativnega zdravljenja, saj z njimi strokovnjaki tradicionalne kitajske medicine vzpostavljamo v telesu ravnovesje. Kitajska medicina pravi temu ravnovesje Yina in Yanga in kadar je tako naša življenjska moč »energija« prehaja enakomerno v vse dele telesa. Meridiane lahko odpiramo na točno določen način in če je pritisk na prave točke, si telo samo pomaga, da dobi več energije, volje in motivacije. Z masažo vam lahko pomagam pri težavah, povezanih s hrbtenico, vnetji sklepov, isiasom, odpravlja glavobole in migrene, športne poškodbe, nespečnost, depresijo, pri utrujenosti... Kitajski maser Kui je diplomiral iz tradicionalne kitajske masaže na Kitajskem. V Sloveniji se ukvarja z masažo že od leta 2004,2009 septembra je odprl studio v Domžalah. V osmih letih uspešnega dela je pridobil čez tisoč zadovoljnih strank. 0 učinkovitosti njegovih rok najbolje vedo povedati njegove stranke. 54-letna Marjana iz Kranja: Zaradi hernije diska so jo marca lani operirali. Do septembra se je dobro počutila, nato pa jo je ob dvigu težkega bremena spet zgrabilo v križu. »Spet so se pojavile neznosne bolečine, ki niso popustile kljub protibolečinskim tabletam. Odločila sem se za kitajsko masažo, kjer so takoj ugotovili grozno vnetje, česar moja zdravnica ni opazila. Po terapiji s šestimi masažami se počutim odlično, spet normalno živim. Bolečina sicer ni povsem izginila, a je precej bolj blaga kot prej, ko je bil boleč vsak gib.« Tudi 70-letna Vera iz Ljubljane,ki ima osteoporozo, zaradi obrabe vretenc že vrsto let boli vrat in mora zelo paziti, kadar dviguje težja bremena. Zdravnica ji je predlagala fizioterapijo, za katero pa se ni odločila, ker njen vnuk, ki so ga bolele hrbtne vezi, z njo ni imel dobrih izkušenj. »Vnuk je kasneje poskusil s kitajsko masažo in mu je zelo pomagala, zato sem z njo poskusila še sama. Razlika je velika, po sedmih masažah bolečine skorajda ni več. Občasno me sicer še nekoliko zaboli, a nič hudega. Gospod Kui je zares dober maser, poleg tega pa tudi prijazen in topel človek«, nam je zaupala. Marsikateri pacient pravi, da ima Kui zlate roke. Če se želite prepričati, ga obiščite, če pa masaža ni za vas, pa lahko razveselite najbližje z darilnimi boni, ki jih dobite v njegovem studiu na Ljubljanski cesti 84 (SPB) v Domžalah. Naročila sprejema na gsm: 041-525-638. Odprto ima vsak dan med 9. in 12. uro ter od 14.30 do 19. ure. In ne bojte se jezikovnih razlik, Kui govori tudi slovensko. Obiščite njegovo spletno stran: www.tuina-masaza.com www.nlb.si Kontaktni center: 01 477 20 00 Stoji, stoji tam beli grad ... V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine je bil v salonu gradu Zaprice v sredo, 26. septembra, predstavljen izredno zanimiv projekt, poimenovan Stoji, stoji tam beli grad. Medobčinski muzej Kamnik želi v sklopu nove stalne razstave Odsevi kamniških tisočletij s privlačno muzejsko predstavitvijo z ohranjenimi materialnimi viri, ljudskim izročilom, replikami, rekonstrukcijami, predmeti za otip in zvočno-slikovno digitaliziranimi informacijami obiskovalcu omogočiti podoživljanje bogastva starodavne kamniške preteklosti na enem mestu, del te nove stalne razstave pa je odslej tudi projekt Stoji, stoji tam beli grad, pri katerem so predstavljene digitalne animacije rekonstrukcij Malega in Starega gradu. S pomočjo strokovnih izhodišč kastelologa dr. Igorja Sapača in tehnične izvedbe Skupine Stajn so na muzejskem večeru predstavili animirane modele Malega in Starega gradu v dveh različnih fazah gradnje iz obdobja, ko sta oba gradova doživljala zametke in vrhunce svojega obstoja. Direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar je v uvodni predstavitvi povedala, da so si naslov projekta izposodili pri ljudski pesmi ravno zato, ker so v preteklosti gradovi pri ljudeh vedno predstavljali mogočnost in burili fantazijo. Obiskovalci predstavitve projekta so bili enotni, da so predstavljene animacije Malega in Starega gradu resnično mogočne. Stari in Mali grad sta bila prvič omenjena v zgodovinskih listinah leta 1202 in sta bila nadvse pomembna pri razvoju našega mesta. Zagotovo je iz današnjih razvalin težko razvidno in predstavljivo, kako mogočne stavbe so stale na tem mestu pred stoletji, a s pomočjo arhitekta, umetnostnega zgodovinarja in kastelologa dr. Igorja Sapača in nadebudnih kam- niških mladih ustvarjalcev Skupine Štajn so izdelane animacije več kot navdušujoče. Skupina Štajn je bila zelo vesela povabila Medobčinskega muzeja Kamnik za sodelovanje pri tem projektu, saj jim je izdelava animiranih modelov predstavljala velik izziv. Na večerni predstavitvi so razložili, kako so se lotili projekta in kako je potekala izdelava 3D animacije rekonstrukcije Malega in Starega gradu. Delo Skupine Štajn sta predstavila Sinan Mihe-lčič in vodja projekta Stoji, stoji tam beli grad Dominik Košak, z najnovejšo digitalno tehnologijo S pomočjo strokovnih izhodišč kastelologa dr. Igorja Sapača in tehnične izvedbe Skupine Stajnje nastal animirani model Malega gradu. Najbolj priznani poznavalec gradov na Slovenskem dr. Igor Sapač zagotavlja, daje rekonstrukcija tako Malega kot Starega gradu zelo verodostojna, širšijavnosti paje na ogled na novi stalni razstavi Odsevi kamniških tisočletij v Medobčinskem muzeju Kamnik. Vrhunski nastop zasedbe Artbeaters Sinan Mihelčič in Dominik Košak, člana Skupine Stajn, sta zbranemu občinstvu predstavila razvoj zanimivega projekta Stoji, stoji tam beli grad. Štajnovci so skupaj z dr. Igorjem Sapačem in Medobčinskim muzejem Kamnik razvili odlične 3D animacije rekonstrukcije Starega in Malega gradu. Vsekakor vredno ogleda na stalni razstavi Odsevi kamniških tisočletij! in veliko strokovnih napotkov dr. Igorja Sapača pa so prišli do zares uporabnih rezultatov. Tudi dr. Sapač iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je s svojo strokovno podlago in izčrpno predstavitvijo projekta navdušil zbrane poslušalce. Predstavitev je razvila zanimive razprave med sodelujočimi in prisotnimi obiskovalci, vsi pa so se strinjali, da bi bilo potrebno oba gradova še veliko bolje raziskati ter seveda tudi skrbeti za njuno ohranitev. Zagotovo pa je bilo marsikomu po videnih animacijah žal, da gradova vsaj približno nista ohranila svoje prvotne podobe. BOJANA KLEMENC Zaključek bralne akcije Poletno družinsko branje Kako smo poleti »sejali« in brali, jeseni pa »želi« in uživali Letos je potekala že 9. sezona Poletnega družinskega branja. To je nagradna akcija, s katero želi naša knjižnica spodbuditi družine, da si v poletnih mesecih vzamejo čas za branje, v akcijo pa naj bi se vključilo čim več družinskih članov. Berejo tako otroci kot starši, stari starši, tete, strici... lahko berejo vsak zase, skupaj, berejo eden drugemu in drug za drugega. Pomembno je le to, da vključijo branje v svoje aktivno preživljanje mesecev, kosi lažje vzamemo kakšno urico in jo preživimo v družbi dobre knjige in najbližjih. To je bogata dediščina, ki jo lahko družina preda svojim najmlajšim, saj je že vrsta raziskav pokazala, da otroci, ki dobro in z veseljem berejo, prihajajo iz družin, kjer tudi domači radi berejo in spodbujajo branje. Ljudje radi delamo tisto, kar lahko delimo z drugimi v domačem okolju. Otrokovo veselje do branja se tako razvije tudi kot posledica ugodnih izkušenj, ki jih doživi v svojem družinskem okolju. Če otroku položite v roke pravo knjigo ob pravem času, s tem pospešite njegovo učenje in ga tako bolje pripravite na življenje. Prav zato se nam zdi to tako dragoceno in pomembno, da vsako leto znova z veseljem sodelujemo pri tem, da tudi mi vplivamo na to, da je v našem okolju vsako leto več družin, ki se vključujejo v akcijo in si počitniške dni zapomnijo tudi po tem, kaj so prebrali, kako so se ob tem zabavali in kako jih je prebrano obogatilo. Skozi vse sezone se nam je pridružilo že veliko družin in prebralo lepo število knjig. Letos se je našemu vabilu odzvalo preko 60 družin iz občin Kamnik in Komenda in skupaj so prebrali več kot 1500 knjig. Kot nagrado smo pripravili zaključno druženje v soboto, 8. septembra, na Menini planini. V sodelovanju z Ireno Cerar, planinsko vodnico, avtorico družinskih planinskih vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino, sicer pa tudi urednico otroške revije National Geographic Junior, smo tako pripravili srečanje z vilami in voden potep po planini. Zbrali smo se pri domu na Bibi in se od tam skupaj odpravili do jezerca Biba, kjer nam je pravljičarka Irena v idiličnem okolju pripovedovala zgodbe in pravljice o življenju na planini. Potem so otroci skupaj s starši iz lesenih kuhalnic ustvarili vilinske pripomočke, s katerimi so se na koncu pomerili v tekmovanju za sladko nagrado. Prav prijetno je bilo opazovati tako najmlajše kot tudi najstnike, ki so izdelovali vilinske palice, s katerimi so se potem lahko preizkusili v nošnji storžev. Na svoj račun pa so prišli tudi odrasli, ki so se vneto in z navdušenjem pridružili svojim najmlajšim pri ročnem ustvarjanju in tudi v tekmovanju. Vsi skupaj smo se imenitno zabavali. Družinam smo za uspešno sodelovanje v naši bralni akciji podelili priznanja in bone za brezplačno članarino za odrasle. Udeležencem akcije, ki so se še posebej potrudili in zapisali svoje utrinke, priložili risbe in fotografije, pa smo dodali še našo knjigo Veronika z Malega gradu. Druženje smo zaključili pri domu na Menini planini, kjer je bil pastirski praznik. Skupaj smo preživeli lep in sončen dan in prepričani smo, da so vsi prisotni tokrat namesto blagovnih nagrad domov odnesli polno vrečo vtisov in spominov na prijetno druženje. Bogatejši za spoznanje, da branje ni samo poučno, ampak je lahko tudi zabavno, če ga znamo vključiti v naše družinsko življenje. Vsi skupaj pa se že veselimo naslednjega poletja, ko nas čaka 10. sezona. Do takrat pa z veseljem beremo še naprej. MAJAŠ. RAJH 12. septembra smo v Kamniku na gradu Zaprice lahko prisluhnili koncertu mlade slovenske zasedbe Artbeaters. Kakšna eksplozija energijelKakšna tehnična izpiljenost, kakšna medsebojna usklajenost, kako prefinjen call & response. Vsi štirje člani so uro in tričetrt enakovredno virtuozno skrbeli za muzikalni kontinuum, tako da je bilo ves čas dobesedno gosto od glasbe. Odlični pianist Aleš Ogrin je vseskozi zagotavljal bogato harmonsko ozadje; violinist Peter Ugrin, ki je unikum na slovenski jazz sceni, je prepričal z virtuoznostjo in navdahnjenim improviziranjem; občudovali smo basista Jana Gregorko, ki je zmogel igrati unisono v duetu z violino celo najhitrejše pasaže, ki so rezervirani za violino, in bobnarja Anžeta Žurbija, ki ni le udarjal z vso močjo, ampak muziciral z občutkom. Čudovito. Žal je bila grajska dvorana za takšno eksplozijo igranja akustično premajhna. Razen dveh uvodnih skladb smo slišali izključno avtorsko glasbo, ki sicer izhaja iz tradicionalnega jazza, vendar je zmes različnih glasbenih stilov in improvizacije. Od energičnih ritmov Piece of Cake, ob katerih nam je zastajal dih, do nežne Mystic Symphony, ob kateri smo začutili mravljince na koži. Na koncu so hvaležne obiskovalce, za katere je bila tudi sicer grajska dvorana premajhna, tako da jih je veliko stalo v preddverju in poslušalo skozi na široko odprta vrata, nagradili s tremi podaljški. Velik obisk je bil nedvomno tudi posledica dejstva, da sta dva člana Artbeaters, Gregorka in Žurbi, domačina, predvsem pa dejstva, da so letos maja na mednarodnem jazzovskem tekmovanju v Bukarešti osvojili prvo mesto med petindvajsetimi vrhunskimi zasedbami iz vsega sveta. Na Zapricah so dokazali, da so najboljši. SIMONA RAMŠEK Preverite možnosti in pogoje za uresničitev takega varčevanja/depozita v kateri koli NLB Poslovalnici, kjer vam bomo ponudbo podrobneje predstavili. Moja mami varčuje zame. Začnite varčevati že danes in poskrbite, da bo vaš otrok lažje uresničil katerega od ciljev v prihodnosti nlbO 8 5. oktober 2012 KAMNIKVREGIJI IN ŠIRŠE Kamniški OßCAN Vsi na Kam-kolo za zdravo telo S kolesom in novim vodičem po Srcu Slovenije Letošnjo pomlad je Kamnik postalo mesto z brezplačno izposojevalnico koles. V prostorih Turistično informativnega centra Kamnik je namreč vsak dan na voljo pet koles, ki so odlična priložnost za popoldansko rekreacijo tudi v jesenskem času, ko se lahko popeljete na ogled jesenske barvite pokrajine Kamnika in okolice. Kamniška kolesa so bila zmagovalna ideja na projektu Štajn-raum, ki se je pod budnim očesom skupine Štajn odvila na lanskem Kamfestu. Izkazalo se je, da je ideja zasluženo zmagala, saj so bila kolesa v kamniških barvah od samega začetka dobro sprejeta. Modro bela kolesa je uporabljalo tako staro kot mlado, tako do- Ta konec tedna se srečamo na sejmu v Komendi V Komendi bodo v petek, 5. oktobra, ob 12. uri odprli tradicionalni JESENSKI SEJEM. V dobrem desetletju se je sejem v Komendi razvil v eno največjih tovrstnih sejemskih prireditev v Sloveniji z zanimivim in bogatim programom. Sejem se od skromnih začetkov na 200 kvadratnih metrov danes razprostira na kar 30.000 kvadratnih metrih, na katerih razstavlja in se predstavlja preko 500 razstavljavcev. Organizatorji -Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda pričakujejo v treh dneh preko 50.000 obiskovalcev. Jesenski sejem ima tokrat v programu kmetijsko, gozdarsko, komunalno, gradbeno mehanizacijo in pridobivanja energije na naraven način ter vrtnarjenja za široko potrošnjo. Pozornost je namenjena varnosti in zdravju pri delu v gozdovih. Tako bo na to temo že v petek ob 10. uri v prostorih Konjeniškega kluba Komenda organizirana okrogla miza, popoldan in tudi v soboto in nedeljo pa bo prikazano varno delo z motorno žago ter cepilnikov in gozdarskega traktorja. V nedeljo opoldne se bo začelo gozdarsko tekmovanje za gozdarje in zasebne lastnike gozdov v podiranju droga na balon, odrezovanje kolutov: kombinirani rez z naklonom, izvleki lesa oz. vlečenju jeklenice in pravilnem zapenjanju hloda. Na sejmu se bodo predstavila tudi društva in združenja, med njimi Kmetijsko gozdarska zbornica, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, okoliški kmetje, društva podeželskih žena, Turistično društvo Komenda, Ustanova Petra Pavla Glavarja, društvo Stari traktor Moste, Strojni krožek Pšata, Srednja biotehnična šola Kranj, Čebelarsko društvo Komenda... one ^JiiHii Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda vabita na JESENSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, KOMUNALNE IN GRADBENE MEHANIZACIJE od 5. do 7. oktobra 2012 Sejem bo odprt v petek od I 2. ure (SLAVNOSTNA OTVORITEV) do 19. ure, v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure. Na sejmu pa bo na ogled tudi velika izbira mehanizacije za izkoričanje obnovljivih virov, vse od strojev za izdelavo sekancev, cepilcev drv, peči, solarnih sistemov do sistemov za pridobivanje bioplina. Razstavljalci vas vabijo na ogled praktičnih prikazov. Ne pozabite od 5. do 7. oktobra se vidimo na sejmu v Komendi s spremljajočimi prireditvami. Vstopnine ni. Parkiranje brezplačno! KONJENIŠKI KLUB KOMENDA Tel.: 01/83 41 472, www.sejemkomenda.si KK Komenda, Glavarjeva c. 96, Komenda mačini kot tujci. Na potep z njimi so odšle tudi mlade družinice, saj je na razpolago tudi kolo z otroškim sedežem, s katerim so mnogi malčki doživeli svojo prvo kolesarsko dogodivščino. Kam-kolo so na raziskovanju našega mesta uporabili mnogi turisti, ki so z njim zapeljali na sprehod med nasade raznovrstnega cvetja v Arboretum Volčji Potok, ljubitelji neokrnjene narave so se s kolesi podali do izvira Kamniške Bistrice, nekatere so kolesa pripeljala do energijskih točk v Zdravilnem gaju Tunjice. Po mnogih zavojih so si kmečko malico v Budnarjevi domačiji zagotovo zaslužili ljubitelji strmejših pobočij, nato pa so se skozi Palovče spustili vse do eko Term Snovik. Domačini uporabljajo Kamkolesa kot prevozno sredstvo po opravkih, saj imajo Kam-kolesa priročno ključavnico, s pomočjo katere jih lahko varno zaklenemo. Seveda pa nismo na pozabili na varnost kolesarjev, saj vsakemu kolesu in tudi otroškemu sedežu pripada kolesarska čelada. Kamnik nudi mnogo možnosti za kolesarski potep. S Kam-kole-som se lahko odpeljete po svoje otroke v vrtec, morda v 20 minut oddaljeni Arboretum Volčji Potok. Adrenalina željni se lahko podate na malce zahtevnejšo pot do Kamniške Bistrice, si na vrhu ogledate Plečnikov dvorec, na poti nazaj pa se v starem mestnem jedru okrepčate z merico dišečega kostanja. Radovedneži se lahko s Kam-ko-lesom odpravite do Motnika, kjer vam bodo domačini gotovo radi razkrili legendo o Motniškem polžu, na poti nazaj pa se lahko popeljete skozi Mamutov most in se spominjali pripovedovanj naših babic o tem, kako so trume tujih turistov v preteklem stoletju prihajale na ogled izkopavanj mogočnega mamuta. Za izposojo Kam-koles je potrebno predložiti osebni dokument in 10 evrov kavcije. Prva ura izposoje je brezplačna, vsaka nadaljnja pa 2 evra. Za celodnevno izposojo kolesa je potrebno odšteti 10 evrov. Kolesa si lahko izposodite vsak dan od 10. do 18. ure. EVA UGOVŠEK Zavod za turizem in šport v občini Kamnik S člankom v prejšnji številki Kamniškega občana o novem kolesarskem vodiču po Srcu Slovenije smo vzbudili precejšnjo pozornost in odzive ljubiteljev kolesarjenja in izletov, česar smo izredno veseli. Zato našim bralcem tudi tokrat odkrivamo delček vodiča in naj vas pospremi na poti odkrivanja zakladov Črnega grabna. To je nekoliko bolj zahtevna tura, ki ponuja izjemen pogled na Tuhinjsko dolino, Trojane, Kamniško-Sa-vinjske Alpe ter Ljubljansko kotlino, vas pelje iz središča Lukovice mimo Čebelarskega centra in nato Kersnikovega gradu na Brdu čez Zlato polje. Skozi vasi Pšajnovica in Gabrovica lahko uživate v čudovitih razgledih na obe smeri. Že drži, da kolesarjenje postaja vse bolj priljubljen način preživljanja prostega časa. Živimo v okolju, kjer so odlične danosti za kolesarske izlete in podvige, zato nam je vsem, ki se radi odpravimo po naših prelepih krajih s kolesom še kako dobrodošel novi kolesarski vodnik z naslovom »S kolesi po Srcu Slovenije«, ki ga je izdal Center za razvoj Litija. Vodič ponuja široko pa- leto treking, družinskih, cestnih in gorskih kolesarskih tur in izletov na območju Srca Slovenije s ključnimi informacijami (opis, višinski profil in zahtevnost trase ter namige za oddih ob poti in ogled naravnih in kulturnih znamenitosti) ter zemljevidom z vrisanimi kolesarskimi potmi. Kolesarski vodič S kolesi po Srcu Slovenije dobite brezplačno na Centru za razvoj Litija in v Turistično informacijskem centru v Kamniku, v kratkem pa bo na voljo tudi po turističnih točkah na območju. Odkrijte zaklade Črnega grabna Trasa; Lukovico^Brdo^Ztata Paije^Piajnonca^Gabmvi' ca-Vrh nod Kra injo-Btogo vica -Krai nja-Zgomje Prapreče-GradiKe-Gradiiko jezero-Preserje-Spodnji titaew-Spodtye ffapnčtAidtovica laija varianta: iukowco-Zgarnje Prapreče^ Gfodiiče-Grodiiko jezero-Pnsetje-Spodffje Kosezt-Spodrye Praprtfz-lukovizp Višinski pro m poti: Meitefito halj ?.imt-vii.j lum, ki pon^js 'Tarnen pogled n.i tuhinjsko dolino, Tiq|.vMu, Kdrnruiko-Savinjski* A^tjf.jjgfaljjmiko köfclrno. vas pfrljc iz urd-iiia. Lukov.cr mimo Ccbrl.irwcga frfgtra jb Sfdfl pri Lukovici in nato mimo Kerenikovega gradu Brdu čez Zlato polje kjer se vseskozi viperjate. Nato se pot nekoliko zravfta. .Skozi vdil Piajevovica in Gabfüfcica Lthko u/ivate v taigl^dih na smrtmi . ' ... , .. , S i i s IS > 5 •• •• ,vv i m * Poteg tritoga j*duv mnogih ttrkvj. fitbdtrtkt tradicij« in prlimt kulingnkc je Gradiiko jezero gotovo eden izmed zakladov doline črnega grabna To preprosto umetno zajezeno jezero v bližini kraja Gradišče je med obiskovalci zelo priljubljeno. Malo manj kol S km dolga sprehajalna pot, ki vodi okrog jeieia, je obdana i bahato floro in favno m tako idealna la kratek oddih v naravi. Qb jeieru ve vge tudi del Rokovnjiik? poti Lukowta 84 Nato s* spustite do vrha nad Krašnjo, kjw zav$H« levo u Blagovico, lahko pa se spustit« kar v Krainjo. Po koncu spusta v Blagovici zavijete desno in nadaljujete pot po regio nato i cesti do Podpeči, kjer zavijete levo preko avtoceste na krog okoli Gradiikega jezera. Pre serij In Vidma pri Luk oviri Preko Spodnjih Praprei In ponovno preko avtoceste pridete na Izhodlite na glavni trg v Lukoviri. Namigi za ogled: Grad Brdo 4Brdo pri Lukoviri) Grädiiko jezero (GfadiMe) Cerkev sv. Luka (Sppdje Pfapreče) Primernost« efruiine: Za družim to tjudi z ntko&o monf kondictfeje primt^n ižft r rwr Giadiiko ježem Pat začnete v Luk&nn na trgu. Nato kolesarite v umri proti Blagovici in po približno I km zavijete deine če/ moft nad ■avtocesto v vos Gradišče pri LukovicL Sledite oznakam TO GrücMJtO/tJtfO. JVü poti rtörfü; it ZOpttjftt c« vflfi Potttrft in Vide m pri Lutorid do fstirirw točit irr rofo skttnm krožno pot. □oliinapot: t/,6 km p«edv[oen (a5 brez postankov: 3 ure Srupna višinska h«lik*; 6SÜ ft1 Z AM T k vtjq£1 ' sred Iljf 7J|lirU ul a < 'j. < n a O Na kolesarskem izletu od Snovika do Motnika Druga septembrska nedelja je bila tudi v znamenju tradicionalnega kolesarjenja po kolesarski poti od Snovika do Motnika. ki ga vsako leto organizirata Občina Kamnik in Športno društvo Motnik. Rekreativna kolesarska prireditev, ki je namenjena promociji kolesarjenja in predstavitvi kolesarskih poti v občini Kamnik, vodi po 23 kilometrov dolgi in dokaj zahtevni poti, saj kolesarji premagajo vzpon iz Sidola na Pšajnovico, vožnja pa poteka tudi po gozdnih poteh. Tudi letos je slikovita pot, ki poteka po naseljih Tuhinjske doline od zdravilnega vrelca v vasi Potok, skozi Vaseno, Sidol, Pšajnovico, Laseno, Mali in Veliki Rakitovec, po gozdni cesti mimo planša-rije na lipovcu na Malo Raven do Motnika, navdušila 40 udeležencev, ki so kolesarjenje zaključili z druženjem v Motniku, kjer jih je pozdravila tudi podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar. ALENKA BABNIK Občina KOMENDA sli \on poh/žf^ dabor Kamnik Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 KUHINJE do - 50% do 15.10. 2012 j Na vrtu Angelce Lukan v Šmarci pri Kamniku Z MAJHNIMI KORAKI DO LEPOTE NA VRTU Ob listanju revij in knjig, ki nam prikazujejo čudovite vrtne prizore, polne barv in cvetnega razkošja, si marsikdo zaželi, da bi jim bil tudi domači vrt vsaj malo podoben. Trudimo se, kupujemo rastline, jih sadimo in nato občudujemo, pa vendar nekaj razlikuje naš vrt odjiaslikanih podob. Smo se kdaj vprašali, kaj je tisto? Angelca Lukan iz Šmarce teh težav nima, saj na svojem vrtu že vrsto let v vsakem letnem času dokazuje pretanjen občutek za domiselne vrtne kompozicije, s katerimi je osvojila že lepo število vrtnarskih nagrad po Sloveniji. Okrasni vrt oaza domače hiše Svoj počitek in mir si večina poišče v okrasnem delu svojega vrta, ki ga lahko oblikujemo popolnoma po svojem okusu. Uporabimo lahko vso svojo domišljijo in se poigramo z najrazličnejšimi kombinacijami rastlin s cvetovi ali listi raznolikih oblik in barv. Domišljija Angelce Lukan, povezana s pravimi zelenimi palci, je okrasni vrt okoli domače hiše oblikovala v čudovito oazo, kjer se vsak dan spočije oko in duša. Ko jo sredi vročega poletja obiščem na njenem domu, vrt ne kaže znakov poletne suše. Angelca se nasmeji in pove, da takoj ve, katera njena roža je žejna. Angelca ima rada rože že od malih nog, a ljubiteljsko se aktivno ukvarja z njimi, kot tudi oblikovanjem prostora okoli hiše, šele od upokojitve. Prej preprosto ni bilo časa. Okrasni in zelenjavni vrt je delo Angelce, mož Milan poskrbi le za ribnik in košnjo trave. V zadnjih letih Angelca veliko rož enoletnic za okrasni vrt tudi sama vzgoji, na vrtu pa ima tudi precej trajnic. Letošnjo sezono krasi hišo, okna in balkone cvetje v rdeče beli kombinaciji. Pelargonije in male surfinije zahtevajo kar precej skrbi, potrebujejo pa tudi zalivanje trikrat na dan. Vznožje hiše krasijo rdeče pet-unije. Štirje letni časi na vrtu Angelca svoj vrt deli na štiri letne čase in ga temu primerno tudi oblikuje. Pomlad prinese na vrt rumeno modro barvo z mačehami, na mizo pod pergolo je položen zelen prt, poletje ponavadi krasi žareča rdeča barva, jesen vrt odene v zemeljske barve in zimo osvetljuje božična dekoracija. Okrasni vrt je razdeljen na več delov. Sredi vrta je Palčkov kotiček, proti robu sta Angelca in Milan pred desetimi leti uredila ribnik z 80 ribicami. V vseh letih sta vodno ureditev stalno dopolnjevala, Angelca pa je prejela tudi priznanji za Naj ribnik in Najlepši vodni motiv na nagradnih natečajih. Od pergole, obdane z grozdjem in cvetjem, je lep pogled na skal-njak. Mejo s cesto v škarpnikih krasijo mačehe, smrdljivke in agregatum, pod smrekami so ciklame. Spomladi je pod magnolijo vse belo od zvončkov, njene najljubše cvetlice, zanimiva poleti je modra afriška lilija... Angelca sledi modnim smernicam v cvetličarstvu, a vseeno pri sajenju rož najraje izbere svoje najljubše barve. V hecu pove, da jo včasih kdo, ki pride pogledat vrt, vpraša, če nima nič peteršiljč-ka. Seveda ga ima, a zelenjavni vrt ni ob hiši, temveč v njeni bližini. Letošnje leto je zaradi vročine solata šla prekmalu v cvet, paradižnik pa je odličen, pravi Angelca. V hiši živijo že več kot 30 let in v vsem tem obdobju se je tako okrasni kot zelenjavni vrt spreminjal. »Kako da ne, saj vedno kaj novega vidim!« Angelca se uči iz lastnih izkušenj. Pogosto jo mimoidoči, popolni neznanci, sprašujejo po nasvetih kako naj sami oblikujejo svoj vrt. A Angelca je prepričana, da ima vsak svoj okus. Angelca se zanaša na svoj okus Angelca je že od vsega začetka članica vrtnarskega kluba Gaia in v njihovi reviji dobi tudi največ nasvetov in navdiha. Ko pripomnem, da je tudi naša družina že od samega začetka včlanjena v ta klub, a vrt še zdaleč ni podoben njenemu, le skromno zamahne z roko. Angelca zadnja leta redno prejema priznanja za Naj, naj dosežke članov Kluba Gaia, precej priznanj na steni v hodniku pa je tudi od drugih revij in društev. Prizna, da ji pač rože uspevajo. Ima en nasvet ali skrivnost. Veselje in ljubezen do rož. Dela ima Angelca z vrtom dovolj, a ji ni odveč. Poleti začne že ob pol šestih zjutraj, za vse potrebuje najmanj dve uri. V vročim ponovi oskrbo tudi zvečer. Vse je vpeto v urnik, ki je vseskozi povezan z okrasnim vrtom, temu primerno tudi letni dopust. Angelca se z možem rada zapelje po Sloveniji in opazuje rože in vrtove. Pravi, da imajo najlepše v Prekmurju. A tudi v naši okolici je vedno lepše. Pregovor pravi, da kjer cvetijo rože, se smeje svet. Angelca Lukan se smeji veliko. In rože bujno cvetijo. Znani nemški mislec pa je povedal, da kdor gleda v moj vrt, gleda v moje srce. Angelca Lukan iz Šmarce zagotovo s svojim vrtom kaže svoje široko srce. Vrt Angelce Lukan je občudovala BOJANA KLEMENC Pri Lukanovih okrasni vrt odraža letne čase. Angelca obožuje dekoracijo, tako v hiši kot okrog nje. Jesen obarva vrt v zemeljske barve, na vrtu pa Angelca domiselno oblikuje v zabavno kompozicijo raznorazne buče,pridelane na zelenjavnem vrtu. Angelca Lukan s pomočjo soproga Milana predano skrbi za svoj čudovito urejen okrasni vrt v Šmarci pri Kamniku. Da seje Angelca rodila Z zelenimi palci ne kaže samo okolica njenega doma, temveč tudi vrsta priznanj na steni hodnika, kijihje prejela s strani -vrtnarskih revij in društev, ter mimoidoči obiskovalci, ki z navdušenjem občudujejo Angelčino delo. Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok privabil rekordnih 20.000 obiskovalcev Dobrodelno družabni dogodek Čarobni dan je v treh letih obkrožil Slovenijo, 16. septembra pa se je vrnil v »svoj dom« v Arboretumu Volčji Potok, kjer je v čarobnem dnevu uživalo kar dvajset tisoč obiskovalcev. Torto velikanko so težko čakali mali in veliki otroci. niška godba in mažoretke, Pop-petje.si z Raayem in Marjetko, Jay Dance plesna skupina in Toni Mežan. Vsi nastopajoči, vključno z moderatorjem Urošem Lavričem iz Zavoda Enostavno Prijatelji, so se odpovedali honorarju. Kot se za rojstni dan spodobi, je Čarobni dan svojo 3. svečko upihnil na torti velikanki, ki jo je z veseljem delil z obiskovalci. Foto: ALEŠ ROMANIUK IN ŽARE MODLIC Raay in Marjetka sta oder delila s svojimi varovanci iz šole Pop-Petje.si, Zaslužna za uspeh Čarobnega dne: Barbara Novak, organizatorka in direktoricapodjetja Netvizija, in erAleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok. Svoje poslanstvo - družinam omogočiti aktivno preživljanje skupnega časa v naravi in hkrati zbrati sredstva za celoletne obšol-ske dejavnosti za otroke iz socialno šibkejšega okolja je Čarobni dan začel v Arboretumu Volčji Potok, kamor se vrača vsako leto. Organizatorju, podjetju Netvizija, je na enajstih dogodkih po vsej Sloveniji, s pomočjo donatorjev, pokroviteljev in obiskovalcev, uspelo zbrati sredstva za preko 1200 otrok, ki veselo obiskujejo obšolske dejavnosti po lastni izbiri. Letošnji Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok je bil čaroben in obenem tudi rekorden, saj je razveselil kar dvajset tisoč obiskovalcev. Stalnica Čarobnega dne je tudi 'družinska' vstopnica - za ceno ene vstopnice dan čarobnosti uživa vsa družina. V deželah Pike Nogavičke, Čebelice Maje, Rdeče kapice, Petra Pana, Janka in Metke so se mali in veliki otroci zabavali in se preizkušali v kreativnih in športnih dogodivščinah. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo orhidej, pisanih tropskih metuljev, se pozabavali na igralih in se ohladili pod čarobnimi pršilnica-mi vode. Na velikem odru na travniku so za dobro voljo poskrbeli Victory, T angels, Gašper Mihelič in 2B, Jerica Haber, Nuša Derenda, Alenka Gotar, Pustotniki, Game Over, Katarina Mala, Trkaj, Marjan Mali Bu, Kam- 10 5. oktober 2012 MED MLADIMI Teo in Nejc - poleti triatlonca, pozimi hokejista Brata Teo in Nejc Flis sta navdušenje nad športom prinesla že s seboj, kot temu radi rečemo. Kmalu zatem, ko sta shodila, sta že tekla, smučala in ker sta z Vrhpolj, sta pozimi s prijatelji začela igrati hokej. S šestimi leti sta pričela trenirati triatlon pri Nataši Planko v Trisportu in še danes vztrajata. Teo hodi v šesti razred, Nejc pa v petega, oba na OŠ Frana Albrehta. Teo je vključen v program za nadarjene na športnem področju, v lanskem šolskem letu je vodil eno uro športne vzgoje, kar mu je bilo zelo všeč. Nejc pa je poleg športa navdušen nad orodjem in večkrat kaj sam naredi ali popravi. Kdo te je navdušil za triatlon in koliko časa že treniraš? Teo: Za triatlon me je v 1. razredu navdušil sošolec Lovro Planko, ki je v razred prinesel prijavnice in rekel, da je to super šport. Ker se mi je zdelo zanimivo, sem se vpisal v klub Trisport BH in tako treniram že pet let. Nejc: Mene je pa navdušil brat Teo in že ko sem bil v vrtcu sem šel kdaj na trening z njim. Triatlon treniram 4 leta. Alije težko usklajevati šolske obveznosti in šport? Teo: Niti ne, saj kot pravijo, če si aktiven, si tudi uspešen v šoli, malo pa se je treba tudi potruditi za dobre ocene. Nejc: Ni mi težko, saj grem rad v šolo, na trening in na tekme. Kateri so tvoji hobiji in kaj najraje počneš v prostem času? Teo: Pozimi igram hokej na ledu, zelo rad smučam in se družim s prijatelji. Poleti pa komaj čakam, da grem na morje. Nejc: Rad se družim z najboljšim prijateljem Domnom, igram hokej in badminton ter doma skačem na trampolinu. Tudi jaz sem zelo rad na morju, tam se s Teom potapljava, iščeva školjke, voziva čoln, skačeva v vodo, super je... Zelo rad igram tudi PSP in Nintendo. Katera disciplina tije najljubša? Teo: Najljubše mi je plavanje, v katerem sem tudi najboljši. Rad pa tudi kolesarim. Nejc: Najraje kolesarim, najboljši pa semvteku. Kateri dogodek iz triatlona tije najbolj ostal v spominu? Teo: Ko smo bili na triatlonskem taboru v Kranjski Gori in me je sredi noči zelo bolel trebuh, me je trener Tomaž odpeljal v bolnišnico na Jesenice, ker so mislili, da imam vnetje slepiča. K sreči ni bilo hudega in sta me oči in mami zjutraj že odpeljala domov. Nejc: Meni je bilo najbolj všeč letos na pripravah v Medulinu, ko smo se zvečer hecali s trenerjema Alešem in Rojcem. Komaj čakam nove priprave. Kdoje tvoj vzornik? Tvoji načrti za prihodnost... Teo: Super mi je Matevž Planko, ker je odličen tekmovalec. Načrtov še nimam, bom videl, kako dolgo bom še treniral. Zaenkrat rad hodim na treninge, ker je dobra družba, postali smo že pravi prijatelji in vedno je fajn, ko se po tekmah še kopamo in zabavamo. Nejc: Meni je najboljši Miro Kregar, ker je bil drugi na Havajih. Dokler bom užival v triatlonu in se imel fino, bom treniral. Kako dober bom, bomo pa še videli, se bom pa potrudil. ROMANA CAPUDER Tekli za naslove državnih prvakov V soboto, 29. septembra, se je 21 učencev OŠ Stranje (večina tekačev KGT Papež) udeležilo 13. državnega prvenstva v gorskih tekih za osnovne in srednje šole v Smledniku. V močni konkurenci 190 osnovnošolcev so dosegli izjemne rezultate. Krožna proga je potekala po smledniških strminah v razdalji 1,6 km. Že promocijski tek dečkov in deklic, ki ni štel za uvrstitev, je bil v znamenju tekačev KGT Papež, saj so prvi pritekli v cilj Rok Pod-bregart Miha Podbregar, Aleš Prelovšek, Vid Kališnik, pri deklicah pa Tjaša Cirovič. V kategoriji dečki je med leto starejšimi 57 tekači Rok Sušnik s časom 5:46 dosegel naziv državnega prvaka. Sledili so Luka Uranič (8.), Miha Oražem (10.), Nejc Uršič (11.), Matej Šlebir (13.), Jakob Krt (15.), Anže Kališnik (19.). Med starejšimi dečki je bil Domen Obreza šestnajsti, Tilen Omerzo (24.), Martin Griljc (32.), Matevž Slevec (37.). Ekipno so dečki prejeli plaketo za 3. mesto. Med 47 deklicami je Ana Milovič med leto starejšimi tekačicami s časom 5:55 postala državna podprvakinja. Na 15. mesto se je uvrstila Manca Oražem, Neža Grčar na 42. V kategoriji starejših deklic je tudi Lucija Pevec dosegla naziv državne podprvakinje s časom 6:22, Nuša Uranič je bila deveta, Sonja Jerin pa devetnajsta. Ekipno so deklice osvojile 1. mesto in s tem naziv državnih prvakinj. Tudi v mladinski kategoriji je bila huda konkurenca. Pri mlajših mladinkah je bila Karmen Orehek odlična četrta, sestra Suzana pa trinajsta. Med starejšimi mladinci je Nik Mernik dosegel naziv državnega podprvaka. Izjemnih dosežkov smo se skupaj s tekači veselili Špela Kobetič, Mira Papež, trenerja Miran Škrtič in Ivan Urh ter starši. Vsem iskrene čestitke! MIRA PAPEŽ WäfFFMj I 8. Sociološki dan Na Eko-socialni kmetiji V četrtek, 20. septembra, smo se dijaki 3. in 4. letnikov gimnazije Kamnik, ki se pripravljamo na maturo iz sociologije, odpeljali na dvodnevni sociološki tabor na Eko-socialni kmetiji Korenika v Šalovcih pod vodstvom mag. Bojana Časa in ostalih strokovnih delavcev naše šole. Predsednik društva Mozaik Alojz Kavaš in Anja Kožic sta predstavila pomen in delovanje Eko-socialne kmetije Korenika, ki deluje od leta 2008 in zaposluje kar 65 uporabnikov iz najbolj ranljivih socialnih skupin (brezposelne, invalide, ljudi z motnjami v razvoju itd.). Kmetijo je na tradicionalen način obnovilo društvo Mozaik, ki jo tudi vodi. Že iz samega imena Eko-socialna kmetija je razvidno, da se ukvarjajo tako z ekologijo, kot s socialno problematiko. Ekološko ravnanje se kaže predvsem v samooskrbi s produkti iz prekmurske zemlje. Kmetija ima v lasti nekaj zemlje, nekaj pa jo imajo v najemu. Pri delu, obdelovanju zemlje pomaga uporabnikom šest mentorjev z različnih področij, njihove produkte pa ponuja že 30 trgovin po Sloveniji. Poleg sadja in zelenjave na vrtu gojijo tudi zelišča za ekološko predelavo. S pomočjo tehnologije za ekološko predelavo živil sušijo sadje in zelenjavo, hladno stiskajo semena sončnic, oljne repice, buč in lanu ter pridelujejo naravni kis. V okviru ekološkega turizma imajo vodene oglede po kmetiji. Na drugi strani je še socialni vidik kmetije kot pomoč do zaslužka ljudem z zmanjšano storilnostjo, pot do višje kvalitete življenja osebam z različnimi vrstami in stopnjami oviranosti na telesnem in duševnem področju. Bivalna skupnost nudi stanovalcem dolgotrajno nastanitev, kar omogoča razvijanje samostojnosti in avtonomnosti. Uporabnikom omogoča osnovne življenjske pogoje, ki si jih sami ali ob pomoči družine ne morejo zagotoviti. Z vključitvijo v bivalno skupnost je uporabnikom omogočeno socialno učenje in pridobivanje temeljnih socialnih in življenjskih izkušenj in znanj, Spoznavali in nabirali smo domača zelišča v eko zeliščnem vrtu. ki jim omogočajo višjo kvaliteto življenja Po domačem kosilu smo se razdelili po skupinah. Prva skupina je nabirala in sušila zelišča, druga obirala in sušila sadje, tretja pomagala pri pripravi jedi, nekateri so svojo pomoč ponudili pri negi živali, ostali pa so kmetijo pripravljali za dan odprtih vrat. V zadnjih dveh skupinah, socialni monitor in v kulturni skupini, pa smo dijakinje 4. letnika Tina Bašan Eva Rihtaršič, Kaja Krevs, Medina Bešič in dija- ki redno prihajajo na dneve odprtih vrat kmetije, župan Iztok Fartek, Goran Miloševič - odgovoren za finančno in poslovno plat delovanja Korenike, naš direktor Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Šemso Mujanovič in še mnogi drugi. Vrstili so se nastopi vodilnih oseb Eko-socialne kmetije Korenika in nastop folklorne skupine iz Ša-lovec, ki so obenem tudi člani oz. redni obiskovalci kmetije. Po dnevu, polnem zadovoljstva, sreče in drugih spoznanj, nas je pre- Tretjeuvrščena ekipa dečkov z državnim prvakom Rokom Sušnikom. Od zabave do podjetništva Pestro kamniško poletje je pustilo mnoge spomine na uspešne projekte. V MC Kotlovnica si ga bomo zapomnili po rekordnem številu mednarodnih projektov, saj letos nismo le pripeljali mladine iz drugih evropskih držav v našo občino, temveč smo tudi kamniški mladini omogočili sodelovanje na mednarodnih izmenjavah v Estoniji, na Portugalskem, Turčiji, Poljskem, itd. Vedno več zadovoljstva je čutiti po vrnitvi domov in vedno več ljudi z navdušenjem pričakuje naslednje projekte. Trudili se bomo, da bo podobnih projektov vedno več, zato spremljajte našo spletno stran, kjer bodo sproti objavljeni aktualni projekti. Nekateri med njimi pa še vedno potekajo... Ravno te dni svoje bivanje v Kamniku zaključujeta bolgarska prostovoljca Joto in Venci. K nam sta prišla preko Evropske prostovoljne službe (EVS), ki jo financira Evropska unija v okviru programa Mladi v akciji. V okviru dvomesečnega prostovoljnega dela sta izvajala različne aktivnosti na festivalu Kamfest, pomagala pri organizaciji mednarodne mladinske izmenjave e-Nature v Kamniški Bistrici ter sodelovala pri ostalih poletnih aktivnostih Mladinskega centra Kotlovnica. Za piko na i sta se lotila še svojega zaključnega projekta, in sicer prostovoljnega festival delavnic obrti in umetnosti, ki se bo odvijal v soboto, 6. oktobra, na Šutni. Festival bo vključeval različne delavnice za mlade, otroke, mlade družine in vse, ki jih zanima umetnost in ustvarjanje, kot npr. pletenje, risanje, izdelava nakita, trash-art, žongliranje, slackline in razne ročne spretnosti, itd. V jesenskih mesecih pa se že lotevamo novega projekta za vse tiste, ki imate podjetniške ideje in že dolgo razmišljate o svojem poslu. V sodelovanju z MC Litija in Centrom za regionalni razvoj Litija smo pričeli z izvajanjem programa Podjetništvo v Srcu, kjer vas bomo spremljali vse od ideje pa do prvega posla. Pripravili smo bogat program delavnic, k sodelovanju smo povabili podjetnike in strokovnjake, oktobra pa smo že začeli s prvimi prijavami. V program bomo sprejeli 15 kandidatov z območja Litije in 15 kandidatov s širšega območja Kamnika. Vse zainteresirane vabimo, da se dobro pripravijo na razgovore, naj razmišljajo o različnih idejah... Od gojenja polžev do zapletenih software-ov, razmišljajte o oblikovanju oblačil, o blagovnih znamkah, privatnih šolah, produkciji glasbe, nastopanju na prireditvah, team building-ih, hotelih za pse, frizerjih za morske prašičke, o psihoterapiji za živali, oskrbi za starejše... Postanite varuške, ustanovite servis pranja avtomobilov na domu, postanite »pimp« hišnih pomočnic, ustanovite čistilni servis, prodajajte limonado, obirajte jabolka, postanite partner ali podizvajalec pri večjih podjetji in še in še. Pri podjetništvu pustite domišljiji prosto pot in ugotovili boste kako lahko z dobro zgodbo, kakovostno storitvijo in nasmejanim obrazom premikate gore in odkrivate neizmerne potenciale, ki jih že od nekdaj skrivatevsebi. BOJAN TEŽAK MC Kotlovnica Kamnik Udeleženci 8. Sociološkega dne na kmetiji Korenika. kinji 3. letnika Vesna Blagojevič in Saša Skok predstavile svetovno znanega sociologa Ervinga Goffmana, njegovo teorijo totalnih institucij in analizo podtalnega življenja v javnih ustanovah, tabor v Hrastovcu ter razlago mikrosocioloških študij oz. socialno interakcijo z opazovanjem detajlov družbenega življenja. Po izčrpnem pogovoru smo se dijaki za hip postavili v življenje človeka, ki je hkrati ekološko osveščen in v življenju nima vsega v izobilju, ampak ima nekaj, kar nam, mlajšim generacijam, ni tako blizu - srečo v majhnih nematerialnih stvareh, upanje v boljšo prihodnost in navsezadnje nekaj sebi lastnega - avtonomnost tradicije. V okviru petkovega dneva odprtih vrat kmetije Korenika smo poprijeli za delo, čistili hlev, nabirali lan, pomagali pri pripravi jedi za goste. Opoldne je bila kmetija Korenika že polna obiskovalcev, ki so radovedno raziskovali njene kotičke in se sladkali z ekološkimi specialitetami kmetije. Poleg novinarjev so bili še domačini, letela misel, kako svet včasih ni pravičen, da ne glede na globalno krizo, materializem in globaliza-cijo obstajajo ljudje, ki znajo ali pa so prisiljeni živeti skromno. Menim, da bi moralo biti v Sloveniji več takih ustanov, kot je Eko-socialna kmetija v Šalovcih, saj se je številka brezposelnih in potrebnih pomoči drastično povečala. Vsak od (prostovoljnih) delavcev na kmetiji išče v svetu le eno - srečo, ker pa tega niso našli sami ali pa je sploh niso mogli se zatečejo v tovrstne ustanove. Mnogo nas dijakov je spremenilo pogled na tovrstne ustanove, saj smo prej menili, da so tu le ljudje, ki so zapravili možnost za dobro življenje, a zdaj vemo, Ljudje po Sloveniji so vse bolj potrebni pomoči, ne le materialne, ampak tudi na področju komunikacije in odnosov. Na mladih stoji svet, a je na žalost vse manj poslušnosti in empatije, zato moramo pomagati sočloveku, mu nuditi pomoč, saj nikoli ne vemo, mogoče jo bomo v prihodnosti potrebovali tudi sami! TINA BAŠAN, 4.C GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Novi trg 41a, 1241 Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Še vedno vpisujemo v tečaje: NEMŠČINE, ANGLEŠČINE, ITALIJANŠČINE ali ŠPANŠČINE, RAČUNALNIŠTVA in letošnje novost' ZNAKOVNEGA SPORAZUMEVANJA Z DOJENČKI IN MALČKI. Več informacij na: 01-830-32-28 www.scrm.si Uradne ure: TOREK (10.00 - 12.00 in 14.00-17.30) in ČETRTEK (10.00 - 12.00 in 14.00-16.00) Mladi ribič iz Motnika postal svetovni prvak Domen Semprimožnik iz Motnika že od malih nog obožuje ribe in ribarjenje. Domnov dedek, strasten ribič, je Domna v svet ribolova popeljal pri njegovih rosnih šestih letih. Vse, povezano z ribami, je Domna začaralo, prejšnji teden pa je šestnajstletnik svoj hobi in navdušenje skupaj z njegovo ekipo okronal z naslovom svetovnega prvaka v lovljenju ribe s čolna. nalovili 42 kilogramov rib, med njimi predvsem šparov in ora-delic. Domen trenira športni ribolov na morju šele tri leta in je v tem času dosegel vrsto odličnih rezultatov. Julija letos je že drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka v lovljenju rib iz obale za starejše mladince v kategoriji do 21 let, ta uspeh mu je tudi odprl pot na letošnje svetovno prvenstvo. Prvi vikend v septembru je julijski uspeh nadgradil še na tekmi s čolna, kjer je premagal vso slovensko elito in osvojil pokal državnega prvaka v lovljenju ribe iz čolna v kategoriji do 21 let. Zmagal je tudi na več klubskih tekmovanjih v Sloveniji in Italiji, na svetovnem tekmovanju pretekli teden pa je posamično dosegel odlično 7. mesto. Zagotovo je ekipni naslov svetovnih prvakov v kategoriji U21 iz zasidranega čolna do sedaj največji Domnov uspeh v karieri, a glede na kratek čas treniranja v piranskem klubu RD Oradela Piran poznavalci v prihodnosti od Domna pričakujejo še več odličnih rezultatov. Vse se začne na pomolu V četrtek, 27. septembra, se je v Igalu v Črni gori končalo 12. Svetovno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna U21 (kategorija do 21 let), na katerem je slovenska mladinska reprezentanca postala svetovni prvak. Slovensko ekipo so sestavljali Domen Semprimožnik, Boštjan Čotar, Matej Simičič Rupert, Andrej Kristan, Erik Špeh in Andrej Djurič. Velik del zaslug za uspeh pa gre tudi kapetanu ekipe Marku Kočarju in trenerju Klavdiju Veldinu. Tekmovalci so skupaj Šestnajstletni Domen Semprimožnik iz Motnika (prvi z desne v prvi vrsti) trenira športni ribolov pri RD Oradela Piran šele tri leta, aje v tem času dosegel vrsto izjemnih rezultatov. Zadnji teden v septembru je na 12. Svetovnem prvenstvu v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna v kategoriji do 21 let s slovensko reprezentanco postal ekipni svetovniprvak. bru je potekalo tri dni, vsak dan po 5 ur. Na vsaki barki je bil po en tekmovalec iz Slovenije, Črne gore, Italije, Hrvaške, Francije in Nemčije. Tekmovalo je pet čolnov. Vsak dan je potekala dnevna razglasitev ter tehtanje dnevnega ulova, tako vsakega posameznika kot skupno od vsake države. Domen pravi, da se na tekmovanjih lovi vse, kar se ujame, a obstajajo določeni kriteriji. »Vsaka riba ima mero in če imaš na tehtanju ribo izven mere, si avtomatično diskvalificiran«. Največji del ulova sestavljajo riboni, špari, orade... Domnov trener v matičnem klubu pravi, da se vse začne na pomolu. A ker v Motniku Domen nima velikega pomola, v prostem času muhari na Kamniški Bistrici in drugje na rekah, bajerjih in na morju. Domen v hecu pove: »Ko pridem na morje, gre pa zares in se trudim po najboljših močeh!« Da je v hecu tudi veliko resnice, kažejo odlični Domnovi rezultati. Vse to tudi zaradi tega, ker z veseljem hodi na tekmovanja in treninge s svojimi dobrimi prijatelji. Treningi potekajo v slovenskem morju Domen je s člani slovenske reprezentance v kategoriji do 21 let treniral za svetovno prvenstvo že od lanskega leta. Treningi s trenerjem potekajo v slovenskem morju, kjer na določeni poziciji lovijo ribe, trener pa jim pove, kaj morajo pri lovljenju izboljšati, kako popraviti tehniko... Tudi Domnov najljubši teren lovljenja je Piranski zaliv. Tekmovanja v športnem ribolovu potekajo po celem svetu, Domen se je do sedaj udeležil tekem v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem ter s slovensko reprezentanco v Črni gori. Veseli se že naslednjega leta, ko bodo z ekipo nastopali na Portugalskem. Domen razlaga, da je razlika med lovljenjem v morju ali mirnih vodah velika, saj se na morju lovi ribe na dnu s svincem in tremi trnki. »Ves čas moraš opazovati 'špico' ribiške palice, kdaj 'prime' riba, vidiš, ko se 'špica' zatrese«. Svetovno prvenstvo potekalo tri dni v Letošnje svetovno prvenstvo v Črni gori zadnji teden v septem- Bojana Klemene Mestna godba Kamnik in Mažoretna skupina Veronika nastopata v Španiji Članice in člani Mestne godbe Kamnik so konec septembra odpotovali na festival pi- halnih orkestrov v Španijo. Ob spremljavi Mažoretne skupine Veronika bodo v katalonskem obmorskem mestu Calella že 5. leto zapored odmevali zvoki kamniških godbenikov. Festival, ki se letos odvija že 25. leto zapored, glavno pozornost namenja godbam in sorodnim orkestrom iz celotne Evrope. V španski Calleli bo letos 35 nastopajočih orkestralnih sestavov. Na povabilo organizatorja pa bo med njimi tudi Mestna godba Kamnik. Kot pravi predsednik Mestne godbe Kamnik Boris Seiko festival v Španiji kamniškim godbenikom namenja posebno pozornost. Mestna godba Kamnik bo izvedla najmanj dva koncerta. Posebno pozornost namenjajo slovenski glasbi. Tudi izvedbe svetovno znanih uspešnic, ki bodo del njihovih nastopov v Španiji, poslušalce ne bodo pustile ravnodušne. Kamniški godbeniki ne bodo pozabili na promocijo našega mesta. Letos je torej v terminih pred nastopi predvidena promocija Kamnika s promocijskim materialom. Na ta način pa bodo številni obiskovalci, poleg glasbenih zvokov kamniške godbe, deležni tudi lepot, ki jih ponuja naše srednjeveško mesto. Janja Zorman Macura Evropskojezikovno priznanje tudi Kamničanom Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji sta v sodelovanju s tujimi kulturnimi inštituti v Sloveniji tudi letos obeležila evropski dan jezikov. V klubu Cankarjevega doma je 26. septembra potekala že deseta slavnostna podelitev Evropskega jezikovnega priznanja ter jezikovna kavarna z naravnimi govorci francoskega, španskega, nemškega in italijanskega jezika. Evropski jezikovni priznanji sta v letu 2012 prejela dva projekta: • »Tiny Signers«, ki ga koordinirajo na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, aktivno pa so sodelovali tudi učitelji in dijaki GSŠRM Kamnik, smer predšolska vzgoja, ter • »Online Slowenisch lernen: Grammatik, Wörterbuch, Übungen«, ki ga izvajajo na Univerzi v Ljubljani, Filozofski fakulteti (Oddelek za slove-nistiko/Center za slovenščino kot drugi tuji jezik). Projekt Tiny Signers je na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra že dobro poznan pod slovenskim imenom Znakovno sporazumevanje z malčki. Dijakinje in dijaki predšolske vzgoje se bodo v letošnjem šolskem letu že drugo leto spoznavali z znakovnim jezikom, pripravljajo pa tudi tečaje za zunanje udeležence. O nagrajenem projektu so ob podelitvi nagrade zapisali: »Glavni namen dveletnega evropskega projekta, ki je sofinanciran s strani programa Vseživljenjsko učenje, podprograma Comenius, je ustvariti možnost za komuniciranje med gluhimi, naglušnimi in slišečimi otroki v zelo zgodnjem otroštvu, njihovimi starši in vzgojitelji, ter tako premostiti razkorak, ki obstaja na tem področju v večini evropskih držav.« Priznanjesta nagrajencem podelili Mojca Škrinjar, državna sekretarka na MIZKŠ, in Nataša Goršek Mencin, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Ljubitelji vesp so se srečali v Kamniku »Vespa je legendarno motorno kolo, na katerem si lahko eleganten v kratkih hlačah ali v obleki« Osemnajstega avgusta je Vespa klub Ljubljana organiziral že peto mednarodno srečanje vesp. Srečanje smo ljubitelji vesp začeli na Kongresnemu trgu v Ljubljani, kjer so si mimoidoči lahko pobliže pogledali to legendarno motorno kolo, končni cilj druženja pa je bil pri igriščih Teniškega kluba Duplica. Organizatorji smo ponosni, da se je srečanja udeležilo okoli 166 vesp, kar za slovenske razmere predstavlja rekord. Nad lepotami Kamnika in okolice so bili vsi udeleženci zelo navdušeni. Prirediteljem srečanja je pomagalo tudi prekrasno vreme, ki je pripomoglo k dobremu razpoloženju. Poleg dveh domačih klubov (Vespa klub Ljubljana in Vespa klub Slovenija iz Maribora) so se dogodka udeležili tudi »vespači« iz različnih italijanskih, avstrijskih in hrvaških klubov. Ne smemo pozabiti, da so k organizaciji srečanja veliko prispevali tudi sponzorji, tako da vsem še enkrat zahvala. Vespa je motorno kolo katerega nepretrgoma izdelujejo že 60 let. Navdušeni voznik je na vprašanje, zakaj bi se nekdo odločil za nakup vespe, odgovoril: »To je legendarno motorno kolo, na katerem si lahko eleganten v kratkih hlačah, kakor v obleki.« In kaj je skrivnost vespe? Enostavnost in videz. Vespa zdrži tudi do 130.000 prevoženih km brez večjih popravil, zato se lahko prenaša iz generacije v generacijo. Kot zanimivost lahko povemo, daje eden izmed udeležencev letošnjega srečanja z vespo prevozil že preko 230.000 km brez generalnega popravila motorja. Najstarejša vespa na srečanju je bila iz leta 1956, ponosni lastnik g. Vladimir seje z njo pripeljal iz Umaga. Najdaljšo pot pa je naredil g. Sergijo iz Italije, ki je »v enem kosu« prevozil 560 km. V Kamniku nas je trenutno dvanajst ljubiteljev vesp. Za njihovo brezhibno delovanje skrbita g. Marko Osolnik in g. Matjaž Varjačič. Lastniki vesp - vozite previdno do naslednjega snidenja! Jože Ogrinec Foto: Stane Pibernik GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Novi trg 41a, 1241 Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Še nekaj prostih mest v programih za odrasle: - PREDŠOLSKA VZGOJA - EKONOMSKI TEHNIK - MATURITETNI TEČAJ - GIMNAZIJA VPIS in INFORMACIJE v času uradnih ur: TOREK (10.00 - 12.00 in 14.00-17.30) in ČETRTEK (10.00 - 12.00 in 14.00-16.00) Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.scrm.si 12 5. oktober 2012 ŠPORT-ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Bojan Kramar na ledeniku dan pred tekmo, v ozadju mogočna gora Jungfrau. Z Bojanom Kramarjem se že skoraj dve leti srečujeva na isti plavalni progi. Ni zgovoren fant. Spomladi se je na začetku treninga umaknil s proge. Ko sem ga vprašala zakaj, mi je pojasnil, da se je ponoči vrnil iz Pariza, kjer je odtekel maraton in bo zato bolj počasi plaval. Pretekel je že kar nekaj maratonov. Tako se je počasi stkalo športno prijateljstvo in poleti smo skupaj še z Gregatom opravili olimpik triatlon v avstrijskem Faakersee-ju (za Gregata in zame je bilo to prvič, Bojan jih je opravil že kar nekaj). Bojan ni nikoli veliko govoril o sebi. Zato sem bila presenečena, ko mi je v prvih septembrskih dneh povedal, da je (že spet) ponoči prišel z avtobusom iz Švice, kjer je odtekel Jungfrau maraton. Še poln vtisov je nazorno razlagal občutke in poglede s poti proti mogočni gori. Bojan pravi, da si je v življenju vedno potrebno postaviti prioritete. Družina je bila na prvem mestu. Danes je sin Miha že srednješolec, hči Urša pa študentka tretjega letnika medicine. Že 25 let je zaposlen na RTV kot mojster osvetljave in njegov delavnik je razgiban in naporen. Teči je začel pred petimi leti, ko je bil že v zrelih štiridesetih letih. Pred tem je kot otrok igral košarko in kasneje vozil gorsko kolo. V zimskih mesecih, ko ni bil na kolesu, je pričel s tekom. Predvsem v hrib in kmalu se je povezal s tekači KGT Papež. Tekel je tekme slovenskega pokala v gorskih tekih in ugotovil, da je bolj vzdržljiv tip in mu kratke tekme ne odgovarjajo. Kolegi, »stari mački« v gorskih tekih, so govorili, da jih ne bo nikoli ujel, ker ni vajen trpljenja. Vendar jih tudi nikoli ni nameraval ujeti. Rezultati zanj niso na prvem mestu. Bolj mu je pomembno, da pride na cilj in po možnosti z nasmehom na obrazu. Med drugim je že dvakrat tekel na Grintovec, trikrat maraton štirih občin (38 km; 2500 m vzpona in 2500 m spusta) in 75-kilometrski ultramaraton od Celja do Logarske doline. A najraje teče sam, po počutju in brez plana. Po enem letu ukvarjanja s tekom nekajkrat tedensko je na forumu zasledil prispevek o Jungfrau maratonu. »To je to«, si je rekel in v svojem prostem času pričel živeti in delati za ta cilj. Ko je dvakrat tekel iz Kamnika do Kamniške Bistrice, se je odločil za svoj prvi maraton. Leta 2009 je Ljubljanski maraton pretekel v štirih urah in eni minuti. Bojan teče od 20 - 70 km tedensko. Odvisno od časa in počutja. Ko ima čas (zjutraj, podnevi ali zvečer; v soncu, dežju in najraje v snegu), obuje tekaško obutev in se po počutju odloči ali bo tekel po cesti, travniku, gozdu, po ravnem ali v hrib. Nekje je prebral, da je za napredek dober t.i. fartlek (izmenjava hitrosti, razgiban teren) in od takrat dalje je to njegov trening. Da lahko premaguje vse napore, ima nekaj osnovnih pravil. Vsako jutro poje zajtrk, četudi vstane ob štirih. Nekaj dni pred večjimi tekmami je le preizkušeno hrano, kot so kosmiči in testenine. Pravi, da so to vse njegove skrivnosti za vzdržljivost. Prva leta teka (predvsem gorskega) so ga »stala« poškodbe kolena. Ortopedi in drugi strokovnjaki so mu svetovali počitek, a ni pomagalo. Kolega, izkušen bosonogi tekač pa mu je svetoval, naj poskusi z bosonogim tekom. Ko je obutev zamenjal za minimalistično in kasneje nekaj časa tekel tudi brez nje, je spremenil tehniko in poškodba je bila hitro sanirana. Na koncu pogovora sem Bojana vprašala zakaj pravzaprav teče. »Tečem za relaksacijo, za polnjenje baterij. Tek mi pomeni meditacijo, sprostita', izboljšanje počutja, ventil za sproščanje, odložitev bremen. Združujem prijetno s koristnim. Zato me na mojih podvigih vedno spremlja žena.« Na vprašanje kakšni so njegovi novi izzivi in cilji za prihodnost, se je nasmehnil in dejal: »Predvsem mora biti glava vedno na pravem mestu. Postavljati si moraš ravno prav visoke cilje. Odtekel sem že 18 maratonov in upam, da jih bom še kar nekaj. Se si želim na gorski maraton štirih občin in Jungfrau maraton tudi. V naslednjem letu bi rad opravil tudi s polovičnim Ironman triatlonom.« Bojan, želim ti še veliko tekaških užitkov, tako na tekmah, kot na treningih. Romana Capuder Svetovno prvenstvo Jungfrau maraton - 42,195 km in preko 2000 višinskih metrov vzpona Lani je minilo 200 let, odkar je bila švicarska gora Jungfrau s 4158 metri nadmorske višine prvič osvojena. Letos pa na Jungfrau poteka že 20. maraton, ki se ga je udeležilo tudi 12 Slovencev, od tega trije Kamničani: Marjan Zupančič, Matej Hribar in Bojan Kramar, in 11 Slovenk. Slovenski tekač Mitja Kosovelj je postal svetovni podprvak. Maraton je izredno slikovit, s prelepimi razgledi. Tekaška preizkušnja poteka od Interlakna, kjer se prvih 25 km povzpneš le za 200 višinskih metrov. Do Wengna se tekači dobro ogrejejo, potem pa jih čaka preko 2000 višinskih metrov vzpona, ki poteka preko wengenskih smučišč do zgornje postaje železnice. Sobotni del maratona je rezerviran za približno 4000 tekačic (najboljša Slovenka je bila Neža Mravlje na 25. mestu) in moških tekačev nad 50 let. V nedeljo se z maratonsko razdaljo spopade enako število tekačev. Vsi Kamničani so s tem težkim maratonom opravili pod petimi urami. To so spoštovanja vredni rezultati. Čestitamo! NK Calcit Kamnik z novimi ambicijami Članska ekipa NK Calcit Kamnik je obetavno pričela z jesenskim ligaškim tekmovanjem v 3. slovenski ligi. Navkljub slabšemu začetku je v nadaljevanju pokazala dobro pripravljenost in vtreh krogih zabeležila tri zmage. Nogometno igrišče v Mekinjah bi lahko ob načrtovanih vlaganjih, kratkoročno v spremljajoče objekte (stavba) in dolgoročno v vadbeni prostor (ob morebitni selitvi lokostrelcev), nudil navijačem in simpatizerjem nogometa obilico športnih užitkov. Pogoji dela in ustrezna organiziranost sta predpogoj za vidnejše mesto kamniškega nogometavslovenskem prostoru. Preteklo zimo smo skupaj z vodstvom občine načrtovali nogometno šolo vŠmarci. Zagotovila občine o odkupu nogometne infrastrukture v Šmarci, ki je bil vezan na predviden rebalans proračuna občine Kamnik, se letos očitno še ne bodo uresničila. Zato smo do načrtovane nogometne šole naredili zgolj prvi korak, organizirali smo nogometni pogon, ki naj bi privabil otroke in mladino v mlajše selekcije. Nogometni pogon NK Calcit Kamnik vodi priznani nogometni strokovnjak Rajko Jeršin. Zavedamo se, da smo morda ta korak storili malo pozno in da tudi zato mlajše selekcije še niso številčno in kakovostno dovolj močne. Zaupanje staršev otrok in mladine si želimo pridobiti s strokovnim delom. Z obžalovanjem ugotavljamo, da organizacijsko in infrastrukturno močnejši sosednji nogometni centri privabijo v svoje vrste številne Kamničane. NK Calcit Kamnik pospešeno dela na tem, da si pridobi potrebno zaupanje, ki bo temeljilo na strokovnem delu z mladimi. NK Calcit Kamnik je pridobil status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa in s tem vzpostavil možnost financiranja kluba preko dela dohodnine. Spletna stran nogometnega kluba vse bolj pridobiva na aktualnih novicah iz kluba, zainteresirano javnost o rezultatih članske ekipe ažurno obvešča kamničan.si, kar gre zasluga uredniku, ki nas spremlja in vzpodbuja na vseh domačih članskih tekmah. NK Calcit Kamnik usmerja starejše igralce, da nadaljujejo svojo športno pot v trenerskem poklicu. Želimo si čim več vaditeljskega kadra z licenco iz Kamnika in da se trenerji mlajših selekcij še tesneje povežejo z učitelji športne vzgoje v šolah na kamniškem. Skupno delo vseh bo, tako kot pri drugih uspešnih kamniških športnih klubih, v doglednem času prineslo pričakovane rezultate. Predsednik NK Calcit Kamnik UUPKO LOZANČČ Športno kulturno društvo Mekinje in Športno društvo Tuhinj sta v soboto, 22. septembra, organizirala že 5. tradicionalni 6-urni košarkarski turnir. Poleg rekreativnega ima tekmovanje vseskozi tudi simboličen pomen, saj je namen tekmovanja že ves čas opozarjati na pomanjkanje športnega igrišča in prostora, namenjenga druženju v Mekinjah. Tokrat so, tudi iz protesta zaradi prepočasnega reševanja te problematike, tekmovanje izpeljali kar na zaprti Neveljski cesti za mekinjskim društvenim domom. Kar se tiče športnega dela prireditve, so v izredno napeti in zanimivi tekmi, ki je trajala od 12. do 18. ure, z enim košem prednosti in rezultatom 237:238 zmagali košarkarji iz ŠD Zg. Tuhinj. Tekma je bila vse skozi napeta, nobena ekipa ni ušla za več kot 20 košev razlike. Kljub domačemu terenu je na koncu zmagala gostujoča ekipa, ki je bila morda tudi zaradi možno- sti boljših priprav (na njihovem igrišču) za koš razlike boljša od domačinov. Na pomanjkanje zunanjih športnih površin je v uradnem delu prireditve, ko se je tekmovalcem pridružil tudi kamniški župan g. Marjan Šareč, opozoril predsednik KS Mekinje Matej Slapar, ki je med drugim poudaril: »Problem pomanjkanja športnih površin, namenjenih rekreaciji in druženju, je v Mekinjah prisoten že več let, člani SKD in sveta krajevne skupnosti Mekinje ter ostali prebivalci pa resnično upamo, da se bo naš problem v prihodnje, predvsem s pomočjo občine Kamnik, dalo rešiti«. Zavzel se je, da bi bila že v proračunu za leto 2013 zagotovljena zadostna sredstva za odkup zemljišča, kjer bi se uredilo igrišče. Na prireditvi so člani sveta KS Mekinje s pomočjo skupi- ne Štajn predstavili tudi idejne rešitve treh možnih variant in lokacij njihovega želenega igrišča. Zupan Marjan Sarec je v nagovoru zbranim športnikom in krajanom med drugim povedal, da osebno nima nikakršnih zadržkov, da se igrišče v Mekinjah ne bi uredilo, največji problem pa vidi v pridobivanju različnih soglasij in dovoljenj s strani posameznih institucij in ostalih subjektov za določitev zemljišča za igrišče, pri čemer si tudi v prihodnje želi pomoči sveta KS Mekinje. Mekinjčanke in Mekinjčani so se na koncu, kljub majhnemu porazu domačinov, razšli z dobrimi občutki v upanju, da se besede v prihodnje končno uresničijo. ZA svet KS Mekinje Martin Vengust Bojanov Jungfrau maraton OFF ROAD TUNJICE V avgustu je v Tunjicah pri Kamniku potekal zbor ljubiteljev terenskih in off road 4*4 vozil s preizkusom v spretnostni vožnji. Organizatorje bil domači klub STC Panther Kamnik, ki se je po nekaj letih premora zopet podal v organizacijo off road prireditev. VTunjicah nas je pričakalo sončno vreme, lepo število tekmovalcev in gledalcev, ki so nestrpno pričakovali adrenalinske in napete boje v spretnostnih vožnjah. Tekmovalci so se pomerili v soft, spretnostni in hard preizkušnji, ki je tudi najbolj zanimiva. Za veselje v Tunjicah je poskrbel domačin Mirko Golob (JEEP CHEROOKE), sicer tudi član kluba organizatorja STC Panther Kamnik, ki je v soft preizkušnji suvereno zmagal, v spretnostni preizkušnji pa je osvojil odlično 3. mesto. Za popestritev dogajanja je potekalo še pokalno prvenstvo v off roadu za štirikolesnike. Za bolj turistične tipe voznikov pa je bil organiziran turistični roadbook po turističnih destinacijah Predsednik kluba in idejni vodja prireditve Brane Prezelj ob pod-Županji Kamnika mag. Julijani Bizjak. Po nekaj letih premora se v Kamniku spet lahko nadejamo atraktivnih offroadprireditev. Domačin iz Tunjic Mirko Golob, član domačega kluba STC Panther Kamnik,je z zmago v softpreizkušnjiposkrbel za veliko veselja. Kamnika. Hvaležni smo sponzorjem in domačinom iz Tunjic, ki so nas toplo sprejeli v svoje okolje ter športnim zanesenjakom in članom kluba STC Panther Kamnik za odlično izpeljano prireditev. STC Panther Kamnik pa že pripravlja novo dogodivščino - v soboto, 20. oktobra športno turistični 4x4 OFF ROAD srečanje ljubiteljev terenskih 4x4 in ostalih 4x4 vozil s spretnostno vožnjo v sklopu prireditve ORZSoff road zveze Slovenije. Namen prireditve je druženje, terenske dogodivščine z vozili, spoznavanje krajev, blatne preizkušnje in povezava kamniških turističnih destinacij z avto športom ter poživitev turizma v kamniški občini tudi s pomočjo ljubiteljev in lastnikov 4x4 vozil širom Slovenije in drugod. i v Mekinjah odigran kar na zaprti Kamniški OßCAN ŠPORT 5.oktober20i2 13 Iz tabora Calcit Volleyball Calcitovke druge v Bratislavi Odbojkarji in odbojkarice Calcit Volleyballa še naprej uspešno nastopajo na pripravljalnih tekmah in turnirjih, tako da si ± Ostravo, v finalu pa je bila boljša ekipa Slavia Bratislava. Moški so na gostovanju premagali Dob s 3:2, na turnirju v Mladinke (na fotografiji) so na prvem turnirju premagale ekipi Škofje Loke in Kranja. Na območnem turnirju so nato izgu- lahko obetamo še eno zelo uspešno sezono. Kamniške odbojkarice so gostovale na turnirju v Bratislavi, kjer so v skupini premagale Go-dollo (Mad) in Paneuropa Brasti-lavo. V polfinalu so premagale še Murski Soboti pa so premagali Šoštanj, Salonit in Pomgrad. V torek pa se je za obe ekipi začelo tekmovanje v Interligi. Uspešne mlade ekipe Calcita S tekmovanjem so začele tudi mlade ekipe Calcit Volleyballa. bile proti neugodni ekipi Mladi Jesenice, a premagale Kranj in se tako uvrstile v četrtfinale. Predstavila se je tudi druga ženska ekipa v Pokalu OZS. V prvem krogu so bile Kamničanke v gosteh uspešnejše od Pirana, nato pa v drugem krogu izgubile na domačem terenu proti Mladim Jesenice. Kadetinje so na prvem kvalifikacijskem turnirju premagale Šentvid in Novo mesto. Druga ekipa kadetinj pa je v Izoli izgubila proti domačinkam in Novi Gorici. Druga moška ekipa je v Pokalu v drugem krogu zaigrala prvič in izgubila s Kočevjem. Mladinci so na turnirju v Stranjah gladko premagali Kropo, nato pa v boju za prvo mesto še ACH Črnuče in se tako uvrstili v četrtfinale. Kadeti pa so na kvalifikacijskem turnirju dvakrat zmagali proti Škofji Loki in Kostanjevici na Krki.' Napovednik tekem: • nedelja, 7. oktober, ob 10. uri v OŠ Stranje - kvalifikacijski turnir st. deklic • sreda, 10. oktober, ob 20. uri v ŠD Kamnik - Pokal OZS moški • sobota, 13. oktober, ob 17.30 uri v ŠD Kamnik - Interliga moški - Calcit Volley-ball:Innsbruck (AUT) • sobota, 13. oktober, ob 20. uri v ŠD Kamnik - Interliga ženske - Calcit Volleyball:Go-dollo (MAD) • nedelja, 14. oktober, ob 10. uri v OŠ Stranje - kvalifikacijski turnir kadeti In Tekači KGT nadaljujejo z V nedeljo, 16. septembra, je v Socki pri Dobrni potekalo državno prvenstvo v gorskih štafetah, na katerem je nastopilo osem ekip tekačev KGT Papež, šest jih je stalo na zmagovalnih stopničkah. Krožna proga štafetnega teka je bila dolga 2500 m s 100 m višinske razlike. Naziv državnega prvaka med člani je s časom 28:10 dosegla ekipa 1 v postavi Gašper Bregar, Gregor Mlakar in Franci Teraž in ekipa deklic (37:21) v postavi Karmen Orehek, Lucija Pevec in Nuška Uranič. Državni podprvaki so: ekipa dečkov (Igor Cosic, Klemen Golob, Luka Uranič) s časom 35:11, Papež izjemnimi rezultati ekipa mladincev (Aljaž in Anže Božič, Nik Mernik) s časom 30:04 ter ekipa članic (Jasmina Klanč-nik, Petra Mikloša, Špela Zupan) s časom 39:26. Najboljši čas proge med članicami in mladinkami je dosegla Špela Zupan (11:54). 3. mesto je zasedla ekipa dečkov vzpostavi Rok Podbregar, Matej Šlebir, Nejc Uršič. Četrto mesto je pripadlo ekipi dečkov (Matevž Škrtič, Uroš Čirovic, Miha Oražem) in ekipi članov (Metod Bregar, Bojan Kožuh, Luka Mihelič). Istega dne je v Velenju potekalo prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U14 in U12. V kategoriji pionirke / pionirji U12 je Ana Milovic na 600 m s časom 1:47:59 dosegla naziv državne prvakinje, pri pionirjih pa Rok Sušnik (1:46:04) naziv državnega podprvaka. Tek na pianiško velikanko ali tek po vseh štirih V sončnem sobotnem popoldnevu, 22. septembra, so se tekači iz 9 držav pomerili v osvajanju VI /a vialtöarstvn m: \ ^ avtokfeparstvo^ ^ Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. KO V NESREČI NISI SAM Gregor Mlakar (KGT Papež), odličen sedmi v teku naplaniško velikanko. planiške velikanke. Nenavaden tek navkreber, tudi tek po vseh štirih, je potekal po slavni smučarski letalnici, od dna doskočišča Vida Uršič ponovno blestela Kamniška kolesarska veteranka Vida Uršič, ki na sleherni kolesarski preizkušnji na do- mačih in tujih tleh že s svojo prisotnostjo pritegne pozornost številnih kolesark in kolesarjev, Vida Uršič v dresu državne prvakinje na 3. stopnički v Tirolskem St. Johannu. je v avgustu v naši severni sosedi Avstriji nase vnovič opozorila tudi z vrhunskimi rezultati. Na tradicionalnem že 25. kolesarskem tednu v Deutsch-landsbergu, sicer pa 40. etapni dirki Weltradsportwoche, kjer se zberejo veteranski kolesarji z vsega sveta, je Vida Uršič sebi in svetu ponovno dokazala iz kakšnega testa je. V tednu od 11. do 19. avgusta se je ikona slovenskega ženskega kolesarstva v svoji starostni kategoriji D4 pomerila s sotek-movalkami v šestih kolesarskih preizkušnjah. V kronometru je bila nepremagljiva, v kriteriju, šprintu in cestni preizkušnji 12. avgusta je bila druga, v vzponu in v cestni preizkušnji 17. avgusta pa je osvojila 3. mesto. V skupni razvrstitvi se je kolesarka izpod Kamniškega vrha zavihtela na drugo stopničko za Rusinjo Vasilko Lyubov in pa do vrha zaleta, dolžina teka je bila 400 metrov. Najhitrejša sta bila Turek Ahmet Arslan (5:02.43), pri ženskah pa Avstrijka Teresa Stadlober (6:46.44). Najboljša Slovenca, oba na 2. mestu, sta bila Petra Mikloša in njen brat Matjaž (oba KGT Papež), ki bi, kot pravi, lahko zmagal, če ne bi prej nastopil v štafeti. To ostaja izziv za naslednje leto, ko bo nastopil le med posamezniki. Marjan Zupančič in Urška Trobec sta zmagovalca 1. gorskega teka Po Žagarju na Vogel, odlični drugi je bil Klemen Triler, ki se je že regeneriral po rekordu Že četrti Veronikin tek po ulicah Kamnika Tek postaja vse bolj priljubljen šport v Sloveniji in z njim se rekreativno ukvarja vse več ljudi, vseh generacij. Pred štirimi leti je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik ob jubilejnem letu, ko je Kamnik praznoval svojo 780. obletnico, prvič organiziral Veronikin tek po ulicah Kamnika. Prireditev postaja iz leta v leto bolj priljubljena in marsikateremu tekaču predstavlja dobertrening za Ljubljanski maraton, ki velja za največjotekaško prireditev v Sloveniji. Drugo soboto v oktobru se bo mestno jedro Kamnika ponovno spremenilo v tekaško progo. Trasa je dolga 8.000 metrov in poteka po ulicah srednjeveškega mestnega jedra. Start in cilj sta naGlavnem trgu, tekači pa v štirih krogih obidejo Sutno, Kolodvorsko ulico, Šlakarjevo pot, Žale in se preko Medvedove ulice vračajo na Glavni trg. Letos bodo organizatorji prvič aktivno vključili tudi kamniške osnovnošolce in srednješolce in v sklopu Veronikinega teka organizirali Odprto šolsko prvenstvo, kjer se bodo učenke in učenci ter dijakinje in dijaki pomerili za naslov občinskih prvakinj/prvakov. Za njih je startnina brezplačna. Proga je v celoti asfaltirana, na njej pa je približno 100 metrov vzpona in 200 m spusta. Štart prvih tekmovalcev bo ob 9.30. Vsak tekač prejme praktično nagrado, najboljši pa medalje in pokale. Predprijave in prijave potekajo v Turistično informacijskem centru Kamnik. CANNE DE COMBAT-ŠPORTNA BORBA S PALICO 22. in 23. septembra je v Saint Herblainu v Franciji potekalo svetovno prvenstvo v canne de combatu. Čeprav gre za šport, v katerem tradicionalno dominirajo Francozi, se je slovenska reprezentanca tokrat odrezala naravnost izvrstno. Jerca Prime iz Savate kluba Kamnik je postala svetovna podprvakinja, moška in ženska reprezentanca pa sta osvojili ekipni bron. In kaj sploh je canne de combat? Legenda pravi, da se je sklop borilnih športov, poznanih pod imenom savate, razvil, ko so francoskim plemičem na ulici prepovedali nositi orožje. Tako jim ni ostalo drugega, kot da se na zlikovca spravijo z golimi rokami (to je porodilo bolj znani francoski boks) ali s palico, če so jo imeli. In palico - canne - je vedno treba imeti pri sebi. Lahko je kratka in lahka, takšna kot se uporablja v najbolj standardni razjičici. Lahko sta dve, pri čemer zabava in težavnost eksponentno narasteta. Če pa to komu ni dovolj, naj vzame v roke baton, kjer že samo ime pove, da gre za nekaj smrtonosnega. Savate klub Kamnik domuje pod Kamniškimi planinami, kjer so, kot Kamničani dobro vemo, ujme najgrozovitejše in kjer se kalijo ljudje jeklenega telesa in značaja. Legenda tudi pravi, da si je mitološka kamniška Veronika nekega dne odrezala kostanjevo palico in premlatila zmaja izpod Kamniškega vrha. Pridete na trening? Canne de combat, mečevanje s palico, je izredno vsestranski šport. Razvija moč, vzdržljivost, eksplozivnost, spretnost, koordinacijo in duha. Po dveh, treh letih treninga se boste ponašali z atletskim telesom in špartanskim duhom. Še opozorilo: canne de combat je šport, v katerega se boste zaljubili na prvi brise* (*gre za enega od osnovnih udarcev). Meta Osredkar po Slovenski planinski poti. Mirko Janjatovič je bil peti. Izredni ste, čestitamo! Mira Papež pred Nizozemko Rio Slikker. Trenutno Vida Uršič, ki se je prestižnega veteranskega kolesarskega tekmovanja udeležila že 26., med vsemi udeleženkami Weltradsportwoche vodi s skupno kar 38. zmagami. Le nekaj dni za 40. etapno dirko Weltradsportwoche je Vida Uršič nastopila na 44. Radwelt pokalu v St. Johannu na Tirolskem. V cestni vožnji dolgi 40 km se je v ponedeljek 27. avgusta s štartno številko 71 kot najstarejša tekmovalka v starostni kategoriji E (19531962) zavihtela na odlično 3. mesto. V konkurenci 17 kolesark iz 10 evropskih držav in Združenih držav Amerike je bila Vida Uršič premagljiva le za štiri leta mlajšo Američanko Susan Shook in tri leta mlajšo Angležinjo Anne Plant. Tega rezultata je bila Vida Uršič zelo vesela in ji veliko pomeni, še posebej zaradi izredno močne konkurence. KATJA TROTOŠEK Jerca Prime iz Savate kluba Kamnikje postala svetovna podprvakinja v Canne de combatu. Ämtefe© društvo Ktarnfife' Kamniški veterani v Ormožu Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je konec septembra organizaralo strokovno ekskurzijo v Ormož, kjer smo se srečali s člani tamkajšnjega združenja. Namen vsakoletnih jesenskih strokovnih ekskurzij je obisk krajev, kjer so se v letih 1990 in 1991 odvijali dogodki, pomembni za prihodnost Slovenije, dogodki, ki so omogočili, da danes živimo v samostojni in neodvisni državi. Občina Ormož je del Prlekije - pokrajine med Muro in Dravo, leži med slovensko-hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem. Pravijo, da se Ormož postavlja s tremi izrednimi dobrinami: z vinom, neokrnjeno pokrajino in ljudmi. V to smo se prepričali tudi udeleženci strokovne ekskurzije. Zaradi svoje lege je bil Ormož v osamosvojitveni vojni med prvimi na udaru oboroženih sil JLA. V vojašnicah, nedaleč od slovensko-hrvaške meje, Čakovcu in Varaždinu so bile močne enote, predvsem tankovske enote v Varaždinu so predstavljale nepo- sredno nevarnost za prodor na slovensko ozemlje, kar se je v vojni tudi izkazalo. Naši gostitelji so nas seznanili z dogodki na njihovi želežniški postaji in mostu, ki vodi na Hrvaško, kjer so se enote TO spopadle z oklepno enoto JLA iz Varaždina, in dogodki v središču mesta, kjer oklepna enota JLA ni uspela prebiti postavljene barikade. V središču mesta smo si ogledali tudi spominsko obležje, posvečeno bojem v Ormožu, in njihov Veteranski klub, kjer imajo stalno razstavo o osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Na dan našega obiska je bila odprta tudi razstava vojaških uniform, čelad in pokrival, ki so jih v vojnah in vojskah nosili prebivalci ormoške občine. Po ogledu vinske kleti, ki sodi med največje v Evropi, nas je pot vodila v vinorodno središče Ormoža - Kog. V vasi Gomilo pri Kogu smo si ogledali spominsko obeležje, posvečeno dogodkom, v katerih je JLA izgubila dva tanka in oklepni transporter. Enote JLA so pri umiku iz zasede zažgale devet objektov, tako stanovanjskih kot gospodarskih. Ustavili smo se še v Miklavžu pri Ormožu - njihova gasilska enota je še v času umika oklepne enote iz Gomil gasila in reševala zažgane objekte, in v Središču ob Dravi, kjer enotam TO in milice ni upelo zadržati oklepne enote iz Varaždina, ki se je prebila potem do Ormoža. Pred odhodom proti Kamniku smo se še zadržali s prijatelji iz Ormoža in uživali ob njihovih treh dobrinah: neokrjeni naravi, vinu in ljudeh. ZC FOTO: MILAN KUNEJ Člani Kluba 7E+ iz Kamnika posvojili lipo v okviru Zelenega prstana Ljubljane Člani pred 17 leti ustanovljenega Kluba E7+, ki ga vseskozi vodi Kamničan inž. Slavko Ložar in ga sestavljajo nekdanji elektrikarji bivše Slovenija ceste (pozneje SCT), so se konec avgusta ponovno zbrali na družabnem srečanju, tokrat z namenom, da posvojijo eno od lip v zelenem prstanu Ljubljane. Pred osrednjim dogodkom v bližini Brda so se kolesarji podali po zelenem obroču okrog Ljubljane, pohodniki pa so na pot do Koseškega bajer-ja in nazaj. Po končanih rekreativnih aktivnostih so se zbrali ob izbrani lipi, kjer jih je pozdravila predsednica društva Zeleni prstan in nekdanja županja Ljubljane Nuša Kerševan, zapeli so jim ju-niorji okteta Deseti brat, nekdanji tunjiški župnik Pavle Juhant (simpatizer kluba, saj je bil njegov pokojni brat tudi elek-trikar pri SCT) pa je lipo blagoslovil. Dogodka se je udeležN tudi Kamničan Miklavž Žvokelj, ki sedaj živi v Ljubljani. S posvojitvijo izbrane lipe, simbola slovenstva, smo tako potrdili, da želimo ostati v družbi dobro mislečih, ki jih bo Zeleni prstan še naprej povezoval v mislih in dejanjih, je poudaril predsednik kluba Slavko Ložar. Klub, ki združuje 24 članov, je tudi sicer zelo aktiven, leta 2001 Člani in simpatizerji Kluba 7E+ ob svoji lipi na Zelenemprstanu Ljubljane. so izdali monografijo o likovnem delu pokojnega sodelavca elektri-karja Marjana Šublja s Križa, leta 2007 so postavili 5 kW sončno elektrarno na Ambrožu pod Krvavcem, organizirali so več čistilnih akcij dogodekso izdelalitudi lično lese- (tudi v Kamniku, letos pa v Trzi- no priponko z zelenim obročem in nu), poskrbijo pa tudi za družin- z napisom Ljubljana - Najlepša pot ske izlete članov in simpatizerjev - Kamnik - 25. avgusta 2012. in podobno. V spomin na letošnji FRANC SVETELJ Tradicionalna modna revija pletenin Spenko seje vrnila Mnogi se še dobro spominjamo, da so bili Dnevi narodnih noš vrsto let tudi priložnost, da so svojo ustvarjalnost na modni reviji prikazale spretne roke šivilj Pletenin Špenko. Jana Špen-ko Kočar je letos, ob 40-letnici dejavnosti, obudila to tradicijo in pred njihovo prodajalno na Prešernovi ulici v Kamniku pripravila modno revijo. »Veliko razmišljanja in dela smo vložili v modele z veliko željo, da bi ljudem ugajali. Veselimo se skupaj z vami, da nam je uspelo prebroditi težke in vesele trenutke v svoji dolgoletni tradiciji izdelovanja pletenin. Od skromnih začetkov do družinskega podjetja, z znano blagovno znamko in številnimi priznanji, kot je znak SQ Slovenska kvaliteta, zlatim priznanjem PLETEN IN E 2 Tiami in obiščite našo ;rvp pj L^ s—v prodajalno v Kamniku na J rVI II Prešernovi 14 c z veliko izbiro pletenin . j L TeL: 8317108in 8341523-Moste, T" www.pleteninespenko.si Pletenine Špenko, vedno v koraku z modo! Gorenjske obrti ter najnovejšim priznanjem za inovativni izdelek Industrijskega razvojnega centra«, je povedala ob prazničnem dogodku. Kot smo izvedeli, pri izdelovanju kakovostnih pletenin uporabljajo najnovejšo tehnologijo računalniško vodenih pletilnih strojev in najkakovostnejše materiale, predvsem uvožene iz Italije in Nemčije, seveda pa je vloženega tudi ogromno ročnega dela, inovativnosti in domišljilje, ki jo premorejo neutrudne roke zaposlenih. Poletne poroke Vjuliju so se poročili: - MAT1JAŠEVIČ DEJAN, Kamnik, Trg talcev 5, star 27 let in KOKOL NATAŠA, Ptuj, Ulica 25. maja 6, stara 28 let - ŽAVBI JAN, Kamnik, Ulica Toma Brejca 15, star 28 let in KROPIVŠEK Tanja Jana, Križ 23B, stara 31 let - POGAČNIK GREGOR, Kamnik, Na bregu 34, star 25 let in PIRMAN DAMJANA, Kamnik, Na bregu 34, stara 28 let - SVETEC LUKA, Šmarca, Jeranova ulica 1, star 27 let in ŠIRCELJ POLONA, Dob, Vodnikova ulica 8, stara 28 let - STOJANOVIČ BORISLAV, Ljubljana, Preglov trg 5, star 34 let in RABRENOVIČ ŽIVANA, BIH, Doboj, Ritešič, stara 28 let - BURKELJCA ALEŠ, Gabrovnica 7, star 33 let in ŠPEH KATJA, Kamnik, Košiše 5, stara 25 let - PAVLIČ TINE, Sidol 6, star 31 let in JERINA BERNARDA, Kranj, Jama 29, stara 24 let V avgustu so se poročili: - KOVAČEVIČ DARKO, Šmarca, Stegne 16, star 36 let in GORJUP MIRIAM, Šmarca, Stegne 16, stara 33 let - DEMŠAR SIMON, Kamnik, Ljubljanska cesta 4H, star 32 let in ROŠER ALENKA, Kamnik, Ljubljanska cesta 4H, stara 28 let - EETTICH MARTIN, Kamnik, Parmova ulica 5C, star 32 let in JANKOVEC NINA, Dobrova-Polhov Gradec, Črni Vrh 14, stara 29 let - ČOSIČ DAMIR Kamnik, Ljubljanska cesta 4B, star 34 let in JURAČ MONICA, Kamnik, Ljubljanska cesta 4 B, stara 30 let - ŠPEH MIHA, Kamnik, Groharjeva ulica, star 24 let in KRŽIŠNIK KARMEN, Kranj, Sutna 3, stara 25 let - ŽURBI TOMAŽ, Komenda, Glavarjeva cesta 60A, star 33 let in JUHANT MATEJA, Oševek 7B, stara 31 let - CERAR TONI, Vir, Šaranovičeva cesta 25A, star 21 let in KOPRIVEC MAŠA, Mekinje, Cankarjeva cesta 29, stara 22 let V septembru so se poročili: - BUČAR ALEŠ, Ljubljana, Ižanska cesta 124A, star 26 let in EEKONJA VANJA, Ljubljana, Ižanska cesta 124A, stara 28 let - GRGIČ RENATO, Komenda, Zajčeva cesta 5, star 28 let in BENCAN KLAVDIJA, Komenda, Moste 112, stara 27 let - ROUS ANDREJ, Komenda, Zadružna ulica 18, star 43 let in ROBIDA POLONCA, Medvode, Škofjeloška cesta 29, stara 38 let - VUČINIČ BOJAN, Vranja Peč 8A, star 27 let in CAFUTA PETRA, Kamnik, Klavčičeva ulica 10, stara 27 let - UKAJ SHABAN, Kosovo, Istog, star 57 let in GOJIČ BRANKA, Ljubljana, Celovška cesta 263, stara 59 let - PETKOVŠEK LUKA, Ljubljana, Kovačeva ulica 8B, star 29 let in MIHELIČ ANJA, Ljubljana, Sneberska cesta 9, stara 26 let - KESER DANIJEL, Mekinje, Cesta dr. Tineta Zajca 18A, star 30 let in TROBEVŠEK ANDREJA, Mekinje, Cesta dr. Tineta Zajca 18A, stara 29 let - ČESEN MATIJA, Radomlje, Prešernova cesta 25, star 34 let in KEMPERLE BARBARA, Podgorje 70A, stara 23 let - KONJAR PETER, Medvode, Smlednik 3, star 35 let in BURJA BERNARDA, Medvode, Smlednik 3, stara 32 let - KRAŠEVEC SEBASTJAN, Ljubljana, Pasterkova pot 8, star 32 let in KEMPERLE ANAMARUA, Kamnik, Medvedova ulica 16, stara 27 let - MATELIČ ANDREJ, Ljubljana, Tržaška cesta 121, star 30 let in URBANIJA NINA, Preserje pri Radomljah, Vaška pot 15, stara 27 let - ŽNIDARŠIČ ANDREJ, Dobrepolje, Kompolje 5, star 26 let in RAZBORŠEK BRIGITA, Zagorje ob Savi, Polšina 8, stara 22 let - HOLOZAN PETER, Kamnik, Jakopičeva ulica 9, star 42 let in GRANDA IRENA, Vrhnika, Betajnova 41C, stara 46 let - OBERŽAN LEO, Ljubljana, Brilejeva ulica 21, star 29 let in PIŠEK MATEJA, Ljubljana, Stožice 9, stara 29 let - KOCBEK ROK Kamnik, Jamova ulica 10, star 30 let in BARUKČIČ BETI, Kamnik, Jamova ulica 10, stara 24 let - PUSTOTNK PRIMOŽ, Kamnik, Prvomajska ulica 9, star 38 let in PETERNEU MATEJA, Škofja Loka, Grajska pot 17, stara 31 let - MEZGEC LUKA, Kranj, Oprešmkova ulica 51, star 24 let in HRIBAR RENATA, Kamnik, Bevkova ulica 22, stara 28 let Starodavna kitajska veščina je vse bolj aktualna V današnjem hitrem tempu življenja, stresu in želji po sprostitvi in krepitvi telesa obenem se vse več ljudi odloča za tradicionalne vadbe in veščine, ki prihajajo iz Kitajske, Japonske in drugih azijskih držav. Slovensko združenje Taijiquan hram CSN pod vodstvom kitajskega mojstra CHEN Shining-a že vrsto let organizira tečaje »Taijiquan in Qigong« tudi v Kamniku. Zato so v torek, 10. septembra, v Ciriusu pripravili Dan odprtih vrat - predstavitev vadbe TAl JI QUAN (tai chi) in Ql GONG (chi kung). Udeleženci so spoznali obe veščini in se tudi preizkusili. Taijiquan (beri: taj či čuan) je tradicionalna kitajska veščina gibanja, je biser več tisočletne dediščine kitajskega ljudstva. Nastal je na podlagi kitajskih borilnih veščin in jih združil s starodavno daoistično tehniko dihanja s teorijo o yinu in yangu ter teorijo tradicionalne kitajske medicine o meridijanih. Je umetnost negovanja zdravja. Namen taijiquana je, da z notranjim raziskovanjem lastnega telesa ter s prepletenimi in usklajenimi trdimi in mehkimi gibi uravnavamo notranje telesne funkcije, dosežemo krepitev telesne zgradbe, preprečimo in ozdravimo bolezni. Zaradi posebne metode vadenja, ki vsebuje notranje urjenje moči, qija in duha ter zunanje urjenje, ki vključuje mišice, kosti in kožo, je taijiquan priljubljen po vsem svetu. 5. oktober 2012 15 NA MALI PLANINI POSKRBELI ZA ZDRAVO PITNO VODO Medtem ko je na Velikem Stanu že več let urejena preskrba s pitno vodo iz malega izvira pod Gradiščem (izjema so le sušna leta, kot je letošnje, ko je potrebno vodo dovažati), na Malem Stanu ta problem ni bil celovito rešen. Za živino sta bila že pred leti zgrajena betonska rezervoarja - »šterni«. Za ljudi pa je bila poleg kapnice urejena oskrba iz malega izvira, kjer je bilo leseno korito, a kaj, ko so brezvestni turisti včasih v njem kopali svoje štirinožne prijatelje. Zato je letos poleti agrarna skupnost Mala planina zgradila betonski rezervoar v velikosti okoli 200 m3, v katerega bodo jeseni napeljali vodo iz enega od redkih izvirov-Curle (Golce). Za čistost vode bo poleg običajnih filtrov skrbel tudi poseben električni razkuževalnik, da bo zadoščeno strogim sanitarnim predpisom, ki jih birokrati iz doline nekritično prenašajo tudi na planino. Zato je bilo potrebno izvesti gradbena dela in razkopavanje planine, kar je bilo na prvi pogled videti grozno. Vendar so izvajaki del poskrbeli tudi za sanacijo, tako da na zasutih delih že raste trava. Če ne bo prevelikih suš, se v nekaj letih ne bo več opazilo, kje poteka vodovod in kje je cisterna, podobno kot sedaj večina sploh ne opazi, kje sta obstoječi »šterni«. SREČANJE DOMŽALSKIH PLANINCEV NA MALI PLANINI V začetku 90. let preteklega stoletja so se domžalski planinci prostovoljno lotili temeljite obnove doma na Mali planini. In to tako zagnano, da skoraj niso imeli časa za dejavnost, zaradi katere so ustanovili društvo - hoje v planine in skupnega druženja. Po končani prenovi pa so vsako zadnjo nedeljo v avgustu organizirali srečanje vseh članov PD Domžale in njihovih simpatizerjev. V nedeljo, 26. avgusta, je bilo že dvajseto srečanje po vrsti. Kljub slabemu vremenu, dežju in vetru je prišlo več kot 50 udeležencev, nekateri tudi peš iz Stahovice čez Pasje peči. Po planinski himni moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice je navzoče pozdravil predsednik PD Domžale Janez Vodlan. Sledil je govor župana domžalske občine Tonija Dragarja, ki je pohvali domžalske planince za uspešno delo in prenovo planinskega doma. Predlagal je tudi, da bi območje Domžalskega doma proglasili za enklavo domžalske občine v kamniški, obljubil je pomoč pri nadaljnjih posodobitvah in podaril sliko letalskega posnetka doma. Sledilo je prijateljsko druženje z ansamblom Pr'jatli. POGREBNIH d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorjel3,4207Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-68^) www.pogreHnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, |farliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI •JPEDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Prazen domje in dvorišče, naše oko zaman Te išče, ni več Tvojega smehljaja, le trud in delo Tvojih rok ostaja ZAHVALA V 93. letu je sklenila svojo zemeljsko pot naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča manca slebir iz Sp. Stranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, darove in svete maše. Hvala župniku g. Antonu Prijatelju in g. Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, nosačem in vsem, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni September 2012 Si kot sonce življenja sijal, za 'vse svoje ljubezen si dal. Od zdaj boš kot zvezda svetleča, naj na nebu dana ti bo sreča... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast ferid mahic (1957-2012) Od njega smo se poslovili 22. septembra 2012. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem ter sosedom iz Mekinj in Duplice za izraženo sožalje. Zahvaljujemo se tudi osebju Gastroonkološke ambulante v Ljubljani, zlasti prof. dr. Štabucu, hvala zdravstvenemu osebju abdominalne kirurgije v KC in ZD Kamnik. Posebna zahvala sosedom Potočnik ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani in ki ga boste skupaj z nami za vedno nosili v srcu. Njegovi: žena Alije, sin Senad, hči Nada z Gregorjem, vnuka Leja in Leon September 2012 POPRAVLJENA TUDI SPODNJA POT ČEZ PASJE PEČI Zdravko, Jože in Lojze izdelujejo stopničke. V letu 2010 so markacisti Kamniško-bistriškega MDO popravili planinsko pot z Male planine do Pasjih peči, nato pa je agrarna skupnost temeljito popravila in uredila celotno pot od Kisovca čez vrh Pasjih peči in Sušavdo Apnene doline, tako da je bila spet normalno prehodna tudi za živino in turiste. Edino spodnja pot čez Pasje peči, pot Modrega moža, je bila na določenih mestih v slabem stanju - dolgotrajna intenzivna uporaba jo je ponekod znižala do gole skale, posamezni gradbeni elementi so popustili in pot je postajala vedno bolj nevarna. Zato so avgusta markacisti iz PD Domžale in PD Kamnik združili moči invveč enodnevnih akcijah popravili tudi ta del. Naredili so nekaj stopničk, utrdili rob poti in postavili dve manjši stopnišči, tako da je pot lažje prehodna in varnejša. BOJČ Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostalaje tišina, ki močno boli. ZAHVALA V 90. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi anton jerin iz Podgorja 3B Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Ambrož-Mihelčič za zdravstveno oskrbo, župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem skupine Krt. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cilka, sin Janez z družino September 2012 ZAHVALA V 91. letu je ugasnilo življenje drage ane pirc Hribarjeve mame in Godiča Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, poklonjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in vsem, ki se je spominjate. Njeni Godič, september 2012 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. ZAHVALA V 56. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati, brat, stric in svak marjan jularič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala kolektivom Prima Plast Šmarca, Eta Kamnik, Meso Kamnik in Horjak Predse. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo stanovalcem Matije Blejca 16. Iskrena hvala njegovi zdravnici dr. Majdi Ambrož, sestri Sonji ter patronažni sestri Majdi, gospodu župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala tudi vsem ostalim, ki jih nismo omenili. Zelo ga pogrešamo. V žalosti: žena Doma, sinova Dalibor in Dario ter ostali sorodniki. Kamnik, september 2012 AKCIJSKA PONUDBA SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE ŽITARICE JABOLKA za ozimnico, za prešanje in žganjekuho PO UGODNI CENI! VSE ZA KOLINE i AGROPROMET CERKLJE ! I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 www.irmi.si ^0 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel, fuzije - vitraži * okvirjanje slik Kogar imaš rad, nikoli ne umre, ledaleč, dalečje... ZAHVALA Mnogo prezgodaj je odšel od nas kemal rakovic iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu. Vsi tvoji September 2012 Če bi ljubezen in solza mrtve budila, tebe, moj ljubi, ne bi nikoli zemlja krila. ZAHVALA V zgodnjem jutru prvega jesenskega dne se je ustavilo srce našega dragega alojza kobetiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem KAK Lek Mengeš ter vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu počitku. Hvala župniku gospodu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Zupan za ganljivo zapete pesmi slovesa. Vsi njegovi Kamnik, september 2012 Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem, in umirim. ZAHVALA Na prvi jesenski dan nas je v 84. letu nepričakovano zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek in brat slavko zore iz Cešnjic v Tuhinju 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter izrekli sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Marinki Mošnik za poslovilne besede, pogrebcem, pevcem kvarteta Krt za ganljivo zapete pesmi, trobentaču za poslednjo Tišino, praporščakom ZB, upokojencem in Konjerejskemu društvu Tuhinj. Hvala vnuku Anžetu, ki se je tako lepo poslovil od svojega dedka. Hvala vsem in vsakomur, ki ste ga imeli radi in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Elza, hčerke Štefka, Slavka, Zdenka in Fani z družinami, vnuki in pravnuki, brat Polde ter sestri Rezka in Micka September 2012 'J-Aajftna trgovina Cifcp portuefloof z ve, Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela: sukance, šivanke in drug šiviljski pribor gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij Obiščite nas na Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-lisa.si/ tel.: 01 83 11 205 IMAMO BOLJŠI PREDLOG: ^mm-^M-^-I nova škoda za1 % NA MESEC! SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 VTRG0VINIJE PESTRA IZBIRA: * mačeh, resja, čebulic tulipanov in drugega cvetja * zemlje, peska za grobove * krizanteme v loncih, ikebane * SVEČE - UGODNO * gozdarskega programa (zagozde, verige, olja...) in našega ostalega standardnega programa po ugodnih cenah UGODNA PONUDBA: - ŽIT - KRMIL in pesnih rezancev - UMETNIH GNOJIL UGODNO - služnostno klanje živine: cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Se vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 Za vse, ki cenite svoje zdravje in zdravo okolje! V Termah Snovik smo za vas pripravili: • Pestre savna programe (vrtinčenje zraka, zeliščni piling...) • Paket Moja družina (4-urno kopanje v termalnih bazenih, kosilo in telovadba v vodi) • Plavalne tečaje za odrasle in otroke • Popust za občane Kamnika pri nakupu prenosljive vstopnice za 30 dvournih kopanj Savna center je odprt že od 11. ure dalje. 0/ popust na redne karte za kopanje in na masaže ob predložitvi kupona. kupon velja do 30. 11. 2012, za eno osebo. Popusti se ne seštevajo. J. TERME - SNOVIK elcqsvCt termalnih užitkov Terme Snovik-Kamnik,Tel.: +386{1)8344100, www.terme-snovik.si,info@terme-snovik.si ■;'! i Paugeat Finondroniim t projuttom, pftpro^Jflnlm v »dato-vriju i Zpraru^sUv» Tntfgv Neredno raww^i je sioriUc* flPF Flnnnt ifd^b d o o Pflnudbo voli o ra wfkj »uqeo; ?06 i rüqt«™ oprflm* ACTTVE (il: AlLlUf i nfcyufonlm ng toiii in "xMgw^trr ^idpirpn^. L5H ut-Sqrr, liKarngm 0LifTW*h in CO tpf pwftmflH^ limflftk^ in kmiinfto tor^i l^ngdbg v&p it rtfcld dobevij™ dg JI 12.3012. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,4-5,8 l/l 00 km. Izpuh CO2: 37-135 g/km. jj^mbn^e Mbmmdje o porabi gorivo in embjali Hj nowh osebnih votli Peugeot najdete vprirotnlku o voični po'obi gonva In emisijah COj, hI ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem rre&tu In na www.peugeot.si. Tako velik in uporaben zaslon na dotik z navigacijo, potovalnim računalnikom in multimedijskim centrom bi pričakovali v avtu višjego razreda, i* V lijemni ponudbi novego peugeato 208 po dobite še več: avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvo, 1000 evrov bon use in neugodno zavarovanje. Dotaknite se prihodnosti, dogovorite se za testno vožnjo in pokličite na OS01 206! NOVI PEUGEOT 208 MOTI ON & EMOTION RODEX d,o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 Ol, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 3 f, 031/669 367 PEUCEOT Pooblaščeni prodajalec alfcwfl 4k» JI, « i ma i SIMit 1 Eft M \ h} hj l fl m *Akcijska cena velja ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel, s storitvijo izbira NAJNAJ 5. Ostali pogoji so objavljeni na spletni strani www.mobitel.si. \Asi ion SOL Inovativen uporabniški vmesnik 3D 3,7 palčni zaslon 5MP fotoaparat z avtomatskim ostrenjem Priložena 4 GB spominska kartica (1€ + 24 mesecev x 8,67€) OBIŠČITE NASV: AKusTiKAGRoupd.0.0. Vojkova 58, SI-1000 Ljubljana T. +386 /0/1 563 64 65 www.akustikagroup.si PE DOMŽALE AKUSTIKA GROUP d.o.o. Ljubljanska 73, SI-1230 Domžale T. +386 /0/1 722 60 80 PE KAMNIK AKUSTIKA GROUP d.o.o. Perovo 26, SI-1241 Kamnik T. +386/0/1 839 51 11 PE JARŠE AKUSTIKA GROUP d.o.o. Kamniška cesta 24, SI-1235 Radomlje T. +386 /0/1 724 02 00 OL. AKUSTIKA -GROUP-