CT\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-ichí
oddajamo že
45 let
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•j daril
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Reportaže Ptuj • Praznično veselje za male in velike
O Stran 5
Po naših občinah Destrnik •
Zataknilo seje pri cestah
O Stran 6
Ptuj • Najboljši glasbeniki v družbi humorja
O Stran 24
Ptuj, torek, 30. decembra 2008
letnik LXI • št. 102 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TED
Podravje • V pričakovanju novega leta 2009
Leto številnih preizkušenj
Leto 2008 se nezadržno izteka, novo 2009, ki prihaja, pa je polno negotovosti, ki so nam grenile življenje že zadnje mesece tekočega leta.
Da bo zategovanje pasu nujno in da bomo morali živeti skromneje in preudarne-je, slišimo na vsakem koraku. Kljub temu pa je še naprej dovoljeno sanjati, upati na to, da razmere vendarle ne bodo tako črne, kot se slikajo in napovedujejo. Z najboljšimi željami so se za letos poslovili tudi trije dobri decembrski možje, nazadnje dedek Mraz, ki se je tudi letos veselil na prireditvi za Male in velike v organizaciji naše družbe (na fotografiji).
Že letošnje uničujoče neurje nam je dalo vedeti, da bodo takšne in podobne katastrofe neizogibne, če nas ne bo srečala pamet v odnosu do okolja, če nekaterih navad ne bomo spremenili, če duhovno ne bo imelo prednosti pred materialnim. Zato na nek način vstopamo v novo leto pripravljeni, z najboljšimi željami, ki jih tudi v našem uredništvu izrekamo vsem in vsakomur.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • V Carreri bodo pričeli odpuščati
Ormož • Seja prekinjena
Brez dela bo 423 delavcev Bo občina ostala
brez proračuna?
Nogomet •
Najbolj dejavna zveza Ptuj-Sesvete O Stran 11
Minuli ponedeljek so se v prostorih ormoške Carrere Optyla na prvem posvetovalnem sestanku zbrali predstavniki delodajalca, sveta delavcev in sindikatov, da začnejo pogovore o poteku procesa odpuščanja presežnih delavcev. V nasprotju s preteklimi izkušnjami, ko v Carreri ni bilo mogoče najti sogovornika, so bili tokrat vsi pripravljeni spregovoriti tudi za javnost.
Vsi so si edini, da so novice slabe, da pa bodo s sodelovanjem poskušali neizbežno odpuščanje speljati čim bolj
obzirno. Najprej je spregovoril Silvo Kekec, generalni direktor podjetja, ki zaposluje 1350 delavcev s pogodbo za
nedoločen čas: »Današnji sestanek je bil eden prvih v prihajajoči krizi. Zaradi zmanjšanja naročil - v zadnjih dveh
mesecih za 30 % - se skušamo skupaj s sindikati in svetom delavcev dogovoriti, kako izpeljat prenehanje delovnega razmerja po najbolj mehki varianti.« Povedal je, da je edini razlog za odpuščanje zmanjšanje naročil ter da v podjetju upajo, da se bo na trgu zgodilo tudi kaj pozitivnega in bo morda v drugi polovici leta prodaja večja. Tako bi lahko ponovno zaposlili delavce, ki bodo sedaj izgubili delo. V takem primeru bodo po trditvah sogovornikov pri ponovnem zaposlovanju imeli prednost nekdanji zaposleni v Carreri Optylu.
O Stran 2
21. redna seja ormoškega občinskega sveta, na kateri so maske padale kot za stavo in se ni več jasno vedelo, kdo je šibek in kdo močan v tem občinskem svetu, se je končala pri obravnavi proračuna občine za leto 2009 okrog 22. ure zaradi nesklepčnosti.
Če bi šlo za športno tekmo, bi lahko rekli, da je zmago tokrat odnesla opozicija, ki je po dolgih mesecih slabe forme in zaradi konstantnega igralskega primanjkljaja le uspela doseči gol. Ker pa ne gre za šport, ampak za politiko, čeprav jo mnogi sodelujoči v občinskem svetu razumejo kot šport in se tako tudi obnašajo, pa je treba povedati, da je domala od konstituiranja občinskega sveta večina (N.Si, SDS, SLS, Nel, Zeleni Slovenije) odločitve sprejemala s preglasovanjem. Žal 20 svetnikov že dve leti išče konsenz, stično točko, na kateri bi se lahko poenotili, pa je ne želijo najti. To je
bilo v ponedeljek še slepim in gluhim kristalno jasno. Športni komentatorji bi rekli, da so sodelujoči mučili žogo. Vendar športnikov gotovo v nobeni ekipi ne bi gledali tako dolgo, saj bi ob taki igri že dolgo greli klop.
O Stran 3
Foto: vki
Ormož • V Carreri bodo pričeli odpuščati
Brez dela bo ostalo skupno 423 delavcev
Minuli ponedeljek opoldne so se v prostorih ormoške Carrere Optyla na prvem posvetovalnem sestanku zbrali predstavniki delodajalca, sveta delavcev in sindikatov, da začnejo pogovore o poteku procesa odpuščanja presežnih delavcev. V nasprotju s preteklimi izkušnjami, ko v Carreri ni bilo mogoče najti sogovornika, so bili tokrat vsi pripravljeni spregovoriti tudi za javnost.
Vsi so si edini, da so novice slabe, da pa bodo s sodelovanjem poskušali neizbežno odpuščanje speljati čim bolj obzirno. Najprej je spregovoril Silvo Kekec, generalni direktor podjetja, ki zaposluje 1350 delavcev s pogodbo za nedoločen čas: »Današnji sestanek je bil eden prvih v prihajajoči krizi. Zaradi zmanjšanja naročil - v zadnjih dveh mesecih za 30 % - se skušamo skupaj s sindikati in svetom delavcev dogovoriti, kako izpeljat prenehanje delovnega razmerja po najbolj mehki varianti.« Povedal je, da je edini razlog za odpuščanje zmanjšanje naročil ter da v podjetju upajo, da se bo na trgu zgodilo tudi kaj pozitivnega in bo morda v drugi polovici leta prodaja večja. Tako bi lahko ponovno zaposlili delavce, ki bodo sedaj izgubili delo. V takem primeru bodo po trditvah sogovornikov pri ponovnem zaposlovanju imeli prednost nekdanji zaposleni v Carreri Optylu.
Prva odpuščanja marca
V podjetju so povedali, da je presežnih skoraj četrtina delavcev, točna številka naj bi bila 303 delavci. Pred začetkom marca nihče ne bo izgubil dela, saj se v podjetju namera-
Uvodnik
Silvo Kekec, generalni direktor Carrere Optyl: »Odpuščanje je izključna posledica zmanjšanja naročil.«
vajo držati vseh zakonsko določenih odpovednih rokov in drugih določil. S sogovorniki se bodo 5. januarja dogovorili za kriterije odpuščanja. Direktor Kekec je zatrdil, da bodo za delavce poskrbeli v skladu z vsemi zakonskimi določili -odpravninami in možnostjo predčasne upokojitve za tiste, ki izpolnjujejo pogoje. Do odpravnine so upravičeni vsi delavci, zaposleni za nedoločen čas. Odpravnina je odvisna od dolžine delovne dobe in je določena z zakonom. Za odpravnine ima podjetje letos pripravljenih 1.200.000 evrov.
Drugačna pa je zgodba pogodbeno zaposlenih za določen čas. Teh je 120 in večini se pogodba izteče ob novem letu. Takšnih potekov pogodb so delavci vajeni, vendar je bilo vedno tudi zelo realno upanje, da jih bodo na Carreri Optylu
Najpotrebnejši luksuz
Saj vem, da so praznični dnevi namenjeni čestitkam in lepim željam, ampak verjamem tudi, da ste v teh dneh prejeli in izrekli že toliko voščil, da vam, dragi bralci našega časopisa, ne morem zaželeti nič izvirnega, nič takšnega, kar vam ne bi bilo že zaželeno.
Mi je pa ostala v spominu zanimiva debata ob letošnji božični večerji, kjer je bilo postavljeno vprašanje, katera je najdražja nenujna stvar, ki jo posedujemo prav vsi in se ji nikakor ne bi odrekli oziroma bi bila zadnja na spisku zadev, ki bi jih črtali s seznama nujnih stvari za življenje, pa čeprav v bistvu gre za čisti luksuz. In smo se strinjali, da bi to bil avtomobil. Dobro, tudi hiši ali stanovanju se ne bi nihče zlepa odrekel, ampak to je nujna stvar za preživetje. Avto pa ni, a se mu kljub temu nihče ne bi odrekel do zadnjega diha. V bistvu je avto izjemno prestižna zadeva, tudi če gre za nakup in vzdrževanje jeklenega konjička nižjega razreda. Ve se, da se cene v razredu majčkenih avtomobilčkov začnejo od dobrih sedem tisoč evrov navzgor in da je za čisto povprečen majhen avto potrebno odšteti vsaj 11 ali 12 tisoč evrov. Če k tej ceni nato prištejemo še gorivo, obvezno in kasko zavarovanje, menjave gum in bolj ali manj redne servise, pa nikakor še kakšnega popravila okvare, potem se ta cifra skoraj podvoji. Nadalje je potrebno imeti za svojega štirikolesnika še nadstrešek ali garažo, ki je peklensko draga. O kakršnikoli dodatni opremi, vinjetah, parkirninah in policijskih kaznih sploh ni smiselno razpravljati v tem kontekstu. In vse to samo zato, da se lahko vozimo nekaj let;pov-prečno recimo kakih šest ali sedem, nato se avto itak mora prodati, če hoče lastnik zanj iztržiti vsaj še za registracijo in zavarovanje novega ali novejšega avtka.
Verjetno vse doslej povedano ni kaj posebno novega, je pa bila dokaj grenka zadnja ugotovitev: da v času aktivnega življenja porabimo več denarja za naše avtomobile kot za lastne otroke. Če ne verjamete, si lahko kar preračunate, ne glede na vaš status, plačo in rang avtomobila.
Pa vseeno - lep vstop v novo leto in želim vam (pa sebi tudi), da bi bili avtomobili čimprej tako poceni, da bi jih kupili z eno povprečno slovensko plačo...
Simona Meznarič
Mateja Bauman, predsednica sindikata SKEI - podružnice Carrera Opty: »Po tihem smo upali, da nam bo prizaneseno ... «
čez nekaj dni ponovno pogodbeno zaposlili. Tokrat te možnosti ni, saj bodo odpuščeni celo delavci, ki so imeli pogodbo za nedoločen čas. Skupno bo torej brez dela na tak ali drugačen način ostalo 423.
Na vprašanje o poslovnih rezultatih letošnjega leta je direktor Kekec povedal: »Podjetje bo poslovno leto zaključilo v mejah normale. Promet bo okrog 65 milijonov evrov. Podjetje za plače mesečno porabi
Milan Bratuša, predsednik sveta delavcev Carrera Optyl: »To je nekaj najhujšega, kar se ti lahko zgodi, vsak posameznik pa se odziva drugače.«
1,5 milijona evrov. Leto bomo končali z dobičkom, kolikšen bo, še ne morem napovedati.«
Plače v podjetju niso visoke, minimalna bruto plača je okrog 600 evrov, prejema pa jo le okrog 20 zaposlenih. V proizvodnji so predvsem nekvalificirana dela, podjetje pa ima tudi projektiranje. »Smo ena redkih tujih firm, ki ima lasten razvoj. Na njem dela okrog 80 ljudi,« je povedal direktor Ke-
V podjetju Carrera Optyl je trenutno zaposlenih 1350 delavcev za nedoločen čas, do novega leta pa je dodatno pogodbeno zaposlenih tudi 120 delavcev.
Foto: vki
Branko Medik, sekretar sindikata SKEI Podravje: »Zaskrbljen sem za večino podjetij naše branže v Podravju.«
kec. Ker krožijo govorice, da se v podjetju dogaja veliko kraje izdelkov s strani najrazličnejših zaposlenih, smo povprašali tudi o tej temi, vendar direktor Kekec teme ni želel komentirati, rekel je le, da počakajmo, kaj bo prinesel čas.
Po ormoških ulicah je bilo slišati tudi, da v Carreri odpuščajo le Slovence, hrvaške delavce pa naj bi zadržali. Na to je direktor povedal, da je v podjetju zaposlenih le šest hrvaških sodelavcev in da še vedno ne vedo, koga bodo odpustili, saj še niso dogovorjeni kriteriji.
Korektno, a zato nič manj boleče
Mateja Bauman, predsednica sindikata SKEI - podružnice Carrera Optyl, je povedala, da so bili o načrtovanih odpuščanjih obveščeni teden pred sestankom: »To je za zaposlene velik šok. Po tihem smo nekako upali, da nam bo prizaneseno, da nas kriza ne bo prizadela. Ljudje so žalostni, zamišljeni, nekaterim pa tudi ustreza, da bodo delovno razmerje pre-
kinili. Vodstvo tovarne smo opomnili, da naj vse postopke vodi v skladu z zakonom. Koga bodo odpustili, pa bomo vedeli, ko bodo postavljeni kriteriji. Večina delavcev je z območja upravne enote Ormož.« V minulih mesecih, ko so dodatno zaposlovali, pa so se domačinom pridružili še delavci iz Ljutomera, Murske Sobote.
Milan Bratuša, predsednik sveta delavcev Carrere Optyla, je povedal, da bo zaposlene o dogovorih s sestanka obvestil z zapisniki. Potrebe po zboru delavcev zaenkrat ne vidi, če pa se bo pojavila, bodo temu sledili. »To je nekaj najhujšega, kar se ti lahko zgodi, vsak posameznik se odziva drugače. Odpuščeni delavci bodo v okolici težko dobili delo, od Murske Sobote do Celja praktično ni možnosti za ponovno zaposlitev,« je razmišljal Bratuša.
Branko Medik, sekretar sindikata SKEI Podravje, je povedal, da je bil sestanek zelo korekten. Tudi on je zelo zaskrbljen, kaj se bo zgodilo po novem letu. Po njegovem mnenju so na mariborskem področju v krizi vsa podjetja njihove industrije, boji se predvsem za Talum in območje Ptuja. Za odpuščene delavce Carrere Optyla zaposlitve v naši občini več ne bo, saj je to še edina tovarna, ki je ostala. Boleče je zlasti to, da gre za mlajše ljudi z družinami, problem pridobivanja dela pa bo vedno večji.
Več bo znanega 5. januarja, ko naj bi se delodajalec, sindikati in delavci dogovorili za kriterije, po katerih bodo odpustili 303 delavce. Viki Klemenčič Ivanuša
Prejeli smo • Odprto pismo k članku novinarke Viki Klemenčič Ivanuša
Bila je napaka, žal mi je ... (2)
(Štajerski tednik, 2. 12. 2008)
Spoštovana novinarka
Žal mi je, da so Vaše osebne izkušnje z zdravstvenim sistemom v Sloveniji take, da lahko na podlagi le teh, opišete ene izmed nosilcev tega sistema, na način, kot ste to naredila v svojem uvodniku.
Gotovo verjamete, da sebe in svojih kolegov, ki se združujemo v Zdravniškem društvu Ptuj - Ormož, ne vidim na tak način.
Letno se naredi na svetu 234 milijonov večjih operacij. Težji zapleti se pojavijo v 3 do 16 odstotkih in smrtnost je od 0,2 do 10 odstotkov, odvisno od okolja. Letno zaradi le teh po svetu umre 1 milijon bolnikov in z težjimi zapleti živi sedem milijonov bolnikov.
Ne vem, zakaj menite, da je pri nas drugače, ne vem, kdo je javnost okužil z mnenjem, da smo nezmotljivi. Zdravniki sami gotovo ne. Smo del te populacije. Vsak po svojih
najboljših močeh se vsak dan znova trudimo opravljati svoj poklic, ki je pa mnogokrat več kot poklic. Ne poznam nobenega od zdravnikov, ki bi namenoma ne zdravil po načelih, ki veljajo za priporočila zdravljenja. Morda je treba jasno povedati, da medicina ni ek-zaktna veda, da noben primer ni povsem enak prejšnjemu primeru.
Prihajam iz izobraževanja v tujini, kjer sem videl primere »spregledanih prelomov hrbtenice« s trajno invalidnostjo pri otrocih. Zgolj mislim si, kako bi reagirala javnost pri nas, in s tem bolečina prizadetih ne bi bila nič manjša.
Da nam gre predvsem za denar, pravite. V imenu ne vem česa, odrekate neki poklicni skupini pravico, da se na legitimen način bori za svoj dohodek, kot eden izmed kriterijev ugleda poklica, in kot garant, da se bodo za ta poklic odločali najsposobnejši. Hkrati pa na lestvicah najbolje plačanih Slovencev ne zasledimo uglednih, v svetu priznanih (prof. Dolenc na primer) zdravniških imen.
Najdete nas med najbolj plačanimi javnimi uslužbenci, pa še to zgolj na račun izjemnega števila delovnih ur. Hkrati si je sindikat zmeraj prizadeval narediti norme dela, pa do tega nikakor ne pride, pa zdravniki za to niso krivi.
Uvodnik ima elemente pisanja, ki so za zdravnike žaljivi. Ne vem, kaj je cilj le tega. Gotovo se komunikacija med bolniki, zdravniki in javnostjo na ta način ne bo izboljšala. Potrebna je jasno argumentirana diskusija na podlagi dokazov, resnic in predvsem vedenja, da se hude stvari v medicini zgodijo, pa če se še ne vem kako trudimo, da se to ne bi zgodilo.
Nobena od Zdravniških organizacij si v zadnjih letih ni upirala argumentiranim kritikam na račun dokazanih napak. Nasprotno, predvsem na račun zdravniških organizacij, so se izoblikovale jasne pritožbene poti za bolnike, ki se jih jasno bolniki premalo poslužujejo. Osebno sem v petih letih vodenja oddelka dvakrat opravil razgovor z ne-
zadovoljnimi bolniki, in verjamem, da je bilo bolnikov, ki bi tak pogovor potrebovali mnogo več. Oblika novinarskega linčapa zanesljivo vodi zgolj v nove konfliktne situacije med bolniki in nami, kar vsakodnevno opažamo pri svojem delu, saj je bolnikov, ki so nezadovoljni že pred obravnavo, žaljivi, čedalje več. V zadnjih letih je Slovenija napredovala v pravicah, ki jih imajo bolniki (varuhinja, zakonske podlage), hkrati pa se položaj zaščita zdravnikov ni povečala. Predvsem pa se ni v ničemer povečal delež bolnikove odgovornosti za svoje zdravje. Tudi v medijih ni bilo zaslediti resnega foruma na ti dve temi.
Morda bi k boljšemu razumevanju pripomoglo, če bi si kdo ogledal naše delo od blizu. Vabim novinarko, da z nami preživi vikend v dežurstvu, in to na način, kot nas je opisala, brez odgovornosti, zgolj z varne distance. Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., specialist kirurg Predsednik Zdravniškega društva Ptuj Ormož
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • 21. seja občinskega sveta zaradi nesklepčnosti prekinjena
Bo občina ostala brez proračuna?
21. redna seja ormoškega občinskega sveta, na kateri so maske padale kot za stavo in se ni več jasno vedelo, kdo je šibek in kdo močan v tem občinskem svetu, se je končala pri obravnavi proračuna občine za leto 2009 okrog 22. ure zaradi nesklepčnosti. Če bi šlo za športno tekmo, bi lahko rekli, da je zmago tokrat odnesla opozicija, ki je po dolgih mesecih slabe forme in zaradi konstantnega igralskega primanjkljaja le uspela doseči gol.
21. redna seja je imela v začetku 13 točk dnevnega reda, dodali pa so ji še dve - Seznanitev z nerazmestitvijo novih programov na Gimnaziji Ormož in Mnenje k prostorskemu načrtu za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš. Opozicijski svetniki (LDS, AS, SD, DeSUS, nerazvrščen svetnik Bogomir Luci) so predlagali umik točke Sklep o pristopu Občine Ormož k Skupni občinski upravi Ptuj na delovnem področju redarske službe in Skupni občinski program varnosti Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Seji je prisostvovalo 19 svetnikov. Svetniki opozicije so glasovanje o točkah, ki so ju predlagali za umik, obstru-irali, enako tudi glasovanje o predlogu proračuna Občine Ormož, h kateremu so podali 15 amandmajev, od katerih ni bil nobeden sprejet. Ker so opozicijski svetniki zapustili sejo, je svet postal nesklepčen in se je seja ob 22. uri iz tega razloga prekinila. Nadaljevali jo bodo, ko bo zagotovljena sklepčnost.
Klavdija Zorjan Skorjanec, v. d., ravnateljice, in Sonja Posavec, nekdanja ravnateljica, sta predstavili situacijo, v kateri je Gimnazija Ormož.
Foto: vki
Ker pa ne gre za šport, ampak za politiko, čeprav jo mnogi sodelujoči v občinskem svetu razumejo kot šport in se tako tudi obnašajo, pa je treba povedati, da je domala od konstituiranja občinskega sveta večina (N.Si, SDS, SLS, Nel, Zeleni Slovenije) odločitve sprejemala s preglasovanjem. Žal 20 svetnikov že dve leti išče konsenz, stično točko, na kateri bi se lahko poenotili, pa je ne želijo najti. To je bilo v ponedeljek še slepim in gluhim kristalno jasno. Športni komentatorji bi rekli, da so sodelujoči mučili žogo. Vendar športnikov gotovo v nobeni ekipi ne bi gledali tako dolgo, saj bi ob taki igri že dolgo greli klop.
Kdo se bo zavzel za gimnazijo?
Da je politika Gimnazijo Ormož ustvarila in se zato očitno čuti tudi pristojna, da jo uniči, smo lahko slišali iz razprave k dodatni točki dnevnega reda. Svetniki so sicer vsi po vrsti potrdili sklep, da se ne strinjajo s sklepom, sprejetim na sestanku Mi-
Slovenija kot tudi že tujina je njihovo rimsko zgodbo sprejela. Rimska poroka, poletne rimske igre, s katerimi želijo v nekaj letih po številu obiskovalcev doseči ptujsko kurentovanje, in sedaj satur-nalije, priljubljen praznik Rimljanov, posvečen rimskemu bogu Saturnu, so dobile stalno mesto v celoletni ponudbi. Saturnalije se bodo v ponudbi Term Ptuj prepletale vse do marca. V času saturna-lij, pričele so se z jesenskim spravilom pridelkov in trajale
nistrstva za šolstvo in šport 15. 12. 2008, da se ne raz-mesti dodatnih programov zdravstveni, kozmetični in farmacevtski tehnik na Gimnaziji Ormož. Ministrstvu in vladi so predlagali, da ponovno razmisli in odobri programe v skladu s podpisanim pismom o nameri z dne 18. 9. 2008. V sami razpravi pa je bilo bolj malo besed namenjenih sami gimnaziji, bolj so se svetniki ukvarjali sami s sabo. Jedro spora je bilo, da je
180 dni, je bilo vse dovoljeno, karneval, šemljenje in požrtije so bili v življenju Rimljanov prisotni vsak dan.
V Termah Ptuj, ki delujejo v dejavnosti Turizem PS Sava, bo letos silvestrovalo kar 700 gostov. Na tiskovni konferenci, ki je bila 22. decembra, so se sprehodili skozi praznične dogodke, rimske zgodbe, prireditve kurentovanja 2009, druge prireditve, ki jih namenjajo tako svojim gostom kot tudi Ptujčanom. Ker se leto 2008 zaključuje, so postregli
Zlatan Fafulic (SD) pri strankarskem kolegu dr. Lukšiču, ministru za šolstvo, poskušal posredovati, da bi se odločitev vendarle nagnila v korist Ormoža. Imel je dogovorjen termin z ministrom le pol ure pred sestankom ministra z v. d. ravnateljice Klavdijo Zorjan Škorjanec, ki je ministra prav tako želela prositi za pojasnila v zvezi z zavrnjenimi programi. Ker je šlo za isto problematiko, so na ministrstvu oba termina združi-
tudi z nekaterimi fizičnimi kazalci poslovanja, hkrati pa napovedali svojega že sedem-milijontega obiskovalca - kopalca. Čeprav so najmlajše termalno kopališče v Sloveniji, so v zadnjih letih zelo zadovoljni s številom kopalcev, ki se povečuje iz leta v leto. Letos načrtujejo 115 tisoč nočitev, kopalcev pa več kot 300 tisoč. Indeksi rasti se tem številkam močno približujejo. Za leto 2009 načrtujejo še več dogajanja, rast prihodkov pa naj bi povečali celo za 15 odstotkov. Gre za ambiciozen načrt, ki pa je realen, pravi direktor Andrej Klasinc, ki stavi na sposobno ekipo, zato je prepričan, da jim bo uspelo. V teh dneh bodo izdali že drugi katalog s programom prireditev in ponudbo v prvih treh mesecih leta 2009, ki ga bodo prejela tudi vsa gospodinjstva MO Ptuj.
Leto 2009 kljub krizi sprejemajo kot izziv, gostom in Ptujčanom želijo ponuditi še več kot doslej. Prepričani so, da jim bo z inovativno ponudbo uspelo privabiti številne domače in tuje goste.
MG
li. V zapisniku o dogodku pa je prišlo do napake, saj je bilo zapisano, da je bil Zlatan Fa-fulic tam kot predstavnik Občine Ormož. Kljub temu da je Zorjan Škorjančeva takoj povedala, da gre za napako in da so z ministrstva že posredovali popravljen zapisnik, pa se je prav to zdelo svetnikom N.Si najpomembneje. Martina Hebarja je tak način delovanja močno spominjal na čase centralnega komiteja. Jožef Canjko je Fafulicu očital, kaj hodi v Ljubljano lobi-rat, če pa od tega ni nobenega uspeha. Zlatan Fafulic mu ni ostal dolžan in ga je vprašal, kdaj pa je on v Ljubljani lobiral za svoj kraj. Hkrati pa je obljubil, da bo še šel v Ljubljano in poskušal lobirati tudi za cesto. Ali bo pri tem uspešen, je drugo vprašanje, bo pa vsaj imel čisto vest, da je naredil vse, kar je v njegovi moči. Sicer pa vsak poskuša sodelovati s svojo politično opcijo, ko je na oblasti, kolikor je le mogoče.
V tej luči je Slavko Kosi videl tudi podpis pisma o nameri med ministrom Milanom Zverom in županom Alojzom Sokom le tri dni pred volitvami kot del njegove predvolilne kampanje. Županu Soku je očital, da je premalo naredil za ohranitev gimnazije in da bi moral biti on tisti, ki bi bil prvi v Ljubljani pri ministru. Svoj odgovor na to, zakaj župan ni šel v Ljubljano, je dal Stanko Podgore-lec: »Menda zato, ker župan ni navdušen nad rezultatom volitev, kot tudi v začetku ni bil nad samo idejo o ustanovitvi gimnazije.«
Župan je zadevo videl drugače, saj je povedal, da ne more iti na sestanek, na katerega ni povabljen. Bil pa je tudi presenečen, s kakšno lahkoto se pisma o nameri, ki so bila v preteklosti z desno
roko podpisana, sedaj z levo brišejo.
Klavdija Zorjan Škorja-nec je poskušala svetnikom problematiko čim bolj predstaviti, Sonja Posavec jim je na kratko posredovala tudi povzetke elaborata, ki so ga vložili za pridobitev novih programov. Jasno jim je povedala, da bodo v gimnaziji hvaležni vsake pomoči, ker jo še kako potrebujejo, in da pri tem ni pomembno, od kod ta pomoč prihaja, če se le šola ohrani in se pridobijo dodatni programi. V tej smeri jim je predlagala tudi, da bi občina lahko tukaj pomagala tudi s sofinanciranjem prevozov dijakov v večji meri.
Bo občina na začasnem financiranju?
Že tri točke kasneje so vsak na svoj način snedli svoje dobre namere okrog gimnazije. Stanko Podgorelec je namreč vložil kar 15 amandmajev na letošnji proračun. V 10. amandmaju je gimnaziji namenjal 62.000 evrov dodatnih sredstev za plače učnega osebja, da se prebrodi izpad sredstev iz državnega proračuna in zadrži učno osebje, ki bi sicer svojo socialno varnost iskalo drugje in to lahko pospeši propad šole. Predlagatelj je bil prepričan, da bi iz teh sredstev lahko zagotavljali pogoje za boljše učne dosežke na maturi, ki so temeljni pogoj za ohranitev šole. V 12. amandmaju pa je gimnaziji poskušal zagotoviti dodatnih 15.000 evrov za pokrivanje prevozov v šolo v večjem obsegu. Denar v oba namena bi vzel urejanju cest, parkirišč in grajske pristave. Amandmaji so bili zavrnjeni, ker svetniki niso vedeli, ali obstaja pravna podlaga za takšno rešitev, kot jo predlaga
amandma 10. Pravnikov ni bilo pri roki, laiki pa se tudi niso mogli spomniti, da občina gimnazijo že podpira z okrog 25.000 evri za različne šolske in obšolske dejavnosti. Veliko bližje resnici pa je, da so bili amandmaji zavrnjeni, ker so nosili prepoznaven rokopis starega znanca, poslanca Vilija Trofenika. Že samo to bi bilo povsem dovolj, da bi bili zavrnjeni. Resnici na ljubo pa so bili tudi precej provokativno naravnani in zato ni prav nič čudnega, da niso bili sprejeti, in lahko predlagatelj lep kos krivde za to pripiše tudi samemu sebi.
Po daljši razpravi so opozicijski svetniki glasovanje o tej točki obstruirali. Seja je postala nesklepčna in so jo prekinili. Nad razpletom dogodkov je bil najbolj obupan glavni finančnik občine Mirko Še-rod, ki se je v tistem trenutku najbrž edini povsem zavedal, kaj bi pomenilo, če proračun ne bo sprejet. Pripraviti bi moral predlog začasnega financiranja občine, in to pet delovnih dni pred iztekom leta! Pričakovati bi bilo, da bi se finančni tokovi občine do njenih uporabnikov odvijali z zamudo, ustavljene pa bi bile tudi vse investicije in prijave na razpise. Župan Alojz Sok nekako ni bil mnenja, da bi lahko prevladala ta možnost, saj namerava v prihodnjih dneh zagotoviti sklepčnost in proračun sprejeti. Opozicija v to ni tako prepričana, sploh ker so mnenja, da se jim je v razpravi grozilo s posledicami (ustavitev investicij v njihovih krajevnih skupnostih), če bodo sejo dejansko obstruirali.
Pred zaključkom redakcije smo še izvedeli, da je bilo nadaljevanje 21. seje najavljeno za včeraj ob 18. uri. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci Term Ptuj so sodelovali (od leve) Milena Mojzeš, vodja prodaje, Andrej Klasinc, direktor, in Maja Račečič, animatorka.
Ptuj • Terme pričakujejo sedemmilijontega obiskovalca
Leto 2008 zaključujejo saturnalije
V Termah Ptuj rimsko zgodovino uspešno vključujejo v celoletno ponudbo. Uspešen je bil tudi njihov izplen turističnega leta 2008, so povedali na tiskovni konferenci v prejšnjem tednu.
Ptuj • Osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Duhovnemu prednost pred materialnim
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila v petek osrednja proslava ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti. Med gosti so bili tudi poslanci državnega zbora s Ptujskega Branko Marinič, Dejan Levanič in Franc Pukšič ter državni svetnik Rajko Fajt. Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča s solistkama Mojco Sok - Hrga na pikolu in violinistko Mojco Menoni - Sikur. Skozi program je vodila Nataša Petrovič.
»Številni dobri rezultati dela dokazujejo, da smo sposobni prevzemati odgovornost zase in hkrati opravljati mnoge naloge, ki jih pred nas postavlja mednarodna skupnost. Prav je, da smo na plebiscitno odločitev in dosedanjo prehojeno pot ponosni. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da se zgolj od rezultatov plebiscitne odločitve v prihodnje ne bo dalo lepo živeti. S tem, ko odraščamo kot država, šele spoznavamo, koliko in kakšne naloge je potrebno opraviti za to, da bi zagotovili dostojno življenje slehernega državljana in državljanke in ob tem izpolnjevali še vse zahteve, ki jih
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj je bil ptujski župan dr. Štefan Čelan.
pred nas postavlja mednarodna skupnost,« je uvodoma povedal slavnostni govornik. »Danes, ko smo preko finančne in gospodarske krize sami priča brutalnosti kapitalske logike, bi lahko nadaljevali začeto pot pokojnega predsednika dr. Janeza Drnovška in razvitemu dela sveta na lastnem zgledu pokazali, da je bistvo sprememb, ki jih človeštvo potrebuje, v dajanju prednosti duhovnega pred materialnim,« je ptujski župan dr. Štefan Čelan še posebej poudaril.
S prazničnim programom je nastopil Pihalni orkester Ptuj, ki ga že nekaj mesecev vodi Fredi Simonič. V goste so povabili izjemni solistki, Ptujčanki Mojco Sok - Hrga, ki je zaigrala na pikolu, in violinistko Mojco Menoni -Sikur.
Ker je štefanovo tudi praznik župana MO Ptuj, mu je novi dirigent izročil priložnostno darilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Pihalnemu orkestru Ptuj je prvič pri izvedbi prazničnega programa dirigiral novi dirigent Fredi Simo-nič; na fotografiji skupaj s solistko Mojco Menoni - Sikur.
Foto: Črtomir Goznik
Solistka Mojca Sok - Hrga
Skorba • Tradicionalni božično-novoletni koncert
Prazničen ples, glasba in pesem
V Domu krajanov v Skorbi je bil 27. decembra že 12. tradicionalni božično-novoletni koncert v organizaciji KD Skorba, s katerim so zaključili bogato kulturno leto.
Pokroviteljica prazničnega koncerta je bila Občina Haj-dina z županom Radoslavom Simoničem. Predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc se je zahvalil občini in županu za sodelovanje, prav tako tudi vsem nastopajočim ter vsem, ki so se koncerta udeležili. Za domače
kulturno društvo je bilo letošnje leto v celoti gledano zelo razgibano. Zelo dejavna je bila odrasla gledališka skupina, prav tako dve otroški gledališki skupini in ljudske pevke, ki nastopajo že trinajst let.
Koncert sta začela mlada plesalca Laura Čepe in Tibor
Foto: Črtomir Goznik
Ljudske pevke KD Skorba
Foto: Črtomir Goznik
Na domačem odru je zapela tudi Ula Šegula.
Lenarčič, člana Plesne šola Samba iz Maribora. Domačinka Ula Šegula je tudi tokrat s svojim petjem ogrela dlani poslušalcev. Sledile so ljudske pevke KD Skorba (vodi jih Julčka Gozdarevič), prvič pa se je tradicionalnega božično-
novoletnega koncerta v Skor-bi udeležila vokalna skupina Ajda iz Koroške, ki nastopa že dvajset let. Zanimivo je, da skupina poje tudi avtorske pesmi Albina Krajnca, po rodu Ptujčana.
MG
Od tod in tam
Ptuj - Odhod Dedka Mraza
Foto: DB
Dedek Mraz, teta Zima in njuno spremstvo, ki so na Ptuj priromali 13. decembra, so se po desetih dneh poslovili in odpravili še v druge kraje sveta. Po desetih dneh bivanja pri nas so se od imenitne zimske zasedbe poslovili v ptujskem Mestnem parku. Prireditev, ki sta jo pripravila Društvo prijateljev mladine Ptuj in ptujski Center interesnih dejavnosti, je v park privabila kopico otrok, ki so se še zadnjič letos želeli posloviti od bradatega moža s kučmo. »Naš namen je otrokom pričarati čarobnost tega časa in jim jasno pokazati, da novoletni čas ni le čas nakupovanj v trgovskih centrih,« je pojasnila predsednica Društva prijateljev mladine Ptuj Simona Meglič. V sklopu druženja dedka Mraza z najmlajšimi na Ptuju so v CID in DPM pripravili tudi tri otroške predstave v Mestnem gledališču Ptuj. Slavnostni odhod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva je bil še posebej čaroben, saj je v glasbeni pravljici, ki jo je pripravila Nevenka Gerl iz CID Ptuj, nastopilo več kot 40 nastopajočih, med njimi tudi plesna skupina Gea, plesna šola Mambo in prostovoljci Gimnazije Ptuj.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Sprejem za člane štaba CZ in ekip prve pomoči MO Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani na Ptuju je župan dr. Štefan Čelan 23. decembra pripravil sprejem za člane štaba CZ in ekip prve pomoči MO Ptuj, na katerem se jim je zahvalil za njihovo humano dejavnost, za vse, kar so dobrega postorili v tem letu, in za uspehe na tekmovalnem področju. Čeprav niso profesionalci, pogosto s svojim delom celo prekašajo profesionalce. Kljub temu da jim letošnje evropsko preverjanje v Liverpoolu ni ostalo v dobrem spominu, v MO Ptuj pričakujejo, da bo ekipa prve pomoči vztrajala še naprej. Za njihovo nadvse požrtvovalno delo se jim je zahvalil tudi poveljnik štaba CZ MO Ptuj mag. Janez Merc. Zahvalo za vse, ki so jim omogočili, da so lahko dali vse od sebe, pa je v imenu ekipe prve pomoči MO Ptuj izrekel Matjaž Antonič, ki je ob tej priložnosti ptujskemu županu izročil simbol mesta Liverpoola.
MG
Ptuj • Prednovoletnl sprejem na 001
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Vladimir Janžekovič je 22. decembra pripravil tradicionalni prednovoletni sprejem. Spomnil je na najpomembnejše letošnje dogajanje v zvezi z obrtjo in podjetništvom. Leto 2009 bo izziv za obrt in podjetništvo, ki se že soočata s posledicami krize. Delo zbornice v letu 2008 je bilo uspešno, izvedli so tudi vse tradicionalne družabne dogodke. Nekatere sekcije, skupaj jih je 25, so v letu 2008 zelo dobro delale, nekatere pa bi lahko boljše. Predsednikom sekcij se je zahvalil za delo v letu 2008, prav tako tudi članom upravnega odbora in tudi vsem ostalim, ki delujejo v organih zbornice ter zaposlenim, sekretarju Janezu Ri-žnarju pa je zaželel čimprejšnje okrevanje.
Ptuj • Enajsti prednovoletni otroški žur Za male in velike
Praznično veselje za male in velike
Za nadvse prijetno popestritev predprazničnega novoletnega vzdušja našim najmlajšim smo tudi tokrat poskrbeli sodelavci informacijske družbe Radio-Tednik Ptuj, saj smo jim skupaj z Mestno občino Ptuj in skupino Perutnina Ptuj v soboto, 27. decembra, podarili že enajsto zabavno-glasbeno in animacijsko prireditev za male in velike, ki jo je prijetno vodila Natalija Škrlec.
Dvorana Center je bila tokrat zares polna razigranih in nasmejanih otroških obrazov, ki so skupaj s svojimi starši, babicami in dedki prišli z vseh koncev. Medtem ko so se na praznično okrašenem odru vrstili nastopi mladih pevcev in plesalcev, so se mali in veliki otroci v dvorani pridno zabavali v ustvarjalnih delavnicah trgovine Pikapolonica ter članic Društva prijateljev mladine iz Vidma pri Ptuju. Tudi ob čarovniku Avgustinu, ki je od lani zrasel za poldrugi meter in je bil tokrat zagotovo najvišji v dvorani, je bila velika gneča. Čeprav mu je bila v pomoč pridna in simpatična ča-rovniška pomočnica, sta imela oba polne roke dela z izdelovanjem prazničnih pokrival in raznih živali in predmetov iz živopisanih balončkov.
Vsem malim in velikim v dvorani so tokrat zaigrali in zapeli mladi člani ansambla Skovik, nekaj svojih uspešnic je predstavila pevka Melita Golob, za prijetno presenečenje pa je poskrbela plesna skupina iz Osnovne šole Gorišnica, v kateri je nastopilo 36 otrok, starih od 9 do 15 let, ki so izvedli
praznično koreografijo pod naslovom Sneg-božič-novo leto. Koreografijo in izbor glasbe je opravil Jernej Vreg, točko, v katero so vložili veliko znanja, truda in tudi denarja, pa so pripravili pod mentorskim vodstvom Irene Forštnerič.
Za veliko veselja, otroškega smeha in živahnosti v dvorani je ob otroških pesmih svojih mini super zvezd poskrbel tudi popularni Spidi. Z njim so zapeli tudi Melita Pleteršek, pa Nuša, Miha, Mojca in še kdo. Za veliko piko na i pa je ob koncu tudi tokrat poskrbel stari dobri dedek Mraz, ki je ob pomoči svojih pomočnic med otroke v dvorani razdelil male in velike čokoladi-ce ter zvrhan koš slastnih bombonov in drugih sladkarij. Baje je bilo za vse vsega dovolj in prijetno je bilo, tako da so mnogi malčki le s težavo zapustili dvorano in se polni novih doživetij s svojim i spremljevalci vrnili na svoje domove. Vsem malim in velikim otrokom, njihovim mamicam in očkom, babicam, dedkom, tetam in stricem želimo srečno in zdravo novo leto 2009!
-OM
Foto: M. Ozmec
Čarovnik Avgustino je bil tokrat dobro viden za vse, saj je svoje čarovnije izvajal na najvišjih nogah v dvorani.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za male in velike so zaigrali in zapeli mladi člani ansambla Skovik.
V ustvarjalnih delavnicah članic Društva prijateljev mladine iz Vidma je bilo zelo živahno.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Veliko smeha in veselja je na otroška lica privabljal Spidi, ob katerem je zapela tudi Melita Pleter-šek.
Za piko na i je tudi tokrat poskrbel stari dobri dedek Mraz, ki je med malčke delil čokolade in bombone.
Destrnik • Zadnja letošnja seja občinskega sveta
Zataknilo se je pri cestah
Pol leta po zadnji redni seji so se svetniki občine Destrnik sestali še zadnjič v letošnjem letu. Zaradi neurja, ki je prizadelo njihove kraje, so v tem času kar nekajkrat sedli za mizo na izrednih sejah, decembrska pa je bila namenjena rednemu sestanku, na katerem so obdelali kar 14 točk.
Foto: DB
Svetnik Jože Flajšman je odboru za infrastrukturo očital, da je prioritetna lista cest narejena subjektivno.
Potrditvi zapisnikov pete redne seje in kar devetih izrednih sej je sledil pregled trenda varnostnih pojavov v občini Destrnik za prvo polletje. S tem je v nekaj stavkih svetnike seznanil župan Franc Pukšič, ki je dejal, da je iz poročila Srečka Heraka iz Policijske postaje Ptuj razvidno, da je bilo na Destrniku v prvem polletju letošnjega leta kriminalitete manj kot v preteklem letu.
Nato je predsednica nadzornega odbora Olga Sagadin svetnike seznanila s polletno realizacijo proračuna. Kot je dejala, so transferni prihodki in odhodki bistveno manjši od pričakovanih, do česar je prišlo zaradi nekaterih nerealiziranih investicij. Njen predlog je bil tudi, da se sredstva društvom v prihodnje izplačujejo prej in ne ob koncu leta, s tem pa se je strinjal tudi Pukšič, ki je zagotovil, da bo občinska uprava poskrbela, da bodo v prihodnjem letu sredstva, namenjena društvom, izplačana vsaj do junija. »Dali smo pozitivno mnenje k polletni realizaciji
proračuna,« je še dejala Saga-dinova.
Na rebalans ni pripomb
Večjih pripomb svetniki na rebalans proračuna za letošnje leto, s katerim jih je seznanil podžupan občine Destrnik in predsednik odbora za finance, gospodarstvo in infrastrukturo Branko Zelenko, niso imeli. Kot je dejal Zelenko, je odbor 9. decembra na sestanku ugotovil, da je bilo 1,2 milijona evrov manj prihodkov od pričakovanih in 1,6 milijona evrov manj odhodkov. »To so velike številke, a gre za nekatere zadeve, ki so vezane tudi na neurje,« je pojasnil Zelenko in dodal, da se bodo nekateri predvideni prihodki prenesli v prihodnje leto in da odbor v rebalansu proračuna ni našel ničesar, kar bi zahtevalo posebno obravnavo.
S tem, da je vzrok omenjenih proračunskih sprememb delno tudi neurje, je svetnike seznanil tudi župan, ob tem pa dodal, da so krive tudi ne-
katere investicije, ki so bile planirane, ne pa tudi realizirane. Izpostavil je projekta Zdravstvenega doma in kanalizacije Janežovci. »Po eni strani se borimo za sredstva, po drugi pa ne moremo izpolniti osnovnih pogojev doma in si zagotoviti gradbenega dovoljenja,« je pri pojasnjevanju, zakaj izgradnja kanalizacije še ni bila realizirana, dejal Pu-kšič in izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da je projekt skoraj propadel zaradi nekaj
metrov nerešene zapuščine. Po nekaj pojasnilih so svetniki rebalans soglasno potrdili.
Imenovanju dveh komisij, in sicer komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja in komisije za popis obveznosti in terjatev, je sledila obravnava prošnje za sofinanciranje programa Materinskega doma v Mariboru v prihodnjem letu. Tega so svetniki na predlog Zelen-ka zavrnili z argumentacijo, da so sredstva že prispevali
za ptujsko Varno hišo ter da v proračunu ni več sredstev za tovrstno sofinanciranje. Bolj prizanesljivi pa so bili do dijakov in študentov, saj so brez pripomb sprejeli pravilnik o štipendiranju v občini De-strnik, objavljen pa je že tudi razpis za štipendijo v višini sto evrov.
Sporna prioritetna lista
Medtem ko so destrniški svetniki prvih 11 točk zadnje letošnje seje obdelali zelo hitro, je 12. zahtevala veliko več pozornosti. Pri potrditvi prioritetne liste investicij v komunalno infrastrukturo se je namreč vnela vroča razprava. Predsednik odbora za finance, gospodarstvo in infrastrukturo Branko Zelen-ko je svetnikom predstavil prioritetno listo 11 cest. Ob tem je Pukšič poudaril, da se mora odbor za infrastrukturo sestati s predsedniki vaških odborov, jim predstaviti idejne projekte, skupaj pa morajo poskrbeti za soglasja in ureditev lastninske pravi-
ce. »Če to ne bo urejeno, se bo lista zamenjala. Tisti, ki je 25., bo lahko tudi prvi na vrsti, če ostali ne bodo uredili dokumentacije,« je pojasnil Pukšič in dodal, da bo naloga svetnikov, da zbrano dokumentacijo v čim krajšem času obdelajo. »Da se izognemo težavam, bomo eno sejo posvetili temu projektu,« je še dodal župan.
Seznam je pri nekaterih svetnikih povzročil precej negodovanj. »Lista ni narejena pošteno, temveč po želji tistih, ki so v teh odborih,« je bil očitek svetnika Jože Flajšmana. Dodal je še, da se pri sestavi prioritetne liste ni upošteval nekaj let star seznam. »Čuti se, da ste delali subjektivno, in za to ne morem glasovati,« je še dejal. Na njegove pomisleke je Pukšič odgovoril, da je prioriteta res 11 cest, a da on želi, da se seznam vseh 33 projektov dela sočasno in da bodo izvedeni tako hitro, kot bo pripravljena potrebna dokumentacija. »Ta lista je začetek in bo zelo dinamična,« je še pojasnil Ze-lenko. Ob tem je tudi direktor občinske uprave Miran Čeh dodal, da je projekt treba sprejeti, da se lahko prijavijo na razpise in da se zagotovijo sredstva. »Boljša je slaba odločitev kot nič. Nismo se odločili za vrtec, cincali smo in čakali in kje smo zdaj?! Na ničli,« je še dejal Pukšič.
S sedmimi glasovi za in dvema proti so svetniki predlog po daljši razpravi vendarle sprejeli.
Dženana Bečirovič
Majšperk • Zadnja letošnja seja občinskega sveta
Proračun in kategorizacija cest
Zadnja seja sveta občine Majšperk, ki se je sestal v četrtek, 18. decembra, je bila ena krajših. Po drugi obravnavi so sprejeli proračun za leto 2009, v prvi obravnavi soglašali z vsebino odloka o kategorizaciji občinskih cest, strinjali pa so se tudi z dvigom cene storitve pomoči na domu.
Zagotovo je na majšperške svetnice in svetnike že vplivalo predpraznično vzdušje, kajti na 20. redni, sicer zadnji seji v letošnjem letu ni bilo polemičnih vprašanj, posledično pa tudi ne tovrstne razprave. Po krajši obrazložitvi županje dr. Darinke Fakin so z nekaj pojasnili, a brez bistvenih pripomb, v drugi obravnavi sprejeli proračun Občine Majšperk za leto 2009. Ta predvideva okoli 5,6 milijona evrov prihodkov in okoli 6,1 milijona evrov odhodkov. Razliko predstavlja ostanek sredstev iz letošnjega poslovnega leta. Dobro polovico vseh planiranih prihodkov (dobra 2,6 milijona) predstavljajo davčni prihodki, dodatnega zadolževanja pa v prihodnjem letu ne načrtujejo.
Sicer pa načrtujejo, da bodo za investicije v prihodnjem letu namenili okoli 3,6 milijona evrov. Največji del naj bi namenili za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Lešju ter za nadaljevanje obsežnega projekta izgradnje vodovodnega omrežja Haloze II, ki ga izvajajo s sosednjo občino Videm. Precejšen del sredstev naj bi namenili tudi
za modernizacijo in asfaltiranje cest na obrobju Haloz, saj je še precej neasfaltiranih. Načrtujejo tudi začetek gradnje novega poslovno-kulturnega centra, ki ga bodo postavili na prostoru nekdanje osnovne šole. Vsa potrebna dokumentacija zanj je že v izdelavi, kot je pojasnila županja dr. Darinka Fakin, čakajo le še na razpis za Regionalne razvojne projekte, saj bodo kandidirali za pridobitev teh sredstev, dobršen del pa jih bodo namenili tudi iz občinskega proračuna.
Nov poslovno-kulturni objekt občine Majšperk je zasnovan tako, da bodo v pritličju poštni prostori, prostori društva invalidov ter dva lokala. V nadstropju bodo uredili pisarne za potrebe občinske uprave in županstva, krajevni urad ter prostor, namenjen za društveno dejavnost. Ob teh prostorih naj bi bila tudi manjša večnamenska izobraževalna dvorana za potrebe občine in društev, v kateri bo prostora za 30 do 40 oseb. Ob tem naj bi v treh etažah zgradili sodobno kulturno dvorano v skupni površini okoli 1200 kvadratnih metrov, v
kateri naj bi bilo okoli 300 sedežev. Celoten objekt se bo v celoti ujemal s krajinsko arhitekturo in drugimi objekti na tem območju.
V nadaljevanju seje so po krajši obrazložitvi in z nekaterimi pripombami v prvi obravnavi soglašali s predlogom odloka o kategorizaciji občinskih cest, ki določa, da je na območju občine Maj-šperk okoli 56 kilometrov lokalnih cest ter okoli 118 km javnih poti. Omenjena kategorizacija je potrebna predvsem zaradi sofinanciranja vzdrževanja omenjenih cest iz državnih virov.
Ob koncu so svetniki soglašali s povišanjem cene storitve pomoči družini na domu. To pomeni, da bo od 1. januarja cena te storitve 3,63 evra za opravljeno efektivno uro, Občina Majšperk bo subvencionirala pokritje stroškov storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo v višini 50 odstotkov.
Ker je bilo to zadnje letošnje delovno srečanje, se je županja dr. Darinka Fakin vsem svetnicam in svetnikom zahvalila za korektno sodelovanje ter jim voščila ob bližnjih praznikih.
M. Ozmec
Zadnja letošnja seja je bila ena najkrajših.
Sv. Trojica • Seja sveta
Sprejeli rebalans proračuna
V četrtek, 18. decembra, so se svetniki občine Sveta Trojica sestali na 20. redni seji.
Sprejeli so sklep o subvencioniranju najemnin v tržnih stanovanjih v občini Sveta Trojica. Upravičenci so že bili pozvani, da podajo vloge za subvencioniranje najemnin v letu 2009. Odločbe se jim bodo izdale do konca letošnjega leta. Trenutno v občini subvencionirajo štiri najemnine, od tega eno v tržnem stanovanju. Svetniki so sprejeli tudi program oskrbe s pitno vodo za leto 2009, ki ga je pripravil upravljavec javnega vodovoda Mariborski vodovod, d. d.
S spremembami proračuna za leto 2009 načrtujejo odhodke v višini 3,7 milijona evrov, kar predstavlja 57,88-odstotno povečanje glede na sprejeti proračun za prihodnje leto. Največji delež povečanja je zaradi projekta Izgradnje kanalizacije in čistilne naprave Sveta Trojica. Prav tako pa je potrebno zagotoviti še sredstva za dokončanje izgradnje OŠ Sveta Trojica in zunanjih igrišč ter sredstva za nabavo opreme za igrišča vrtca.
Na seji so potrdili noveli-
ran investicijski program Vodovod, kanalizacija, čistilna naprava Sveta Trojica. Nove-lacija je potrebna, ker so se od izdelave idejnega projekta spremenile nekatere ključne predpostavke , predvsem glede višine investicije in virov financiranja.
Svetniki so potrdili tudi noveliran program investicijskega progama za adaptacijo, nadgradnjo šole in vrtca pri Sveti Trojici ter za dograditev telovadnice. Osnovna investicija ni predvidevala obnov oziroma razširitve vrtca, prav tako ne obnove zunanjih igrišč, zagotovitve zemljišča in na njem ureditve parkirišč in zunanjih igrišč vrtca. Tako se je povečala vrednost investicije in pričakujejo, da bo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport povišalo delež sofinanciranja. Svetniki so tudi potrdili Strokovne podlage za zazidalne zasnove za več gradbenih parcel v naselju Gočova in se seznanili s poročilom nadzornega odbora občine o delu v letošnjem letu ter potrdili program dela odbora v prihodnjem letu.
Zmago Šalamun
Foto: DB
Lenart • Proslava ob 40-letnici Teritorialne obrambe
Podelili plakete in odlikovanja
V sredo, 10. decembra, je v Centru Slovenskih goric potekala slovesnost v počastitev 40-letnice Teritorialne obrambe Slovenije, ki sta jo organizirala Občina Lenart in 37. vojaško teritorialno poveljstvo z namenom obuditi spomin na dogodke in razmere, ki so vladali v Sloveniji in občini Lenart od leta 1968 do 1991.
Udeležence slovesnosti sta nagovorila in pozdravila lenarški župan mag. Janez Kramberger in poveljnik 37. vojaško teritorialnega poveljstva Slovenske vojske v Mariboru podpolkovnik Miran Fišer. Izpostavila sta zlasti vlogo in pomen Teritorialne obrambe v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991. Spomnila sta na pomembne dogodke in nemalokrat nezavidljive razmere v 40 letih obstoja TO ter na Teritorialno obrambo občine Lenart kot vojaško organizacijo in njeno vpetost v sistem vodenja in poveljevanja. Pri tem zagotovo ne smejo iti v pozabo številne pripadnice in pripadniki TO, ki so bili razporejeni v štabih in enotah v občini Lenart, se v njej usposabljali in prispevali v vojni velik delež k obrambi Slovenije kot sestavni del 77. območnega štaba TO.
Poveljnik 37. vojaškega teritorialnega poveljstva pod-
Lenart • Seja občinskega sveta
Sprejeli že proračun za leto 2010
V torek, 17. decembra, so se svetniki občine Lenart sestali na zadnji letošnji, 17. seji. Na začetku seje je župan mag. Janez Kramberger na predlog svetnikov z dnevnega reda umaknil točko o strokovnih podlagah Prostorske umestitve - enostanovanjske stavbe v nizu - pet objektov v Spodnji Voličini. Svetniki so namreč ugotavljali, da predlagatelj ni od zadnje seje ustrezno dopolnil strokovnih podlag.
cijo občinske ceste Spodnji Porčič-Zgornja Senarska v višini 960.000 evrov in 130.000 evrov za plačilo zadržanega zneska za čistilno napravo v Lenartu.
Na seji so sprejeli tudi odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Lenart, odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pretežno stanovanjsko rabo na območju vzhodno od Pre-žihove ulice v Lenartu ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart. S sklepom so določili izhodiščno ceno za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami komunalnih ter drugih objektov in naprav izven območja kompleksnega urejanja stavbnega zemljišča. Svetniki so tudi s sklepom določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart. Tako bo vrednost točke v prihodnjem letu za zazidana stavbna zemljišča znašala 0,002192 evra in za nezazidana stavbna zemljišča 0,001096 evra.
V začetku seje so skavti prinesli lučko miru (betle-hemsko lučko) in prebrali poslanico.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Franc Šijanec, prejemnik bronastega znaka
polkovnik Miran Fišer je ob 40-letnici Teritorialne obrambe podelil odlikovanja. Plaketi 37. vojaško teritorialnega poveljstva sta prejela Jože Majcenovič, ki je leta 1975 ustanovil Teritorialno obrambo in je bil njen prvi poveljnik do leta 1987 in Peter Leopold, ki je začel svojo kariero v Teritorialni obrambi leta
Prejemnika plaket Jože Majcenovič in Peter Leopold skupaj s poveljnikom 37. vojaško teritorialnega poveljstva podpolkovnikom Miranom Fišerjem in predsednikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo dr. Marjanom Tošem.
1976. Bronasti znak 37. vojaško teritorialnega poveljstva pa je prejel Franc Šijanec, ki se je pridružil Teritorialni
obrambi občine Lenart leta 1987. Prevzel je skrb za oborožitev in druga materialna sredstva.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Po dolgi razpravi so svetniki s štirimi glasovi za potrdili Strokovne podlage za zazi-davo večstanovanjske stavbe v mestu v Lenartu. Posamezni svetniki so menili, da bo predlagana stavba prevelika in ne bo pokrita z opeko, nekaj pomislekov so imeli tudi glede izvoza na Mariborsko cesto.
V nadaljevanju seje so brez razprave sprejeli Odlok o rebalansu proračuna Občine Lenart za letošnje leto. Z rebalansom je predvideno, da bodo prihodki letos znašali dobrih 86 odstotkov predvidenih, odhodki pa naj bi
dosegli slabih 73 odstotkov predvidenih.
Svetniki so nadaljevali s sprejemanjem proračuna občine za prihodnje leto in za leto 2010, ki so ga brez večje razprave tudi sprejeli. Svetniki LDS so pred glasovanjem povedali, da se bodo vzdržali, saj se ne strinjajo s predvideno investicijo modernizacije ceste Spodnji Porčič-Zg. Se-narska. Župan pa meni, da je cesta pomembna, saj bo služila kot obvoznica za mesto Lenart. Z modernizacijo omenjene ceste bo industrijska cona v Lenartu dobila po tej cesti dostop do avtoceste
v Spodnji Senarski. Kljub vzdržanosti svetniške skupine LDS sta bila proračuna za prihodnje leto in leto 2010 sprejeta. Predvideni prihodki v proračunu za prihodnje leto znašajo 13 milijonov evrov, v proračunu za leto 2010 pa 16,7 milijona evrov. Svetniki so ob sprejemanju proračuna sprejeli tudi sklep, da se bo občina prihodnje leto zadolžila v višini 1,96 milijona evrov. Sredstva pridobljena z zadolžitvijo bodo porabili za rekonstrukcijo kulturnega doma Lenart z javnimi sanitarijami v znesku 870.000 evrov, za moderniza-
Foto: Zmago Šalamun
Od tod in tam
Cerkvenjak • Sprejeli proračuna za 2009 in 2010
Svetniki občine Cerkvenjak so se v sredo, 17. decembra, sestali na 13. redni seji in med drugim sprejeli proračuna občine za prihodnje leto in leto 2010. Oba sta investicijsko naravnana, saj je preko 60 odstotkov obeh proračunov namenjenih za investicije. Glavna bo v prihodnjih dveh letih izgradnja telovadnice pri osnovni šoli. Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o sofinanciranju dejavnosti in programov društev, organizacij in združenj v občini, S tem pravilnikom v občini uvajajo enakopraven sistem financiranja društev iz proračuna v odvisnosti od programa, ki ga društva izvajajo. S sklepom so določili ceno stroškov vzdrževanja pokopališča in okolice z mrliško vežo, ki bo prihodnje leto znašalo za enojni grob 21,12 evra in za družinski grob 24,48 evra. Na seji so sprejeli tudi letni program športa v občini za leti 2009 in 2010. Sprejeli so tudi končni seznam upravičencev do vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Svetniki so se seznanili tudi s projektom ureditve arheološkega parka Rimsko gomilno grobišče v An-želovem gozdu v Brengovi, ki ga pripravljajo v občini Cerkvenjak. Za omenjeno investicijo so tudi potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta. Projekt ureditve kompleksne arheološke najdbe rimskih gomilnih grobišč zajema celotno ureditev in signalizacijo učne poti, zaščito z ustreznim nadstreškom nad gomilnim grobiščem in urejen prostor za dostop do turistične znamenitosti ter prostor za predstavitev.
Zmago Šalamun
Ptuj • Utrinki v CID-u
Kot že vrsto let zapored so tudi letos v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju pripravili pregledno razstavo fotografij z naslovom Utrinki, obsega pa povzetek letošnjih dogajanj v CID.
Razstavili so izbor vsega, kar je CID Ptuj izvajal kot projekte za otroke in mlade v svojih prostorih ali kot soorganizator z drugimi društvi in organizacijami. Zanimiva razstava obsega povzetek vseh koncertov, razstav, delavnic, mednarodnih izmenjav, otroških parlamentov in ostalih letošnjih projektov v CID. Pripravila jo je ekipa CID, postavili pa sta jo Suzana Pi-gnar in prostovoljka iz Francije Aurelie Aguettaz.
Dženana Bečirovič
Radomerje • Pomurski vitezi vina v Prlekiji
Viteško omizje Pomurja, ki sodi v Združenje evropskega reda vitezov - konzulat za Slovenijo, je imelo v gostinskem obratu Stari hrast v Rado-merju pri Ljutomeru prednovoletno srečanje (na posnetku). Skupaj z vodjem omizja Ignacom Rajhom in maršalom dr. Alojzom Slavičem so pregledali opravljene naloge v minulem obdobju in si zastavili načrte zaprihodnost. Omizje šteje 36članov, med njimije tudi bivši predsednik države Milan Kučan, kije v celotnem združenju nosilec častnega križa, naziv vitez pa imata v Pomurju poleg Rajha in Slaviča še Slavko Žalar in Avgust Bobnjar. Sicer pa so v pomursko viteško omizje vključeni vinogradniki, vinarji, gastronomi...
NŠ
Foto: DB
Foto: NS
Dunaj • Svetovalec češke vlade Busek:
Hkraten vstop držav Zahodnega Balkana v EU
Svetovalec češke vlade za jugovzhodno Evropo med češkim predsedovanjem EU Erhard Busek pričakuje, da bodo države Zahodnega Balkana v EU vstopile »v bloku«, kar bi bila posledica spora zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot je pojasnil za avstrijski časnik Der Standard, sam tej možnosti ni naklonjen, a se boji, da druge ne bo.
Češko predsedstvo skupaj s švedskim načrtuje, da bo »celo zgodbo do konca leta 2009 pripeljalo do konca, da bi lahko odločali o članstvu Hrvaške v EU«, je dejal Busek.
Slovenska blokada pristopnih pogajanj Hrvaške z EU po njegovih besedah ta načrt ovira. »Čehom je jasno, da bo problem, če ne bo uspelo,« je dejal in namignil na povezovanje dvostranskih vprašanj s pristopnimi pogajanji. Kot je dodal, tudi Evropska komisija razmišlja o postopkih, s katerimi bi preprečili, da bi bil primer Slovenije zgled ostalim državam. »Torej Slovenci blokirajo Hrvate, Hrvati blokirajo Srbe in tako dalje, seznam je dolg,« je pojasnil.
V tem primeru bi bila po njegovih besedah možnost v širitvi unije na vse države Zahodnega Balkana hkrati. »To bi pomenilo deblokado, ker če države blokirajo ena drugo, potem blokirajo tudi same sebe,« je pojasnil Busek. Dodal je, da tej možnosti sicer sam ni naklonjen, vendar pa se zna zgoditi, da na koncu »ne bo ostalo drugega kot to«.
Hrvaški sedanje razmere po mnenju Buska ne koristijo. Zahteve Slovenije, da mora Hrvaška zagotoviti, da dokumenti, ki jih bo Hrvaška uporabila v pristopnih pogajanjih, ne bodo prejudicirali meje s Slovenijo, Busek ni želel komentirati. »Ne želim izpostaviti nobene strani, vendar pa to ne koristi nikomur. Trenutno imamo v Evropi očitno primer nazadovanja,« je še dejal. Ga je pa, kot je še povedal za Der Standard, presenetila odločitev sloven-
skega premiera Boruta Pahorja, da za svojega svetovalca za zunanjepolitične zadeve imenuje nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki mu Slovenci pogosto očitajo, da je v svojem mandatu pogosto zanemarjal odnose s Hrvaško. (sta)
Gvineja • Po
smrti dolgoletnega predsednika Conteja
Vodja hunte v Gvineji se je oklical za predsednika
Vodja vojaške hunte, poveljnik Moussa Dadis Camara, ki je vodil državni udar v Gvineji po smrti dolgoletnega predsednika Lansane Conteja, se je v sredo zvečer oklical za novega predsednika države. »Prepričan sem, da sem predsednik republike, vodja Narodnega sveta za demokracijo in razvoj,« je dejal na svoji prvi novinarski konferenci.
Camara je tudi dejal, da se ne bo potegoval za predsedniških položaj na volitvah, ki jih je hunta napovedala do decembra 2010. »Povem vam, da na oblast nisem prišel po naključju, to se je zgodilo zaradi mojih številnih dobrih lastnosti, sem domoljub,« je poudaril. Camara sicer ni želel komentirati mednarodnih obsodb državnega udara.
Na vprašanje, kaj se dogaja s člani odstavljene vlade, je Camara odgovoril, da jih vojaki iščejo, a doslej niso še nikogar aretirali, ker »nikogar ni doma«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nekaj ur kasneje se je premier Ahmed Tidian Souare in nekaj članov vlade predalo hunti. Camara je namreč zagrozil, da bo vojska prečesala celotno državo, če se do konca dneva ne bodo predali vsi člani vlade in visoki vojaški častniki, ki niso sodelovali pri državnem udaru.
Vojaška hunta je v sredo uvedla policijsko uro od 20. do 6. ure po vsej državi, a jo je zaradi božičnih praznovanj preložila na petek.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa se je danes zavzel za čimprejšnjo izvedbo svobodnih in transparentnih volitev v Gvineji. »Prednostna naloga mora biti spo-
štovanje teženj gvinejskega naroda po demokraciji, miru in obnovi države,« so sporočili iz Elizejske palače.
Sarkozy je spomnil, da ima Francija kot nekdanja kolonialna sila »globoke, prijateljske in dolgotrajne vezi« z Gvinejo, zato je zelo zaskrbljena nad razmerami v tej za-hodnoafriški državi po smrti predsednika Conteja. (sta)
Atene • Nemiri
V Grčiji nasilni protesti tudi na božič
V grški prestolnici so se tudi na božični večer nadaljevali nasilni protesti. Neznanci so zanetili več požarov na različnih koncih Aten, pri čemer so se med drugim lotili tudi prodajaln z avtomobili in uničili sedem vozil.
Kot poroča francoska tiskovna
agencija AFP, so izgredniki s plinskimi jeklenkami uničili tri vozila v trgovini vozil citroen v središču Aten, še eno vozilo v bližnjem Oplo-vem razstavnem salonu, tri pa še v neki drugi prodajalni oplov na jugu grške prestolnice.
Cilj izgrednikov je bil tudi urad ministrstva za kmetijstvo blizu središča mesta. V izgredih ni bil nihče ranjen, je pa nastala velika gmotna škoda, poročanje grškega radia povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Odgovornosti za nasilne izpade minule noči ni prevzel še nihče. V Grčiji sicer že tri tedne trajajo nasilni protesti. Sprožila jih je smrt 15-le-tnika, ki ga je 6. decembra ustrelil policist. To so najhujši protesti v Grčiji v več desetletjih, v njih pa je bilo v Atenah in drugih mestih uničenih in uplenjenih več sto trgovin. Izgredniki so se z molotovkami in kamenjem lotili tudi policijskih postaj in vozil, pri čemer je bilo doslej ranjenih več deset policistov. (sta)
EU • Namesto drugega januarja prost dan raje decembra
NSi predlaga 24. december
Evropska poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak je na novinarski konferenci predstavila pobudo stranke, v kateri se zavzemajo, da bi bil 24. december dela prost dan. Poleg tega bodo v NSi predsedniku vlade Borutu Pahorju danes poslali pismo, v katerem mu predlagajo, da bi stranko vabil na vse posvete s parlamentarnimi strankami.
Kot je pojasnila Novakova, imajo številne evropske države 24. decembra dela prost dan. »Učinkovitost na ta dan ni največja, zato bi bilo koristno razmisliti o tem, da to postane dela prost dan,« je dejala. Poudarila je, da božič praznuje večina državljanov Slovenije, bodisi kot cerkveni bodisi kot družinski praznik.
Če bi bil 24. decembra dela prost dan, bi se lahko po njenem mirneje pripravili na praznovanje. V NSi predlagajo, da bi ta dan nadomestili z ukinitvijo 2. januarja kot dela prost dan. Na ta način bi se po mnenju Novakove bolj približali evropskim standardom, saj je 2. januar dela prost dan le v Romuniji, Sloveniji in na Škotskem, medtem ko je 24. december v mnogih državah dela prost dan. Kot je dejala, s tem ne bi v ničemer spremenili obsega praznikov in dela prostih dni.
V NSi, ki je po jesenskih državnozborskih volitvah izpadla iz parlamenta, bodo na Pahorja danes naslovili pismo, v katerem mu predlagajo, da bi predstavnike stranke vabil na vse posvete, na katere sedaj vabi parlamentarne stranke. »Glede na to, da je NSi evropska parlamentarna stranka, da iz naših vrst prihaja podpredsednik Evropske ljudske stranke (EPP), dva bivša premiera in nekateri ministri, upravičeno pričakujemo, da bomo povabljeni k temu sodelovanju,« je dejala Novakova.
Novakova je izrazila tudi podporo slovenski vladi pri vztrajanju, da Hrvaška umakne sporne zemljevide iz dokumentov, ki služijo kot izhodišča za pogajanja o približevanju Hrvaške EU. »Slovenci smo že prevečkrat nasedli lepim obljubam, ki so bile kmalu pozabljene in globoko zakopane. Nobena država v EU se ne bi kar tako, zaradi prijaznega vtisa, odpovedala ozemlju, za katerega upravičeno meni, da ji pripada,« ob tem še dodaja Novakova. (sta)
Ljubljana • Koalicija za izredno sejo o črpanju evropskih sredstev
Preslabo črpanje evropskega denarja?
Poslanske skupine SD, Zares, LDS in Desus zahtevajo sklic izredne seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri naj bi obravnavali poročilo računskega sodišča o črpanju evropskih sredstev v letu 2007. Kot je povedal poslanec Vili Trofenik (Zares), je
roio niieiiiei.	■«•.,.	,
namen preprečiti nevarnost vračanja sredstev zaradi neustrezne organiziranosti ali programov.
»Doslej se nam to še ni zgodilo, vendar pa lahko glede na negativne izkušnje drugih držav članic pride tudi do tega,« je dejal Trofenik in pojasnil, da so na to opozarjali že nekdanjega ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja, a so naleteli na gluha ušesa.
Računsko sodišče je poročilo objavilo novembra, po Trofenikovih besedah je bilo zadosti časa in tudi obremenitev DZ ni bila takšna, da ga ne bi mogli obravnavati decembra.
Na seji, ki bi bila po Trofenikovi oceni lahko sklicana januarja prihodnje leto, naj bi obravnavali sklepe, ki so jih pripravile omenjene poslanske skupine, na današnji novinarski konferenci pa jih je predstavila poslanka SD Breda Pečan. Kot je dejala, naj bi sklepi izboljšali črpanje, omogočili večjo preglednost evidenc, »da bi se vedelo, kdo pije in kdo plača« ter omogočili ustrezno usposabljanje pristojnih državnih organov.
»V EU smo šli sicer zaradi tega, da bi živeli v skupnosti narodov, ki nekaj dajo na človekove pravice in demokracijo, pa tudi zato, da bi od tega imeli materialne koristi, tako da je dejansko sramota, da nismo sposobni počrpati načrtovanih sredstev,« je dejala Pečanova.
Poslanske skupine SD, Zares, LDS in Desus zato v sklepih predlagajo, naj komisija pozove pristojno vladno službo, da pripravi poročilo za DZ in poroča o vzrokih za razkorak med podatki Evropske komisije o prejetih sredstvih in tistimi v poročilu računskega sodišča. Z drugim sklepom naj bi vlado pozvali, da se v luči razgovorov o spremembah prioritet v okviru finančne perspektive 2007-2013 poskusi preusmeriti nekatera sredstva za drugačne namene, kot je bilo prvotno predvideno. Vlado poslanci v predlogih sklepov tudi pozivajo, naj analizira delovanje institucionalnega sistema za črpanje evropskih sredstvih in na podlagi rezultatov pripravi predloge za morebitno izboljšanje.
Pristojno ministrstvo, torej ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, poslanci v predlogih sklepov pozivajo, naj predloži seznam vseh prejemnikov sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada, s poudarkom na evropskem skladu za regionalni razvoj in evropskem socialnem skladu. Vlado pa pozivajo, naj preuči možnosti za vzpostavitev mehanizma za spremljanje vseh prejetih evropskih sredstev; ta sistem je po besedah Pečanove zelo pomemben, saj med drugim kaže, ali imajo uporabniki sredstev pravilno pripravljene podlage za črpanje.
Kot je še poudarila Pečanova, je zlasti v času krize neverjetno, da bi ostali na tako nizki ravni črpanja evropskih sredstev iz evropskega socialnega sklada. »Ravno ta sklad je lahko ena od močnejših pomoči pri zagotavljanju zaposlovanja oz. ohranjanju zaposlenosti,« je dejala poslanka.
V sklepih poslanci tudi predlagajo pristojnemu ministrstvu, da pri prihodnjem načrtovanju vseh aktivnosti za črpanje evropskih sredstev ter zaradi boljšega pregleda nad prejetimi sredstvi sledi priporočilom računskega sodišča.
Iz poročila računskega sodišča je po Trofenikovih besedah »moč enoznačno razbrati, da gre za izredno slabo realizacijo, komaj 60 odstotkov od načrtovane, oz. namesto 582 milijonov evrov je bilo v letu 2007 počrpanih 347 milijonov evrov«. Računsko sodišče ugotavlja tudi izredno slabe evidence, pa tudi napoved črpanja je izredno slaba, še slasti iz kohezijskega in strukturnih skladov. »V drugih državah članicah je napaka pri napovedi črpanja dveodstotna, v Sloveniji pa 101-odstotna. To je neprimerljivo in nedopustno,« poudarja Trofenik.
Poleg tega ni ustreznih podatkovnih baz, pa tudi prikazani podatki niso transparentni. Med drugim iz njih ni moč razprati, koliko sredstev je bilo počrpanih v okviru stare in koliko v okviru nove finančne perspektive. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo lani počrpanih le 8,8 odstotka sredstev iz finančne perspektive 2007-2013. Ugotovljeno je bilo tudi izredno slabo stanje evidenc, zato poslanske skupine zahtevajo pregled prejemnikov sredstev. »Bojimo se, da bo tudi v letu 2008 - za to že obstajajo indici - položaj enako slab, če ne slabši,« je še dejal Trofenik. (sta)
TOKIO - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v četrtek v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 8599,5 točke. To je 82,4 točke oziroma 0,97 odstotka več kot v sredo. Na dvig tečajev je vplivalo predvsem pozitivno trgovanje na Wall Streetu po objavi vzpodbudnih podatkov o ameriški potrošniški porabi. Kapitalski trgi v ZDA in Evropi so bili zaradi božičnih praznikov zaprti.
ZAGREB - Stopnja brezposelnosti na Hrvaškem je bila novembra 13,2-odstotna, kar je za 0,3 odstotne točke več kot oktobra, je sporočil hrvaški statistični urad. Ob koncu novembra je bilo na Hrvaškem prijavljenih 233.661 brezposelnih. Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, je največ na novo prijavljenih brezposelnih prišlo iz gostinstva in turizma, saj se je povpraševanje po gostinskih delavcih zaradi pričakovanj slabše turistične sezone v letu 2009 zelo zmanjšalo. Omenjene ocene potrjuje tudi podatek, da se je brezposelnost močno povečala v hrvaških obalnih župa-nijah, kjer je turizem vodilna gospodarska dejavnost. RIM - Italijanske banke so letos po prvih izračunih ustvarile 30 odstotkov manj dobičkov kot lani, nadaljnje upadanje pa se pričakuje tudi v letu 2009. Prve znake okrevanja je mogoče pričakovati leta 2010, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Čeprav je italijanski bančni sistem v boljši kondiciji kot tisti v ostalih državah članicah EU, pa se domačim bankam prihodnje leto obeta vnovično znižanje dobičkov za 16,6 odstotkov, so izračunali v italijanskem bančnem združenju ABI. V združenju pa zaradi tega ne vidijo nevarnosti za italijanska podjetja. Kljub upadu dobička bodo banke imele dovolj potrebnih virov, da bodo lahko financirale italijansko industrijo.
MOSKVA - Potem ko je Srbija v ponedeljek parafirala še zadnji dogovor v okviru energetskega sporazuma med Srbijo in Rusijo, so predstavniki obeh držav v sredo v Moskvi podpisali paket sporazumov o sodelovanju med državama na področju energetike, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Srbski minister za energetiko Petar Škundric in predsednik upravnega odbora ruskega Gazprom Nefta Aleksander Djukov sta podpisala dogovor o prodaji večinskega deleža največje srbske naftne družbe Naftne industrije Srbije (Nis) Gazpromu.
RIGA - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v ponedeljek Latviji odobril pomoč v višini 1,68 milijarde evrov, s čimer je izpolnil svoj del obvez glede finančne pomoči tej baltiški državi. IMF, EU in nekatere druge organizacije so Latviji zaradi težav ob izbruhu globalne finančno-gospodarske krize obljubile 7,5 milijarde evrov. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, bodo poleg IMF Latviji pomagali še Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Skandinavske države, Češka, Poljska in Estonija. Latvija je v težave zapadla, ker se je ob visoki gospodarski rasti država precej zadolževala, poleg tega pa je imela velik primanjkljaj na plačilni bilanci, ki je pripeljal do nelikvidnosti. PEKING - Kitajsko podjetje Sanlu, eden proizvajalcev z melami-nom kontaminiranega mleka v prahu, zaradi katerega je na Kitajskem umrlo šest otrok, še 294.000 pa jih je zbolelo, je podalo vlogo za stečaj, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil eden večjih delničarjev podjetja, novozelandska družba Fonterra. Sodišče v mestu Shijiazhuang je vlogo za stečaj družbe Sanlu prejelo 18. decembra, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Iz Fonterre, ki ima v lasti 43 odstotkov Sanluja, so sporočili, da bo družbo vodil stečajni upravitelj, ki naj bi nadzoroval prodajo premoženja družbe v tujini in poplačilo upnikom v naslednjih šestih mesecih.
VARŠAVA - Svetovna banka je v ponedeljek Poljski odobrila 975 milijonov evrov kredita, s katerim bo poljska vlada podprla svoj reformni program, ki ga želi izpeljati zaradi globalne finančne-go-spodarske krize, poročajo tuje tiskovne agencije. Poljska v okviru reform med drugim načrtuje izboljšati upravljanja javnih financ in nameniti več sredstev za dokvalifikacijo oz. prekvalifikacijo brezposelnih, pa tudi ustvariti boljše poslovno okolje za domače in tuje poslovneže. Svetovna banke je od leta 1990 do danes odobrila za 6,2 milijarde dolarjev posojil.
MOSKVA - Šest najbogatejših Rusov, Oleg Deripaska, Roman Abramovič, Vladimir Lisin, Aleksej Mordašev, Vladimir Potanin in Mihail Prohorov, je od začetka finančne krize izgubilo 111 milijard dolarjev, predvsem zaradi padca vrednosti delnic. Najslabše so jo odnesli oligarhi, ki so najemali kredite za nakup konkurenčnih družb in podjetij po svetu. Kot piše ruski časnik Izvestija v članku z naslovom Ni več oligarhov, se je premoženje najbogatejšega Rusa Olega Deripaske v zadnjem letu stopilo z 28 milijard dolarjev na 7,2 milijarde dolarjev. Lastnik londonskega Chelsea Roman Abramovič je zdaj še »revnejši«, saj se je njegovo premoženje z 23,5 milijarde dolarjev zmanjšalo na 3,3 milijarde dolarjev. NEW DELHI - Indijska Tata, novi lastnik prestižnih britanskih avtomobilskih proizvajalcev Jaguar in Land Rover, bo v prihodnjih letih za razvoj omenjenih družb namenila milijardo dolarjev, med kratkoročnimi ukrepi pa bo zagotovitev nekaj deset milijonov dolarjev sredstev za tekoče poslovanje. Kot po poročanju tujih tiskovnih agencij piše indijski časnik Economic times, bo Tata, ki je Jaguar in Land Rover za 2,3 milijarde dolarjev kupila v začetku tega leta, še pred izbruhom globalne finančne krize, omenjenima družbama pomagala kljub lastnim težavam. NEW YORK - Škandal s piramidno shemo Bernarda Madoffa je v torek dobil nove razsežnosti, saj se je zaradi vpletenosti ubil 65 letni Rene-Thierry Magon de la Villehuchet, soustanovitelj investicijskega sklada Acces International, ki je v shemi izgubil 1,4 milijarde dolarjev. Francoskega aristokrata, ki je živel v Westchestru, so našli v torek zjutraj v njegovi pisarni na Manhattanu s prerezanimi žilami, pri čemer je poskrbel tudi, da s krvjo ne bi preveč umazal pisarne, zato je podstavil koš za smeti. Na mizi je bila tudi prazna steklenička z uspavalnimi tabletami. De la Villehuchet je po poročanju newyorških medijev veljal za poštenega možakarja, ki ga je hudo prizadela izguba njegovih strank in si je brez uspeha prizadeval, da bi nekako prišel nazaj do denarja. (sta)
Juršinci • Pravljična hiša Weingartnerjevih
V soju 40 tisoč lučk
Pred hišo družine VVeingartner v kraju Zagorci je v začetku decembra zasijalo kar 40 tisoč lučk. Vsaka je po temeljitem premisleku in načrtu dobila svoje mesto, tako da skupaj tvorijo pravljično zimsko idilično zgodbo, ki je letos še posebej pisana.
Družina Weingartner iz Za-gorcev v občini Juršinci letos praznuje kar dva jubileja: 10 let okraševanja hiše s tisočerimi lučkami in 40 let poroke zakoncev Vide in Franca. Zato je njihova hiša letos še posebej lepo okrašena, saj jo obdaja več kot 40 tisoč različnih lučk. Pravljično zgodbo na svojem dvorišču so Wein-gartnerjevi postavili v začetku decembra, zanjo pa so potrebovali tri mesece priprav in več kot deset dni zgolj za dobro premišljeno postavljanje. Okraševanje z lučkami je bil prvotno konjiček najstarejšega člana družine, Franca Weingartnerja, njegovi umetnosti pa se je kasneje pridružila celotna družina.
Njihova hiša v teh prazničnih dneh zgleda kot prava zimska pravljica: v soju tisočerih lučk se v hiši dan in noč
Vida in Franc Weingartner pravita, da jima je največje veselje to, ko vidita, kako ljudje občudujejo njuno delo.
pečejo piškoti, ki jih s svojimi nežnimi rokami pakirajo vnuki, medtem ko moški del družine skrbi, da v kleti obiskovalcem, ki si pridejo hišo
ogledat, postrežejo prijetno toplo kuhano vino. Radovednežev je zato iz leta v leto več. Ne prihajajo zgolj iz naše bližnje okolice, temveč tudi
Hišo in dvorišče letos krasi kar 40 tisoč lučk.
Med tisočerimi lučkami so tudi jaslice.
iz tujine. »Veliko je Avstrijcev, v nedeljo so prišli tudi Hrvati iz Splita, ki so bili v Ljubljani in so slišali za našo hišo, tako da so sem prišli na izlet. Zgolj zato, da si pogledajo, kako to dejansko zgleda,« razlaga Franc Weingartner. Dodaja, da mu je ravno dejstvo, da so ljudje presenečeni nad njegovim delom in da takšen prizor otroke pusti brez besed, največja motivacija, da svojo dejavnost vsak december nadaljuje.
Z začetnih 300 lučk, kolikor jih je postavil prvo leto, je tako danes prišel na 40 tisoč. Veliko večino postavljenih svetlečih nizov je kupil v sosednji Avstriji, nekaj pa jih je iz Italije. Samo svetlečih cevi je za približno 600 metrov, ogromno pa je pravljičnih motivov iz lučk, ki jih družina naredi sama. Skupna vrednost zimske pravljice na dvorišču Weingartnerjevih je okrog sedem tisoč evrov, zanemarljiv pa ni niti račun za elektriko. Lanskoletni poračun je znašal 900 evrov, obrok za položnico pa kar 270 evrov. »To je konjiček, ki je precej drag, ampak veselje na ličili otrok nam vse poplača,« je dejal Weingartner, čigar hišo si dnevno ogleda po več sto ljudi - tudi več kot 600 jih je bilo.
Pravljica v Zagorcih bo gorela vse do 15. januarja, vsak dan med 5. in 6.30 in 16.30 in 23- uro. »Svetloba je vir energije in več je svetlobe, več je energije. Vsaka svetla točka nekaj šteje,« je svoje razmišljanje o zanimivem konjičku, ki razveseljuje na tisoče ljudi, še povedal Weingartner.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Zaključena akcija Mladi mlajšim
Zbrali rekordno število igrač
Prejšnji teden je že petič zapored potekala akcija Mladi mlajšim, v kateri so v Mladi liberalni demokraciji - mestnem odboru Ptuj zbirali igrače za otroke iz socialno ogroženih družin. Letos je bil odziv izjemen, saj so zbrali rekordno število igrač, jih predali Centru za socialno delo Ptuj, ta pa bo z njimi polepšal praznične dni marsikateremu otroku.
Pa brez zamere
Poslanica
Kaj voščiti nekomu, ki ga ne poznaš
Spetje leto naokoli in spet je čas, da v poplavi raznih novoletnih poslanic tudi sam pristavim svoj lonček ter napišem kaj v zvezi s to tematiko. A moram priznati, da imam resen problem - nimam namreč niti najmanjšega pojma, kaj naj napišem v poslanici. Se pravi, da se mi niti sanja ne, kaj naj vam sporočim ob premeni koledarskega leta. Večine vas namreč ne poznam preveč dobro - pravzaprav vas večine sploh ne poznam. In kako za-želeti nekomu, ki ga ne poznaš, nekaj takega, kar naj bi se res tikalo predvsem njega in bi bilo povrhu še dobro, je pravzaprav skoraj nemogoče. Razen seveda, če blekneš kar nekaj tja v tri dni in s tem čisto slučajno res zadeneš žebljico na glavico. Ker pa tukaj nimamo namena kar nekaj blebetati tja v tri dni, se bomo takih zadev vzdržali.
A vendar - kljub temu da se (najverjetneje) ne poznamo, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da vsi pripadamo istemu biološkemu rodu in da tudi s sociološke plati tvorimo neko družbeno skupino, ki ima kot celota nekatere skupne značilnosti. Kar pomeni, da vendarle lahko na podlagi naše biološke in sociološke določenosti z uporabo zdravega razuma dokaj zanesljivo sklepamo glede nekih splošnih želja, ki naj bi jih mentalno bolj ali manj zdrav pripadnik naše biološke vrste in sociološke skupine imel; na podlagi le-teh pa nadalje lahko oblikujemo neko novoletno poslanico, s katero se bo strinjala ali se glede želj v njej vsaj deloma prepoznala večina bralstva.
Kaj so torej tiste stvari, glede katerih se strinjamo, da bi nekako bilo zelo v redu, če bi jih bilo v 2009 v obilju ali vsaj ne (u)manjkalo? Če začnemo pri nas kot bioloških bitjih, verjetno najprej in najbolj pade v oči dejstvo, da se kot vsa živa bitja trudimo kar najbolj -ostati živi. Živeti. Nizozemski filozof Baruch de Spinoza je to silo, to naravno stremljenje bitij imenoval s terminom "conatus". Seveda je ta svoj termin razdelal do najmanjše podrobnosti, kot se za učenjaka njegovega slovesa spodobi, a mi se s tem trenutno ne bomo ukvarjali. Zadovoljimo se z ugotovitvijo, da menda nobeden od nas noče čimprej umreti, ampak bi radi še kar nekaj časa tacali po tem planetu. Kar nadalje implicira, da bi bilo nadvse fino, če bi nas razne bolezni in druge fizične tegobe, ki znajo prizadeti naše telo (ali um), pustile na miru - z drugimi besedami, da bi bili zdravi. To je torej tisto, za kar menim, da si bolj ali manj vsi, ki smo pri zdravi pameti, želimo - zdravja oziroma odsotnosti bolezni.
Kar se pa sociološke plati tiče (čeprav je povezano tudi z biološko platjo oziroma zdravjem), pa si menda vsak koliko toliko razumsko zdrav človek želi predvsem sreče. Katera stvar koga osrečuje, zdaj ne bomo premlevali - bistveno je, da si vsak (normalen) človek želi biti srečen. Zakaj je kdo srečen, je sekundarnega pomena - primarno je to, da si želi biti srečen, da išče srečo. Torej je sreča nekako tista temeljna in skupna želja na polju sociološkega (seveda tudi psihološkega), tako kot je zdravje na polju biološkega.
Zdravje in sreča, torej. To sta, se mi zdi, tisti stvari, ki si ju želi vsako vsaj povprečno razumsko razvito človeško bitje. Zato vam torej v prihodnjem letu, drago bralstvo, želim predvsem sreče in zdravja. In tako smo spet pri tistem standardnem voščilu, ki ga ob novem letu največkrat slišimo - zdravja in sreče. A to, da vam sam želim prav to, še ne pomeni, da blebetam nekaj v tri krasne, saj sem pravkar podal razloge, zakaj vam to želim. Torej, še enkrat - sreče in zdravja!
Gregor Alič
V Mladi liberalni demokraciji mestnem odboru Ptuj so omenjeno akcijo začeli pred petimi leti. Vsako leto so zbrali zavidljivo število novih in starih uporabnih igrač, letos pa so presegli vsa pričakovanja. V tednu dni so v Qlandiji na Ptuju, Gimnaziji Ptuj in petih osnovnih šolah, OŠ Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt, OŠ Breg ter OŠ Mladika, zbrali skoraj dva tisoč kosov različnih igrač. V darilnih škatlah, ki so jih nastavili na omenjenih mestih, se je tako znašlo veliko starih
in ogromno novih igrač. V akciji, ki jo je letos vodila Meta Majnik, že od samega začetka sodeluje tudi podjetje Eurom-Denis-Toys, d. o. o. na čelu z Brigito Drevenšek, ki je tudi letos prispevalo dobršen del zbranih igrač. V tradicionalnem decembrskem projektu MLD so se v približno šestih kubičnih metrih znašle zelo različne stvari, od plišastih igračk in punčk do avtomobilov na daljinsko upravljanje in lego kock. »Zanimivo je to, da je bilo zelo veliko novih igrač. Letos smo prvič opazili, da so
ljudje igrače kupovali z namenom, da jih darujejo. Največ kosov smo zbrali na osnovnih šolah, tam so bili otroci res pridni in so prispevali zelo veliko, zaradi česar si vsi zaslužijo veliko pohvalo,« je pojasnil Vasja Strelec, bivši predsednik MO MLD Ptuj, sedaj sekretar LDS Ptuj. Zbrane igrače v akciji Mladi mlajšim so tudi letos predali mag. Miranu Kerinu, direktorju Centra za socialno delo. Prejete igrače bo razdelil med otroke, ki se bodo teh najbolj razveselili.
Dženana Bečirovič
Foto: arhiv MLD
Letos so zbrali rekordno število igrač, skoraj dva tisoč.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ormož • Gimnazija ostala brez dodatnih programov
Izboljšati rezultate mature in vpis
Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, Gimnaziji Ormož ni uspelo pridobiti nobenega od treh dodatnih programov, za katere so si prizadevali. To so izvedeli na zelo čuden način, saj jih uradno ni nihče obvestil.
V. d. ravnateljice Klavdija Zorjan Škorjanec je v minulem tednu raziskovala, kaj je šlo narobe. Ves teden so poizvedovali, kako je prišlo do kontradiktornih izjav ministrstva za zdravstvo, ki je poleti izdalo pozitivno, decembra pa negativno mnenje in do negativnega mnenja Podjetniško-obrtne zbornice Slovenije. Zorjan Škorjančeva pa se je sestala tudi z ministrom za šolstvo dr. Igorjem Lukšičem. »Sestanek mi je v tako kratkem času pomagal dogovoriti domačin Dušan Gerlovič, ki mu ni vseeno, kaj se bo zgodilo z Gimnazijo. Na sestanku sta bila prisotna tudi predstavnika ormoške SD, ki sta si tudi v ta namen uredila sestanek pri ministru. Na sestanku smo se skupaj trudili, da nam minister prisluhne, da se najde rešitev za srednjo šolo v Ormožu, da dobimo programe, po katerih je povpraševanje. Za dosego tega so nam postavili pogoje, ki se meni ne zdijo neuresničlji-vi, s trdim delom bi to lahko
zmogli,« je povedala Klavdija Zorjan Škorjanec.
Na sestanku jim je bilo predočeno, da so bili ustanovljeni kot gimnazija, da imajo vpisanih v prvi letnik le 26 dijakov in da gimnazija brez 8 oddelkov ne more normalno delovati. Zato so jih napotili, naj se v prvi vrsti posvetijo pridobivanju zadostnega vpisa in izboljšanju rezultatov na maturi ter s tem zagoto-
vijo svoj obstoj in širitev. Če bodo izpolnili pogoje, minister obljublja, da bo v letu 2010/11 odobren en dodatni program. Gimnaziji je minister obljubil pomoč tudi pri delovanju, saj se ji bo vsa štiri leta poznalo to, da ima letos vpisan samo en prvi letnik.
V gimnaziji bodo vse sile usmerili v svoje delovanje v januarju in februarju, ko bodo poskušali zagotoviti
zadosten vpis. »Podpira nas tudi župan, s katerim smo se dogovorili, da se uredijo prevozi učencev 9. razredov vseh osnovnih šol na območju UE Ormož. Za njih bomo izvedli poskusni pouk na gimnaziji po istem urniku, kot bi ga sicer imeli v osnovni šoli. Poučevali jih bodo gimnazijski profesorji. Na ta način bodo spoznali našo šolo, način dela in dobili občutek, kaj se pri nas dogaja. Pri nas dijaki niso le številke, vsak profesor pozna vsakega dijaka. Pojavljali se bomo tudi po sosednjih občinah. Bodoči dijaki, ki imajo odličen uspeh v osnovni šoli, so pridni in delovni, lahko pri nas dosegajo enak uspeh kot na kakšni drugi gimnaziji. Z župani bomo poskušali urediti tudi kritje stroškov prevoza, ne le teh iz naše občine in ne le 40 %, ampak kot je bilo nekoč, vseh 100 %,«je povedala v. d. ravnateljice Klavdija Zorjan Škorjanec. Viki Klemenčič Ivanuša
Lenart • Razstava ex-tempora Zavrh 2008
Na deseti koloniji
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Lenart vsako leto za ljubiteljske likovne ustvarjalce z območja Benedikta, Cerkvenjaka, Lenarta, Svete Ane, Svete Trojice in Svetega Jurija v Slovenskih goricah izvede likovni ex-tempore.
Vsako leto ga pripravijo v drugi občini. Letos so se odločili za Zavrh in k sodelovanju povabili Galerijo Konrada Krajnca iz Lenarta in Likovno društvo Lajči Pandur Lenart, ki sta soorganizatorstvo prijazno sprejela. Na desetem ex-temporu so sodelovali: Nika Arnuš, Daniel Ferlinc, Gabrijela Klobasa, Marjan Kokol, Andreja Štancer, Tadeja Šuman, Danijel Vrečič in Ivo Lorenčič Loren. V petek, 12. decembra, je bila v Galeriji Konrada Krajnca v Lenartu otvoritev razstave del, ki so nastala na Zavrhu. Na slovesnosti je o izboru del za razstavo govoril slikar Konrad Krajnc. Zbrane je nagovorila Breda Rakuša Slavinec, vodja JSKD Lenart, razstavo pa je odprl mag. Janez Kramber-ger, župan občine Lenart.
Zmago Šalamun
Lenart • Knjižnica za svoje bralce
Dan odprtih vrat
Tako kot drugod so tudi letos v Knjižnici v Lenartu v začetku decembra z dnevom odprtih vrat proslavili Dan slovenske kulture, ki je potekal od 9. do 18. ure.
Tudi njegov čas do 16. ure je prinesel presenečenja. Med obiskovalci se je znašel tudi nekdanji kolesar, ki je vozil za Hrastnik še v času Jugoslavije. Izmenjala sta zanimive podatke in srečanje je bilo prav prisrčno.
Ob 16. uri se je pričela Mi-
klavževa delavnica z mentorico Jožico. Izdelovali so dobre vile in druge »dobre« like, pridružili so se jim tudi starši, ob 17.30 pa še drugi otroci, saj so vedeli, da prihaja Miklavž. Na delavnici je sodelovalo 29 otrok in staršev.
Zmago Šalamun
Med 9. in 11. uro je skupinica »Otroci iz modre igralnice« z vzgojiteljico Heleno nastopala s programom Ptica v duši, Helena je raztegnila harmoniko, zapeli so in zaplesali, s tem pa delali vzdušje za vse dopoldanske obiskovalce knjižnice, ki so imeli tudi ta dan popuste pri plačilih zamudnin itd.
Ob 11. uri se je otrokom pridružil Adi Smolar. V knjižnico se je v trenutku nakopičilo preko 200 otrok različnih starosti iz OŠ Lenart ter Vrtca
Lenart. Na koncu so se jim pridružili še varovanci VDC Mravlja, ki so izdelali tudi vsa darilca za ta dan, ter slepa Karmen, ki si je zaželela, da bi se dotaknila priljubljenega pevca. Adi, vajen takšnih srečanj, je na svoj način izpeljal srečanje, dovolil deklici, da ugotovi, kako je kuštrav, visok in suh, kakšen nos ima in ji na koncu podaril svojo novo zgoščenko.
Popoldan se je dnevu odprtih vrat pridružil kolesar, Lenarčan Jože Senekovič.
Adi Smolar je navdušil.
Od tod in tam
Lenart • Predstavitev knjige Ukradeno srce
V četrtek, 18. decembra, je v Knjižnici v Lenartu potekala predstavitev knjige Zorana Štembauer-ja Ukradeno sonce. Udeležilo se je je okrog 50 ljudi. Ukradeno sonce je njegov prvenec, ki je izšel pri založbi Morfem. Je rahločutna zgodba od rojstva slepe Marije, ki se spretno izvija ceneni sentimentalnosti, briše meje med iluzijo popolnosti in nesmislom stereotipa o invalidnosti, drugačnosti, norosti. Pri predstavitvi sta sodelovala založba Morfem in avtor, ki je poskrbel za atraktiven program - branje treh besedil iz romana je bilo povezano s projekcijo. Seveda tudi brez posebnih glasbenih gostov ne bi šlo.
Zmago Šalamun
Ormož • Gimnazijski božični koncert
Foto: arhiv Gimnazije Ormož
V šopku prazničnih koncertov, v katerih lahko uživamo v zadnjih tednih, je bil tudi praznični koncert pevskega zbora Gimnazije Ormož. Mlade pevke so svoj praznični program predstavile v nedeljo, 21. decembra, v prijetnem prazničnem ambientu cerkve sv. Jakoba v Ormožu. Pevski zbor Gimnazije Ormož vodi Klavdija Zorjan Škorjanec. V goste so povabili mlade glasbenike KUD Musica iz Ptuja. V pevskem zborčku so zapeli predšolski otroci in otroci nižje stopnje, ki so se predstavili s svojim praznično obarvanim programom. Zaigrale pa so tudi mlade flavtistke. Dijakinje in otroci so pripravili čudovit glasbeni večer, ki je v cerkev privabil veliko število poslušalcev.
vki
Ljutomer • Razstava šaleških likovnikov
V prostorih galerije Anteja Trstenjaka v Ljutomeru bo do konca januarja na ogled razstava članov društva šaleških likovnikov. Ustvarjalci prihajajo iz Šaleške doline, društvo pa v svojih vrstah združuje slikarje, kiparje in keramike. Ljutomerčanom se s svojimi deli predstavljajo Zlatko Kraljič, Veronika Benda, Biserka Filipan Kraljič, Mija Kemperle, Nives Kraševec, Marjana Lemež, Viktorija Meh, Marija Štiglic, Milica Tičič in Nada Zager.
NŠ
Foto: ZS
Foto: vki
Foto: ZS
Foto: NS
Foto: ZS
Rokomet
Želja Jeruzalema uvrstitev v Ligo za prvaka
Strani 12
Kegljanje
Naslova Nadi Fridl in Jožetu Vogrinu
Strani 12
Strelstvo
Napeto finale, polno preobratov
Strani 13
PARKL
Vodilni so se utrdili na vrhu
Strani 13
Mali nogomet
Velika izenačenost v 2. ligi MNT Ptuj
Strani 14
Tajski boks
Zadnji krog DP v znamenju Ptujčanov
Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Srečno 2009!
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
V dobrem in slabem ...
Športno leto 2008, ki je vrhunec doživelo na OI v Pekingu, se bo kot olimpijsko leto z zlatimi črkami vpisalo v zgodovino slovenskega športa. Največ veselja in ponosa smo doživeli ob nastopih Primoža Kozmusa (športnik leta v Sloveniji), ki je v metu kladiva osvojil zlato olimpijsko medaljo in poskrbel za to, da so v slovitem Ptičjem gnezdu v Pekingu vsi slišali Prešernovo Zdravljico. Lučaji našega orjaka so bili predolgi za njegove tekmece, ki tudi s pomočjo nedovoljenih poživil niso mogli ogroziti zmage Brežičana. Slednji v zadnjem času pozornost zbuja z odkritim bojem za pravice športnikov in njihovih trenerjev, ki po njegovem mnenju niso deležni ustreznih nagrad za osvojene lovorike (»Ko osvajamo medalje, se vsi želijo fotografirati z nami, pozneje pa smo na treningih spet prepuščeni lastni iznajdljivosti.«).
Naša srebrna »ribica« Sara Isakovič (slovenska športnica leta 2008) je poskrbela za drugi slovenski vrhunec OI: s prvo plavalno olimpijsko medaljo, predvsem pa z neverjetno sproščenostjo, skromnostjo in ogrooooooomnim optimizmom ter samozavestjo je vstopila v srca premnogih Slovencev in Slovenk. Upravičeno, saj našim športnikom prav te vrline velikokrat zmanjkajo na velikih tekmovanjih (ali v realnem življenju), kjer lahko droben delček sekunde ali milimeter odloča o mestu na stopničkah ali uvrstitvi, ki si jo zapomnijo le redki.
Foto: Črtomir Goznik
Sara isakovič
Primož Kozmus
Med junake OI sodijo še jadralec Vasilij Žbogar, strelec Rajmond Debevec in judoistka Lucija Polavder, ki so slovensko bero medalj na največjem letošnjem zboru športnikov zaokrožili na število pet. Ptujska olimpijka Nina Kolarič je prav tako dodala svoj kamenček v olimpijski mozaik, ki ga bo zagotovo skušala dopolniti tudi čez štiri leta v Londonu. Nekateri športniki torej razmišljajo že precej v prihodnost, drugi si zastavljajo bolj kratkoročne cilje. Vsem pa je skupno eno: dokazati sebi in drugim, da so sposobni na tekmovanjih različnih rangov doseči dobre rezultate.
Seveda jih bomo pri tem tudi v naslednjem letu spremljali oblikovalci športnih strani Štajerskega tednika: poročali bomo o njihovih rezultatih, se z njimi pogovarjali o športnih in drugih temah ter jih čim bolj objektivno predstavljali širši javnosti. Prepričan sem, da se bomo z njimi veselili številnih uspehov, ob porazih pa jim tudi zagotovo ne bomo obrnili hrbta. Kot v dobrem zakonu: v dobrem in slabem... Srečno 2009!
Jože Mohorič
Nogomet • NK Labod Drava
Najbolj dejavna zveza Ptuj-Sesvete
Z zamenjavo na čelu vodstva ptujskega prvoligaša (Robert Furjan bo naloge predsednika opravljal le še do 1. marca, ko ga bo na tem mestu zamenjal Franc Gajšek) se spremembe niso končale, ampak so se šele prav začele. Po slabem jesenskem delu prvenstva, ki ga je Labod Drava zaključila na 8. mestu, le s točko prednosti pred zadnjeuvrščenim Koprom, je bilo jasno, da do sprememb tudi mora priti.
Prvi, ki je odkrito najavil odhod iz Ptuja je bil Miljenko Bošnjak, ki bi naj okrepil Croatio iz Sesvet. Bošnjak naj bi klubu iz zagrebškega predmestja v spomladanskem delu pomagal pri dvigu na prvenstveni lestvici, kjer Croatia prezimuje na 10. mestu. Nekdanji hrvaški mladinski reprezentant na Ptuju nikakor ni izkoristil vseh svojih potencialov, čeprav je pred letošnjo sezono obetal prav to: v vseh pripravljalnih tekmah je bil med najboljšimi posamezniki svoje ekipe, nato pa ga je prejeti rdeči karton v 3. krogu (MIK CM Celje) potisnil daleč v ozadje. Do konca jesenskega dela Bošnjak ni več zaigral na ravni tekem izpred sezone, am-
Foto: Črtomir Goznik
Maria Lucasa Horvata (Labod Drava Ptuj, modri dres) si v svoji sredini želijo Mariborčani.
pak se je po nepotrebnem zapletel celo v spor s trenerjem. Eden od pomembnih faktorjev za uresničitev prestopa je bila njegova odlična igra na prijateljski tekmi, ki mu je na široko odprla vrata v hrvaško ekipo, ki sta jo v jeseni vodila Ljupko
Foto: Črtomir Goznik
Bo Doris Kelenc (Labod Drava Ptuj) kariero nadaljeval na Hrvaškem?
Petrovič in njegov pomočnik Milan Buričič. Prestop bo dokončno zaključen, ko se bosta Labod Drava in Sesvete uskladila glede finančnih pogojev, kar v tem trenutku še ni bilo potrjeno.
Prav lahko pa se zgodi, da se bo Bošnjaku pridružil še en dravaš: govori se o Dorisu Kelencu. Le ta je potrdil pogovore o morebitnem prestopu v Sesvete, do dokončnega dogovora pa vendarle še ni prišlo. »Odločitve zaenkrat še nisem sprejel, obstaja pa možnost posoje za pol leta. Pogovori zaenkrat še niso tako daleč, da bi vam lahko potrdil kakršen koli dogovor. Zagotovo bom še nekaj časa počakal z dokončno odločitvijo, morda se odpre še kakšna druga možnost,« je povedal Doris. Zgodbo je potrdil tudi Robert Furjan, ki je poudaril, da gre le za posojo in ne za odkup nogometaša Laboda Drave: »Kelenc je v nekaterih situacijah povedal, da se želi poskusiti v kakšni drugi sredini; če bo vztrajal pri tem, ga ne bomo ovirali v njegovem nogometnem razvoju.«
Zaenkrat ni še nič novega tudi o morebitnih prestopih drugih igralcev Laboda Drave, predvsem o Horvatu, Krona-vetru in Ziliču. »Za slednja dva skrbijo njihovi menedžerji, tako da nisem podrobno seznanjen o vseh njihovih aktivnostih. O vseh resnih ponudbah bomo v klubu razpravljali in jih podrobno preučili, takšnih pa zaenkrat na naš naslov še ni bilo. Jasno je, da svojih igralcev ne bomo prodajali za vsako ceno, čeprav smo pripravljeni
kakšnega tudi spustiti pod posebnimi pogoji,« je povedal Robert Furjan.
Vprašanje trenerja je še vedno odprto
Uradno v tem trenutku še ni nič novega o statusu trenerja Ljubinka Druloviča, ki se je v zadnjem času omenjal kot možni kandidat za mesto trenerja srbskega prvoligaša Čukaričke-ga. V lanski sezoni so si trenerji na ptujskem Mestnem stadionu kar podajali kljuko, letos je bila strategija drugačna: Druloviču so kljub seriji slabih rezultatov nudili podporo do konca jesenskega dela. Sam je po zadnji tekmi povedal, da ostanek ni odvisen samo od njega, ampak predvsem od nadaljnje vizije kluba in morebitnih okrepitev. Mirno lahko dodamo, da je obstanek Druloviča odvisen predvsem od članov novega upravnega odbora, ki imajo v rokah vse instrumente (in argumente) za njegovo zamenjavo. Da jih bodo po vsej verjetnosti uporabili, pa že kažejo govorice o tem, da so se pogovori z morebitnimi novimi trenerji že začeli. Ob tej temi je takoj vzniknila dilema o tem, ali naj bo morebitni novi trener tujec ali domači strokovnjak.
Ker je med tistimi, ki so se znašli na seznamu morebitnih novih trenerjev tudi nekdanji strateg Drave Milan Buričič, se lahko upravičeno vprašamo, ali bo na relaciji Sesvete-Ptuj morda prišlo do skupinske ali samo posamične menjave igralcev in trenerja.
Jože Mohorič
Rokomet • MIK 1. A SRL (m)
Želja Jeruzalema uvrstitev v Ligo za prvaka
S tekmami 14. kroga MIK 1. A-lige se je končal prvi del prvenstva v slovenski rokometni elitni ligi. V letošnji sezoni je kvaliteta lige slabša glede na sezone v preteklosti, vendar je liga zato precej bolj izenačena: praktično lahko vsak premaga vsakega. Čeprav je do konca prvenstva še precej krogov, je jasno, da bo Slovenija letos dobila novega državnega prvaka. Aktualni državni prvaki iz Celja so si privoščili tri poraze in za vodilnim mestom, ki ga držijo Koprčani, zaostajajo kar pet točk. V sezoni 2008/09 le prvo mesto vodi v evropsko Ligo prvakov, zaenkrat pa najbolje kaže ekipama Cimosa in Gorenja. S trenutno uvrstitvijo morajo biti več kot zadovoljni v taboru Jeruzalema, saj Vinarji zasedajo 7. mesto in so v dobrem položaju, da si do konca rednega dela priigrajo uvrstitev med najboljših šest. Glavni kandidat za izpad je novomeška Krka. Liga je takoj na začetku ostala brez dvanajstega udeleženca - hrpeljskega Gold Cluba. To je že tretje leto zapored, da se 1. A-liga začne z dvanajstimi, konča pa z enajstimi ekipami, kar ni preveč pohvalno za Rokometno zvezo Slovenije, ki slabo pomaga vsem klubom. Prvenstvo se nadaljuje 7. februarja 2009. Trenutna uvrstitev:
1.	Cimos Koper (24 točk); avtomobilisti suvereno vozijo po tekmah slovenske elitne lige in so v prvem delu prvenstva še edini brez poraza. Nanizali so 11 zmag ob dveh remijih (Celje PL, Gorenje) in so glavni kandidat za osvojitev naslova državnih prvakov. V prid tega jim gre tudi izpad iz Evrope, saj bodo v nadaljevanju vse misli lahko osredotočili na tekme domače lige. V nadaljevanju sezone bo Cimos močnejši še za Uroša Rapotca, ki se vrača po poškodbi. Prvo ime Koprčanov v prvem delu sezone sta odličen vratar Darko Stanič in četrti strelec lige Matjaž Bru-men (77 zadetkov). Cimos je tudi organizator zaključnega turnirja Pokala Slovenije; tudi zaradi tega v Kopru merijo na osvojitev dvojne krone.
2.	Gorenje Velenje (21 točk); Gorenje ima odigrano tekmo manj, kar jim daje upanje, da bodo v drugem delu prvenstva na vrhu ujeli Cimos. Velenjčani so pred odhodom na odmor igrali najlepši rokomet, če bodo takšen nivo igre
Foto: Črtomir Goznik
Rok Žuran (Jeruzalem Ormož, temni dres) je na 6. mestu najboljših strelcev MIK lige.
zadržali tudi v nadaljevanju, so zagotovo nevaren tekmec Primorcem. V svojih vrstah imajo prvega strelca lige, hrvaškega reprezentanta Ivana Čupiča, ki je dosegel 85 zadetkov. V vrstah os se je odlično znašel Ormožan Marko Bezjak, ki bi lahko bil pomemben adut pri osvojitvi velenjskega prvega mesta.
3.	Celje (19 točk); Prevent, Cimos in Gorenje so zadali poraze Pivovarjem v prvem delu sezone. Tako slabega izkupička točk Celjani niso imeli od leta 1991. Glede na moč Cimosa in Gorenja ter na nemoč Celja je njihov največji domet 2. mesto. Celjska klubska politika je že nekaj let popolnoma zgrešena in tako slabi rezultati sploh ne spadajo v kategorijo presenečenj. Četa Toneta Tislja je največje razočaranje prvenstva in prav zanimivo bo videti, ali bo mali Napoleon zdržal na celjski klopi do konca sezone.
4.	Prevent (14 točk); z lastnim kadrom brez tujca so pri vrhu lestvice. Za prikazane predstave si zaslužijo visoko oceno, edini spodrsljaj je bil poraz na gostovanju v Trbovljah pri Rudarju. Želja ježkov je zadržati 4. mesto, čeprav je njihova realnost končno 5. mesto. Glavne zvezde Preventa so vratar Gašper Jelen in mlada ostrostrelca Rok Šimič in Marko Dujmovič.
5.	Trimo Trebnje (13 točk); Trimo je slabo odprl sezono, vendar je v nadaljevanju ujel ritem in začel osvajati točke. So glavni kandidat za 4.
mesto. Prvo ime ekipe je Sebastian Skube, sedmi strelec lige s 65 zadetki.
6.	Slovan (13 točk); Ljubljančani so spet nadgradili ekipo in njihov edini cilj je uvrstitev v ligo za prvaka. Zaenkrat jim dobro kaže, čeprav jim za ovratnik pihajo Ormožani in Ribničani. Glede na finančne težave in razpored se bo Slovan težko uvrstil med šest najboljših. Prvo ime Slovana sta vratar Jure Vran in vse boljši krožni napadalec Miha Žvižej, ki napreduje iz sezone v sezono.
7.	Jeruzalem (11 točk); pogled na točkovni izkupiček bi lahko bil še lepši. Ormožani so trikrat remizirali in na vseh teh tekmah (proti Preventu, Ribnici in Slovanu) zamudili priložnost za drugo točko. Če dodamo še kiks v Trbovljah pri Rudarju je jasno, da so Vinarji zapravili dodatne štiri točke, s katerimi bi po jesenskem delu prvenstva zasedali celo 4. mesto. V nadaljevanju imajo Ormožani vse možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka, a bo poleg domačih zmag (Slovan, Ribnica) potrebno zbrati še kakšno točko na gostovanju (npr. Krka). V svojih vrstah imajo vinarji tretjega in šestega strelca lige. Bojan Čudič je dosegel 78, Rok Žuran pa 70 zadetkov. S pripravami na drugi del sezone v taboru Jeruzalema pričnejo 5. januarja 2009.
8.	Ribnica (11 točk); varovanci bivšega reprezentanta Tomaža Tomšiča so med triom Slovan-Jeruzalem-Ribnica še najbližje 6. mestu. Gostu-
Rokomet • Mlajši dečki (B in A), starejši dečki B
Mlajši dečki A, 1996 in mlajši: veliko presenečenje ormoških dečkov A
Jeruzalem - Gorenje 24:23 (13:10)
V konkurenci mlajših dečkov A, letnik 1996 in mlajši, Ormožani nastopajo z enako zasedbo kot pri mlajših dečkih B; tako so nekateri fantje celo dve leti mlajši kot tekmeci. Z agresivno igro v obrambi so domačini rokometaše Gorenja prisilili v številne tehnične napake in nato preko protinapadov polnili mrežo Gorenja. V 7. minuti je trener Gorenja po vodstvu Jeruzalema s 7:1 zahteval minuto odmora. Po vodstvu Gorenja z 21:17 se je zdelo, da so stvari prišle na svoje mesto, vendar
so se nepopustljivi mladi vinarji vrnili v igro po seriji 7:1, 24:22. Ob koncu je Gorenju uspelo le ublažiti nepričakovan poraz. Za svojo borbenost so bili na koncu s presenetljivo zmago nad solidnim Gorenjem (lani tretjo ekipo v državi) nagrajeni vsi rokome-taši Jeruzalema.
Mlajši dečki B, 1997 in mlajši: deset od deset
Mlajši dečki B Jeruzalema so prvi del sezone končali z vsemi možnimi zmagami - deset od deset! Z lepo predstavo so v zadnjem krogu ugnali še ekipo Gorenja. Po rezultatu 14:5 je Ormožanom uspela celo serija 11:0 (25:5). Najvišja prednost v prid Jeruzalema je že znašala 21 zadetkov, 28:7. Poleg lepe igre še najbolj
veseli, da so kar 14 zadetkov dosegli igralci letnikov 1998 in 1999.
Uk
Starejši dečki B: Drava v polfinalu
Po končnem rednem delu prvenstva so ptujski igralci zasedli drugo mesto - pred njimi je s točko prednosti le ekipa Zlatorog Celje. Za Ptujča-ni je dobra jesenska sezona: povprečno so na tekmo dosegli 31 golov in prejeli le slabih 18. Davorin Levanič je najboljši strelec lige z doseženimi 82 goli, oziroma 8,2 gola na tekmo. Med 10 najboljših strelcev so se uvrstil še trije igralci Drave, in sicer Nejc Korošec (3. mesto, 58 golov), Martin Vrbančič (6. mesto, 48 golov) in Rok Šalamun (10. mesto, 41 golov). Pohvalno je tudi to, da so bili prvi v fair-
joči zmagi v Novem mestu in Trbovljah dajeta Ribničanom kar precejšnjo prednost pred Ljubljančani in Ormožani. V zaključku prvega dela sezone so bili v odlični formi in namučili celo »nedotakljive« - Cimos in Gorenje v prvenstvu in Pokalu Slovenije.
9.	Merkur (6 točk); Škofje-ločani so poleg Celjanov največje razočaranje prvenstva. Cilji Merkurja so segali po uvrstitvi v Ligo za prvaka, ampak že zdaj je jasno, da bo Merkur eden izmed članov Lige za obstanek. Z obstankom ne bodo imeli težav. V svojih vrstah imajo najboljšega strelca lige, 20-letnega Jureta Dolenca, ki je s Čupičem iz Gorenja dosegel identičnih 85 zadetkov.
10.	Rudar (6 točk); Pred sezono je Rudar je bil glavni kandidat za izpad iz Lige, vendar so borbeni Rudarji še enkrat dokazali, da se s srčnostjo lahko naredi marsikaj. So blizu izpolnitve njihovega edinega cilja - obstanka v elitni ligi. V Polaju so presenetili Jeruzalem in Prevent.
11.	Krka (2 točki); je novinec v ligi in glavni kandidat za izpad. So edina ekipa, ki je zamenjala trenerja. Zmagali so le enkrat v Novem mestu proti Rudarju. Boruta Papeža je na klopi zamenjal Roman Zarabec, pred katerim je težka naloga. V zimskem premoru se bo Krka zagotovo okrepila in poskušala ujeti glavnega protikandidata za obstanek v ligi - Rudar.
Uroš Krstič
playu, oziroma so ekipa z najmanj izključitvami.
V polfinale so se iz te skupine tako uvrstili Celje, Ptuj in Slovenj Gradec, ki bodo skupaj s Krškim, Velenjem in Trbovljami tvorili eno polfinalno skupino. V tej skupini se bodo moštva pomerila dvokrožno. Prva dva se uvrstita v finale državnega prvenstva, kjer štiri ekipe med sabo odigrajo tekme za naslov državnega prvaka. Ptujčani bodo morali, glede na druščino, v kateri so se znašli, zelo trdo delati, če želijo ponoviti lanski uspeh, ko so bili drugi v državi.
1.	ZLATOROG CELJE	10 9	0 1 18
2.	DRAVA PTUJ	10 8	1 1 17
3.	PREVENT	10 6	1 3	13
4.	KLIMA PETEK MB	10 3	0 7	6
5.	VELiKA NEDELJA	10 3	0 7	5
6.	POMURJE	10 0	0 10 -1
DK
Kegljanje • Prvenstvo Ptuja
Naslova Nadi Fridl in Jožetu Vogrinu
Kegljaški klub Drava je v decembru, s finalnim obračunom prejšnji teden, izvedel tradicionalno prvenstvo mestne občine Ptuj v kegljanju za leto 2008, na katerem so nastopili vsi registrirani tekmovalci KK Drava in člani kegljaških krožkov. Doslej je to tradicionalno tekmovanje vselej potekalo na dvosteznem kegljišču, letos pa je ekipni del prvenstva potekal tudi na štiristeznem kegljišču v Deta centru.
Vsaka od 15 štiričlanskih ekip je opravila po en nastop na obeh kegljiščih, seštevka obeh rezultatov pa sta določila vrstni red ekip. Z 3931 podrtimi keglji je zmagala ekipa Avanturistov v postavi Dani Kozoderc, Dušan Murko, Boris Premzl in Franc Žnidarič. Drugo mesto je s 3900 podrtimi keglji osvojila ekipa DETA centra (Drago Arnuš, Janez Čuš, Pavle Ilič, Zdravko Sušanj), tretja je bila Dravca II. (Miro Haladea, Nevenka Kolar, Melita Krušič in Mitja Kramberger) s 3785 podrtimi keglji. Nadaljnji vrstni red: 4. Podlehnik I. 3741, 5. Dravca I. 3720, 6. Optimisti-Lovec I. 3697 podrtih kegljev.
Iz ekipnega nastopa se je v finale uvrstilo šest najboljših posameznic in deset posameznikov, ki so se za naslove "udarili" še enkrat, in to na starem kegljišču pod tribuno ptujskega stadiona, pri čemer pa je za uvrstitev štel samo finalni nastop. Rezultati finala v obeh konkurencah pa so naslednji: ŽENSKE: 1. Nada Fridl 497, 2. Snežana Planinc 473, Nevenka
FOTO: Miran Ritonja
Med ženskami sta bili najboljši Nada Fridl in Snežana Planine.
Kolar 457, 4. Marina Kramber-ger 457 (slabše čiščenje), 5. Ivanka Plajnšek 455, 6. Melita Krušič 441 podrtih kegljev
MOŠKI: 1. Jože Vogrin 544, 2. Franc Žnidarič 490, 3. Danijel Kozoderc 478, 4. Boris Premzl 470, 5. Janez Podgoršek 462, 6. Drago Arnuš 456 podrtih kegljev
Z zmago, še posebej pa z izrednim rezultatom, je prav vse presenetil Jože Vogrin (Elek-tro), ki je v finalnem nastopu dobesedno pometel s konkurenco in si prislužil prave ova-cije po svojem nastopu. Kegljal je tako, "kot da je prišel z drugega planeta" ... Člani moške ekipe Drave so samo strmeli in se pridružili iskrenim čestitkam zmagovalcu.
V vsaki konkurenci so po trije najboljši prejeli pokale, ki jih je na koncu tekmovanja podelil predsednik kegljaškega kluba Boris Premzl.
Danilo Klajnšek
FOTO: Miran Ritonja
Najboljši trije med moškimi (od leve): Dani Kozoderc, Jože Vogrin in Franc Žnidarič
Planinski kotiček
Zdravju naproti - gora Oljka
Sobota, 17. januar 2009
Največja človekova vrednota je zagotovo zdravje. Njegovega pomena pa se običajno žal zavemo šele, ko je ogroženo ali načeto. Z rednim gibanjem, kjer izstopa zlasti hoja, si nenehno krepimo naše telesno in duševno zdravje. Ta ideja je vodila začetnike tradicionalnega pohoda na goro Oljko, ki imajo vsako leto znova veliko število posnemovalcev. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 17. januarja 2009, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka IC Mura ob 6.45), od koder se bomo popeljali do Šmartnega ob Paki. Pot nas bo vodila na vrh gore Oljke, od koder se odpre širok razgled vse do Kamniško-Savinjskih Alp. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek z malico. Vsak udeleženec prejme vroč čaj, kartonček pohoda in kuhano jajce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk na Polzelo in se z vlakom ob 16.15 vrnili v Ptuj.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC-vlak in organizacijo ter znaša 9 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 13. januarja 2009, v pisarni Planinskega društva Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Nagrada za fair play
Športna poteza meseca strelke Staše Simonič
V ponedeljek, 22. decembra, je v Ljubljani, v prostorih Ministrstva za šolstvo in šport, mlada dornavska strelka Staša Simonič prejela priznanje za športno potezo meseca novembra, ki jo podeljuje Zavod za fair play in strpnost v športu v sodelovanju z MŠŠ.
Staša Simonič se je na novembrskem mednarodnem tekmovanju v Račah, v streljanju z zračno pištolo, z odličnim dosežkom kot tretja uvrstila v finale in imela odlično izhodišče za visoko uvrstitev (en krog zaostanka za vodilnima Moldavkama). V zadnji seriji strelov pa je sodnik spregledal, da vse finalistke niso končale svojega nastopa, spodrsljaj, ki je bil posledica tehnične napake na strelišču, pa ni ušel Simoničevi, ki je sodnika opozorila na napako. Po njenem posredovanju so sodniki moldavski strelki Alioni Tomin omogočili, da tudi po izteku razpoložljivega časa ustreli zadnji strel, ki ji je na koncu navrgel drugo mesto, Simoničeva pa je zaradi tega zdrsnila na tretje. Hvale vredna poteza nadarjene mlade dornavske strelke je člane komisije prepričala, da ji podeli priznanje za
Foto: Simeon Gönc
Staša Simonič, SD Dornava
športno potezo. »Najbolj pravičen Izid je, ko je vse regularno, na tem tekmovanju pa zaradi tehnične napake na strelišču ni bilo. Zanemarila sem svojo dobro uvrstitev, ki sem jo oplemenitila z novim kadetskim državnim rekordom, zdelo se mi je pošteno, da opozorim na napako, kar sem brez kančka preračunljivosti tudi storila,« je na novinarski konferenci v prostorih MŠŠ povedala simpatična Staša Simonič.
Simeon Gonc
Namizni tenis
3. SNTL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Clrkovce Šternmatlk - Kajuh Slovan 0:5, Ptuj II. - Melamin Kočevje II. 5:3, Clrkovce Šternmatlk - Melamin II. 5:4, Ptuj II. - Kajuh Slovan 5:1.
1.	PTUJ II.	9 9	0	18
2.	ŽOGICA RADGONA	9 7	2	14
3.	ŠKOFJA LOKA	9 7	2	14
4.	MELAMIN KOČEVJE II.	9 5	4	10
5.	KRIŽE	9 4	5	8
6.	KAJUH SLOVAN	9 4	5	8
7.	LOGATEC	9 4	5	8
8.	BRANIK MARKIZET	9 3	6	6
9.	CIRKOVCE ŠTERNMATIK	9 2	7	4
10.	RAKUŠA LJUTOMER 9 0 9 0
2. SNTL (ž)
Cirkovce Šternmatik - Kajuh Slovan 0:5, Ptuj II. - Melamin Kočevje II. 5:3, Žogica Radgona - Logatec 5:1, Križe - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:1, Škof-ja Loka - Branik Markizet 3:5, Škofja Loka - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:0, Cirkovce Šternmatik - Melamin II. 5:4, Ptuj II. - Kajuh Slovan 5:1.
1.	PTUJ	5 5 0 10
2.	RAKEK	5 4 18
3.	PRESERJE	5 3 2 6
4.	SOBOTA	5 2 3 4
5.	VESNA ZALOG	5 14 2
6.	RAKUŠA LJUTOMER 5 0 5 0
DK
Strelstvo m 16. turnir samostojnosti Ptuj 2008
Napeto finale, polno preobratov
V soboto je na mestnem strelišču na Ptuju v počastitev državnega praznika, dneva samostojnosti, domači SK Ptuj organiziral že 16. turnir samostojnosti v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. V izredno močni strelski zasedbi nekaterih najboljših slovenskih strelcev s puško in pištolo pa smo v zaključku tekmovanja lahko prvič v šestnajstih letih spremljali tudi zelo zanimivo finalno streljanje osmih najboljših posameznikov.
Po kvalifikacijah je med strelci s pištolo najboljše kazalo Simonu Simoniču ml. iz SD Juršinci, ki je dosegel 385 krogov in vodil pred Aleksandrom Cigiaričem, ki je streljal za ekipo SD Jože Kerenčič, in Rokom Ivancem iz Grosupljega z zaostankom enega oziroma treh krogov. Za finalno serijo dodatnih 10 strelov so se tako kvalificirali vsi trije strelci iz Juršincev, dva Ptujča-na, dva strelca iz Grosupljega ter eden iz ekipe SD Jože Ke-renčič, skratka pisana strelska zasedba, ki je obetala zanimivo in razburljivo streljanje. Že po prvih dveh finalnih strelih pa je prišlo do večjih presenečenj in »prehitevanj«. Po drugem strelu je vodstvo prevzel Ci-glarič, ko je Simonič mlajši kar dvakrat zadel osmico, ki pa je že v tretjem strelu »čakala« na Ciglariča in kar na hitro je zaostanek treh krogov nadoknadil Grosupeljčan Rok Ivanc in prevzel vodstvo. Ivanc je nato z zanesljivo dobrim streljanjem (v osmih strelih 5 notranjih centrov in 3 dobre devetice!) vodstvo držal vse do osmega strela, ko je vodil s prednostjo 1,2 kroga in zadišalo je po velikem preboju. Vmes se je v sedmem strelu, po dveh velikih
Košarka • Prijateljska tekma
Laščani zmagali po prijetnem druženju
Tiskarna Ekart design - Pivovarna Laško veterani 72:88
(27:19, 17:25, 14:25, 14:19)
TED ŠD CIRKOVCE: Ocepek 26, Frangež 14, Goričan 10, Holc 8, Lah 5, Radej 4, Gornjak 3, Vidovič 2, Dobrajc, Lesničar. Trener: Vlado Brglez.
PIVOVARNA LAŠKO VETERANI: Blagotinšek 25, Zdolšek 13, G. La-pornik 12, Sadar 11, Blatnik 8, Goj-šek 8, Pristovnik 5, D. Lapornik 4, Pinter 2. Trener: Miran Lesjak.
V petek je bila v Cirkovcah odigrana že 6. tradicionalna tekma ob dnevu samostojnosti med domačo ekipo Tiskarna
Ekart Design ŠD Cirkovce in Pivovarno Laško - veterani. Tekma se je pričela z NBA predstavitvijo igralcev in nastopom plesne skupine Tigrice iz Maribora. Po sodniškem metu so bolje začeli domačini in v silovitem tempu dobili prvo četrtino z osmimi koši razlike. V drugi četrtini pa so se gostje iz Laškega privadili na bučno vzpodbujanje domačih gledalcev in vrnili milo za drago, tako da je bil ob polčasu rezultat izenačen na 44:44. V odmoru je sledil prisrčen nastop plesne skupine OŠ Cirkovce. V tretji četrtini so pivovarji tekmo nadaljevali z istim tempom, do-
mačim igralcem pa žoga nikakor ni hotela v koš, saj kar 5 minut niso zadeli koša: Razlika je zaradi tega narasla na 11 točk. Med odmorom pred zadnjo četrtino pa so tudi gledalci dobili svojo priložnost. Metali so na koš iz linije prostih metov za lepe praktične nagrade. Tudi zadnjo četrtino so dobili gostje za 5 točk, domači pa so proti koncu tekme poskušali z meti za tri točke, kar je privedlo do končne razlike 16 točk.
Omeniti pa velja tudi, da je sekcija zapisnikarjev ŠD Cir-kovce pripravila prenos v živo na lokalni kabelski televiziji.
Danilo Klajnšek
Foto: Simeon Gönc
Najboljši trije posamezniki s pištolo (z leve): Rok Ivanc (SD Grosuplje), zmagovalec Simon Simonič ml. (SD Juršinci) in Aleksander Ciglarič (SD Jože Kerenčič)
napakah Ciglariča, na stopničke prebil Ludvik Pšajd, ki pa ni zdržal že takoj v naslednjem, osmem strelu. Nato pa znova velik preobrat: Simonič mlajši je po napaki Ivanca z 10,0 proti 8,0 hitro nadoknadil dva kroga, se znova prebil v vodstvo in številni gledalci so pred zadnjim strelom stavili na izkušenega Simoniča, da bo zdržal velik pritisk vodilnega. In niso se zmotili! Ivanc si je privoščil še drugi spodrsljaj z 8,7 in za zmago moral čestitati mlajšemu Simoniču, ki je znova pokazal, da vsa finalna streljanja iz velikih tekmovanj s seboj prinašajo veliko rutine ravno v najbolj kočljivih situacijah. Ciglarič je z dobrimi zadnjimi tremi streli tekmovanje končal na 3. mestu, v drugi polovici finalistov pa se je končal ravno tako zanimiv boj za mesta od 5. do 8. Na koncu je Mirko Moieh napredoval s šestega na peto mesto, za šesto pa sta se po enakem rezultatu, v dodatnem razstreljevanju, pomerila še Ptujčana Majda Rauši in Robert Šimenko. V 11. strelu
finala je bila Raušlova boljša z 9,6 proti 8,7 in je osvojila 6. mesto.
V finalu strelcev s puško je najboljši rezultat iz kvalifikacij 395 krogov, z najboljšim finalnim rezultatom 103,9 kroga,
znova potrdil slovenski reprezentančni strelec in aktualni državni prvak Robi Markoja iz SD Štefan Kovač in zanesljivo zmagal. Svoj najboljši rezultat pa je dosegla bistriška strelka Impola Klavdija Pufič s 390 krogi, ki pa ji je na koncu do stopničk zmanjkalo za neverjetnih 0,1 kroga. V ekipni razvrstitvi s pištolo so z veliko prednostjo slavili strelci SD Juršinci s 1137 krogi pred ekipo SD Jože Kerenčič s 1102 krogoma na 2. mestu in presenečenjem, drugo ekipo SK Ptuj v postavi Robert Šimen-ko, Franc Bedrač in Simeon Gonc s 1098 krogi na 3. mestu. Pri puški je šla ekipna zmaga v Grosuplje s 1164 krogi pred drugouvrščeno ekipo SD Štefan Kovač Turnišče s 1159 krogi in tretjeuvrščeno ekipo SD Koloman Flisar iz Tišine s 1151 krogi.
Simeon Gonc
Rezultati: finale pištola:
1.	Simon Simonič ml., JUR 385 + 96,5 = 481,5,
2.	Rok Ivanc, GRO 382 + 97,8 = 479,8
3.	Aleksander Ciglarič, JOK 384 + 93,9 = 477,9
4.	Ludvik Pšajd, JUR 379 + 97,1 = 476,1, 5. Mirko Moleh, JUR 373 + 95,4 = 468,4, 6. Majda Raušl, PTUJ 1 373 + 93,2 = 466,2 + 9,6, 7. Robert Šimenko, PTUJ 2 373 + 93,2 = 466,2 + 8,7, 8. Franci Ivanc, GRO 369 + 96,5 = 465,5, 11. Matija Potočnik, PTUJ 1, 365, 14. Simeon Gonc, PTUJ 2, 363, 15. Zlatko Kostanjevec, PTUJ 4, 362, 16. Alojz Trstenjak, JOK, 362, 17. Franc Bedrač, PTUJ 2, 362, 19. Uroš Pešakovič, PTUJ 3, 359, 21. Miran Miholič, JOK, 356, 22. Stanislav Golc, PTU 4, 356, 23. Miran Kolednik, PTU 1, 354, 27. Slavko Ivanovič, DOR, 345, 28. Rok Veršič, PTUJ 3, 345, 29. Mateja Pešakovič, PTUJ 3, 332.
Finale puška:
1.	Robi Markoja, ŠTK 395 + 103,9 = 498,9
2.	Matic Barič, GRO 393 + 99,9 = 492,9
3.	Andraž Poje, GRO 392 + 100,0 = 492,0
4.	Klavdija Pufič, IMPOL, 390 + 101,9 = 491,9, 5. Katja Dadič, SLK, 386 + 98,5 = 484,5, 6. Saša Marija Ratnik, KOF 385 + 99,1 = 484,1, 7. Gregor Maučec, ŠTK 384 + 99,3 = 483,3, 8. Leon Zelko, KOF, 384 + 90,3 = 474,3.
Skupinska fotografija udeležencev prijateljske tekme
Košarka • Liga PARKL
Vodilni so se utrdili na vrhu
Peti in hkrati zadnji krog pred novoletno pavzo v ligi Parkl ni prinesel večjih presenečenj. Ekipe z vrha lestvice so vknjižile nove zmage in tako še povečale svojo prednost pred zasledovalci.
Najbolj zanimiva tekma v 1. ligi se je odvijala v Cirkovcah, kjer so »tiskarji« gostili svoje sosede iz Kidričevega. Cirkov-čani, ki v svoji dvorani niso poraženi že več kot eno leto, so tudi tokrat veljali za favorita. To vlogo so na koncu tudi upravičili, a zmaga je bila vse prej kot lahka. Košarkarji Kidričevega so odigrali odlično 3. četrtino tekme in v začetku zadnjega dela je že kazalo, da se nam obeta presenečenje. Cirkovča-ni so nato v zadnjih minutah s pomočjo napak nasprotnika le uspeli preobrniti rezultat in doseči pomembno zmago, ki jih trenutno uvršča na sam vrh lestvice. Veliko manj zadovoljstva ob novoletni pavzi imajo v Kidričevem, saj so ta del sezone zaključili brez zmage.
Rače so doma zanesljivo premagale ŠD Slam Avtoefekt in se tako priključile tistim, ki še lahko resno računajo na mesta, ki vodijo na zaključni turnir. Slam se je s porazom utrdil na predzadnjem mestu, za katerega se bo moral v naslednjem krogu
pomeriti z ekipo ŠD Kidričevo. Do četrte zmage so prišli tudi igralci KK Starše. V gosteh so premagali večne tekmece, ekipo Good Guys. Tekma, ki je bila včasih največji derbi lige, je tokrat postregla z mirno in lepo igro obeh nasprotnikov, v kateri so nekaj več natančnosti pokazali gostje iz Starš.
Vodeči ekipi v 2. ligi sta v 5. krogu zabeležili nove zanesljive zmage. Nova vas je doma premagala Ptujsko Goro in ostaja edina neporažena ekipa drugoligaške konkurence. Do četrte zmage je prišel tudi Maj-šperk, ki je bil v Staršah boljši od mlade ekipe domačinov. Majhno presenečenje zadnjega kroga je pripravila ekipa ŠD Podlože, ki je bila v gosteh boljša od veteranov iz Pragerskega. Slednji ostajajo največji dolžniki v 2. ligi, zagotovo pa še niso rekli zadnje besede.
Odmor v ligi Parkl bo trajal do 10. januarja, ko je na sporedu zaostala tekma 5. kroga med KK Ptuj in KK Pragersko. Redni 6. krog lige Parkl se začne v ponedeljek, 12. januarja.
1. liga
Rezultati 4. kroga: Good Guys -KK Starše 50:58 (9:14, 9:11, 16:18, 16:15), ŠD Clrkovce - ŠD Kidričevo 79:74 (18:14, 17:15, 20:28, 24:17),
KK Rače - ŠD Slam Avtoefekt 72:46 (29:9, 13:12, 20:11, 10:14). Tekma KK Ptuj - KK Pragersko je prestavljena na soboto, 10. 1. 2009.
1.	TED ŠD CIRKOVCE	5	4	19
2.	KK STARŠE	5	4	19
3.	KK PRAGERSKO	4	4	0 8
4.	KK RAČE	5	2	3 7
5.	GOOD GUYS	5	2	3 7
6.	KK PTUJ	4	2	2 6
7.	ŠD SLAM AVTOEFEKT	5	14 6
8.	ŠD KIDRIČEVO	5	0	5 5
2. liga
Rezultati 5. kroga: Pragersko veterani - ŠD Podlože 85:91 (14:20; 15:20; 21:16; 25:35), KK Starše mladi - ŠD Majšperk 62:83 (18:25, 16:22, 16:17, 12:17), ŠD Nova vas MB - ŠD Ptujska Gora 84:64 (20 :12, 21:22, 21:13, 22:17). Prosta je bila ekipa KMO Dornava.
1.	ŠD NOVA VAS MB	5	5 0	10
2.	ŠD MAJŠPERK	5	4 19
3.	KK STARŠE MLADI	4	2 2	5
4.	PRAGERSKO VETERANI 4	13	5
5.	KMO DORNAVA	4	13	5
6.	ŠD PODLOŽE	4	13	5
7.	ŠD PTUJSKA GORA	4	1 3	5
Najboljši strelci: 1. Leon Jazbec (ŠD Majšperk) 114, 2. Mitja Blažlč (ŠD Nova vas) 113, 3. Sebastjan Holc (TED ŠD Clrkovce) 108 točk.
DK
Foto: DK
Kolesarstvo • TBP Lenart
Zadovoljni z minulo sezono
Za kolesarje se je letošnja tekmovalna sezona že končala. Med tistimi, ki so z njo zadovoljni, so tudi v TBP Lenart, kjer so nastopali na številnih dirkah, predvsem v mlajših kategorijah. Leto si bodo zapomnili po velikem številu reprezentančnih nastopov, osvojenih medalj na državnih prvenstvih in posamičnih zmagah na dirkah, po organizaciji dveh dirk na lenar-ški Poleni in do sedaj najmočnejši konkurenci na 7. dirki Po štajerski 2008 za mladince.
Simon Komperšak je letos zmagal kar na enajstih dirkah, postal je tudi državni prvak v vožnji na 2000 m in podprvak v vožnji na razdaljo. Na etapni dirki v Avstriji je zmagal na dveh etapah in zasedel končno drugo mesto. Na neuradnem evropskem prvenstvu za dečke v Berlinu je osvojil skupno deseto mesto. Že dirko pred koncem pa je osvojil tudi prvo mesto v Pokalu Slovenije.
V kategoriji mlajših mladincev je Dani Pšajd dosegel
drugo mesto na državnem cestnem prvenstvu in peto mesto na gorskem državnem prvenstvu, na etapni dirki v Avstriji je v tretji etapi zasedel odlično drugo mesto in skupno deveto mesto. Andrej Rajšp je postal državni prvak na 2000 m ter podprvak na 200 m in vožnji na razdaljo. Udeležil se je tudi reprezentančne dirke na Češkem. Zelo konstantno formo čez celo sezono in nekaj uvrstitev med prvih deset sta dosegla še Marko Pavlič in
Skupinska fotografija kolesarjev KK TBP Lenart
Mario Javornik, ki je osvojil drugo mesto na domači dirki na Poleni.
Pri starejših mladincih je celotno sezono odlično vozil Primož Obal, ki si je tudi prislužil reprezentančni nastop na Evropskem prvenstvu za mladince, žal pa je tam imel veliko smole in je moral v zadnjem krogu odstopiti. Letos je zmagal na štirih dirkah, na cestnem državnem prvenstvu je osvojil peto mesto in postal podprvak na 3000 m. V prvi etapi dirke Po Štajerski s startom in ciljem v Lenartu je osvojil sedmo mesto.
Andrej Petrovič, športni direktor TB Lenart: »V začetku leta nas je spremljalo zelo lepo vreme, v katerem smo lahko izpeljali zelo kvalitetne treninge, kar se je odražalo na prvih dirkah. Sama sezona je bila odlična. Velik napredek sta naredila Dani Pšajd in Marko Pavlič, zelo konstantna je bila forma Simona Komperšaka. Andrej Rajšp je bil v začetku odličen, nato je zapadel v manjšo krizo, na koncu pa se je spet vrnil v dobro formo. Odličen je bil tudi Primož Obal. Ekipa je delovala odlično kakor tudi sama organizacija prireditev in pomoč prijateljev in staršev. Za podporo se še posebej zahvaljujem vsem sponzorjem in občini.«
Danilo Klajnšek
Tajski boks • Državno prvenstvo in profesionalni dvoboji
Zadnji krog v znamenju Ptujčanov
Muay Thai gym Ptuj je v sodelovanju s slovensko zvezo tajskega boksa v Markovcih priredil zaključni krog letošnjega državnega prvenstva, razglašeni pa so bili tudi državni prvaki.
Tekmovanje sta popestrila demonstracija ptujskega kluba Realnega aikida ter krajši pogovor z gostom večera Deja-nom Zavcem, sicer pa se je vse vrtelo okoli tajskih boksarjev. V amaterskem delu smo videli 9 dvobojev, v katerih so prevladovali domači Ptujčani, ki so bili pred svojim občinstvom še dodatno motivirani, kar jim je prineslo kar šest zmag v sedmih dvobojih.
Osrednji del večera pa je bil zagotovo profesionalni del,
Foto: Marjan Kelner
Branko Krojs (MTG Ptuj, črne hlačke) je po tesni borbi premagal svojega tekmeca.
Ob koncu tekmovanja pa je slovenska zveza tajskega boksa razglasila tudi državne prvake za leto 2008:
Mladinci: -63,5 kg: Samo Petje (Muay Thai gym Črnomelj); -71 kg: Alan Alukic (No Fear Trebnje); -75 kg: Jure Cesar (Muay Thai gym Črnomelj); +91 kg: Josip Poplašen (Muay Thai gym Črnomelj).
Članice: -60 kg: Neža Petek (Khun Kao Ljubljana); -63,5 kg: Zina Vovk (Warrior Celje).
Člani: -60 kg: Benjamin Popovic (Muay Thai gym Črnomelj); -63,5 kg: Boštjan Mežnaric (Warrior Celje); -67 kg: Borut Turk (Scorpion Novo mesto); -71 kg: Mirko Vorka-pic (Scorpion Novo mesto); -75 kg: Matevž Oman (Khun Kao Ljubljana); -81 kg: Dejan Tavčer (Warrior Celje); -86 kg: Asmir Muminovic (Scorpion Novo mesto); -91 kg: Aleš Jan-žel (Muay Thai gym Ptuj); +91 kg: Rok Štrucl (Muay Thai gym Črnomelj).
kjer so se v petih dvobojih pomerili borci slovenskih in hrvaških klubov. Najprej sta se spoprijeli Neža Petek in Hrvatica Marija Malenica in prikazali občinstvu odličen dvoboj, v katerem je s soglasno sodniško odločitvijo zmagala slovenska tekmovalka, sicer članica ljubljanskega Khun Kao kluba. Njen klubski kolega Miha Lap je
v naslednjem dvoboju presenetil veliko izkušenejšega Borisa Vujevica iz splitskega Pit Bulla. Dvoboj številka tri je postregel s spektakularnim zaključkom, kjer je krajšo potegnil Celjan Dejan Tavčer, kljub temu da je bil pred samim knockoutom Ptujčan Aleksander Stankov v veliki nevarnosti, da še sam zaključi dvoboj na tleh. Črno-
Tadej Toplak (MTG Ptuj) se je iskreno veselil zmage.
Foto: Marjan Kelner
meljčanu Roku Štruclu se ni izšlo proti Ivanu Bjelicu, ki je slavil po tesni sodniški odločitvi z 2:1. V zadnjem dvoboju večera pa je ob veliki podpori z domačih tribun slavil domačin Aleš Janžel, ki je bil s 3:0 boljši od Tonija Catipovica iz Splita. Nagrado za borca večera je prejel domačin Aleksander Stankov.
Rezultati 4. kroga DP (Markovci, 20. 12.):
Amaterski del
-60 kg: Samo Petje (MTG Črnomelj) - Božo Grlica (MTG Ptuj) 3:0
-71 kg; Dejan Dobršek (MTG Ptuj) - Aleš Pilih (Warrior Celje) 2:1 -71 kg: Primož Hren (MTG Ptuj)
-	Boštjan Mežnarič (Warrior Celje) 3:0
-75 kg: Alan Alukic (No Fear Trebnje) - Jure Cesar (MTG Črnomelj) TKO 2R
-81 kg: Sebastian Maister (Khun Kao Lj) - Tadej Toplak (MTG Ptuj) 1:2 -91 kg: Damir Hakic (Warrior Celje) - Franjo Skrtic (Karlovac, Hrvaška) diskval.
-86 kg: Pavel Furlan (Khun Kao Lj)
-	Enis Avdičauševic (MTG Ptuj) 1:2 -91 kg: Branko Krojs (MTG Ptuj)
-	Josip Poplašen (MTG Črnomelj) 2:1
-91 kg: Mitja Jerenko (MTG Ptuj)
-	Aleš Čujež (Warrior Celje) TKO 2R Profesionalni del
-60 kg: Neža Petek (Khun Kao Lj) - Marija Malenica( Pitt Bull Split, Hrvaška) 3:0 -75 kg: Miha Lap (Khun Kao Lj)
-	Boris Vujevic (Pitt Bull Split, Hrvaška) 3:0
-81 kg: Aleksander Stankov (MTG Ptuj) - Dejan Tavčer (Warrior Celje) KO 1R
+91 kg: Rok Štrucl (MTG Črnomelj) - Ivan Bjelic (Pitt Bull Split, Hrvaška) 1:2
-91 kg: Aleš Janžel (MTG Ptuj)
-	Toni Catipovic (Pitt Bull Split, Hrvaška) 3:0
UR
Mali nogomet
Velika izenačenost v 2. ligi
2. LIGA MNZ PTUJ
V	nedeljo so nogometaši v obeh ligah malega nogometa, ki jih vodi MNZ Ptuj, odigrali še zadnji krog v tem letu; seveda bodo prvenstvo nadaljevali v letu 2009. V prvi ligi ni bilo nobenih presenečenj: Po-etovio je z visoko zmago proti ekipi Hobit Pub Apače samo potrdil prvo mesto - pred prvim zasledovalcem (ŠD Rim) imajo štiri točke prednosti. Slednji so tekmo dobili brez borbe, saj njihovih nasprotnikov ni bilo na parket. Najvišjo zmago tega kroga so dosegli nogometaši Remosa, ki so svojim nasprotnikom iz Bukovcev zabili kar osem zadetkov. Ob njih so bili strelsko razpoloženi še nogometaši Majolke, ki so dosegli šest zadetkov proti ekipi Jure MTS Hajdina.
V	2. ligi so na vrhu prvenstvene razpredelnice nogometaši Apolona, ki imajo točko prednosti pred zasledovalcema. Tudi ostale ekipe zaostajajo le malo, saj so ekipe do osmega mesta vse v razmaku dveh točk.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 6. KROGA: Hobit Pub Apače - KMN Poetovio Ptuj 1:5, Bukovci Bar Gloria - KMN Mitmau Remos 0:8, ŠD Rim - Bar Korže 3:0 b.b. (ni bilo ekipe Bar Korže), Mark 69 - Oki Team 3:2, KMN Majolka - Jure MTS Hajdina 6:2. Srečanje Bar Saš - ŠD Vitomarci je bilo preloženo.
1. POETOVIO PTUJ 6	B	0	0	23:9	18
2. ŠD RIM 6	4	2	0	21:8	14
3. MITMAU REMOS 6	4	0	2	30:14	12
4. OKI TEAM 6	S	0	S	22:19	9
5. BAR KORŽE 6	S	0	S	1S:1B	9
6. BAR SAŠ 5	2	2	1	13:9	8
7. MARK 69 6	2	2	2	10:1S	8
8. KMN MAJOLKA 6	2	1	S	1B:1B	T
9. HOBIT APAČE 6	1	S	2	8:1S	B
10. ŠD VITOMARCI 5	1	1	S	9:1S	4
11. MTS HAJDINA 6	1	0	S	12:24	S
12. BUKOVCI 6	0	1	S	Í2B	1
H	r				
REZULTATI 5. KROGA: Eleaplane-t&Co MSM International - ŠD As 8:0, ŠD Destrnik Virtuozi - Club 13 4:2, O Sole Mio - Draženci 8:2, Inox Ograje Majcen - Mogg 4:1, Klub ptujskih študentov - ŠD Polenšak 2:3, ŠD Ptujska Gora - Apolon 11 3:5.
1.	APOLON 11 5 3 2 0 21:14 11
2.	INOX MAJCEN 5 3 11 16:8 10
3.	DESTRNIK VIRT. 5 3 1 1 19:16 10
4.	ELEAPLANET 5 3 0 2 20:8 9
5.	CLUB 13 5 3 0 2 13:8 9
6.	MOGG 5 3 0 2 13:13 9
7.	ŠD POLENŠAK 5 3 0 2 14:14 9
8.	ŠD AS 5 3 0 2 9:14 9
9.	O SOLE MIO 5 2 1 2 22:16 7
10.	PTUJ. GORA 5 1 0 4 12:19 3
11.	KPŠ	5 0 1 4 4:12 1
12.	DRAŽENCI 5 0 0 5 7:28 0
Danilo Klajnšek
ONL VIDEM
ČLANI
REZULTATI 5. KROGA: Lancova vas - Bar Osmica 4:5, ŠD Majski Vrh - Bar Avguštin Zg. Pristava 3:5, ŠD Pobrežje mladi - ŠD Pobrežje 3:8, KMN Majolka - AS 3:1, Bar Deset-ka B - Gostišče pri Tonetu ŠD Selan 0:4. Prosta je bila ekipa NK Videm.
1.	KMN MAJOLKA	5	5 0 0	32:14	15
2.	ZG. PRISTAVA	4	4 0 0	23:14	12
3.	ŠD POBREŽJE	5	3 1 1	25:15	10
4.	AS	4	3 0 1	26:11	9
5.	PRI TONETU	5	2 2 1	18:17	8
6.	ŠD MAJSKI VRH	5	2 0 3	26:23	6
7.	BAR OSMICA	4	112	13:22	4
8.	POBREŽJE ML.	5	113	14:29	4
9.	LANCOVA VAS	5	0 2 3	20:24	2
10.	NK VIDEM ČL. 4 0 1 3 17:25 1
11.	BAR DESETKA 4 0 0 4 6:25 0
Darko Lah
Foto: Črtomir Goznik
Igralci KMN Mitmau Remos (beli dresi) so proti Bukovčanom dosegli najvišjo zmago kroga v 1. ligi MNZ Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa KMN Majolka je slavila drugo zmago v tem prvenstvu - ekipa Jure MTS Hajdina ostaja pri eni.
Judo • Mladi upi v Ljutomeru
Ljutomerska športna dvorana je v dneh od 26. do 29. decembra gostila judoiste mlajših starostnih kategorij iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Pod strokovnim vodstvom so tekmovalci - bilo jih je okoli 300 - dnevno opravili po dva treninga (skupinsko in posamezno), med demonstratorji pa je bil tudi najuspešnejši slovenski tekmovalec (do 73 kg), član ljubljanske Olimpije Sašo Jereb. Za masovno promocijo judo športa v prleški prestolnici največ zaslug pripada judo klubu Ljutomer in posameznim predstavnikom kluba, zlasti Alešu Vrbančiču, Jožetu Magdiču in Vladu Potočniku.
NŠ
torek • 30. novembra 2008
Prireditev Za male in velike so omogočili
Štajerski	1S
Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna,
v v« 1*	.	• 1
vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov.
«efe»	www.poli.si
NQ1 Chicken Sausage in Europe!
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost.
ME8TMA OBČINA PTUJ
Bombone in čokoladice za našo prireditev so prispevali:
tus
Kjer dobre stvari stanejo manj
TUS MARKET PTUJ, Osojnikova cesta 27
S
Trgovski Center Supermesto
Ormoška cesta 30, Ptuj
PA R

HVALA!
HSFHLTi PTUJ
KVALITETA IMA SVOJE IME!
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ
TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
Vse kar je v moči narave in razuma, naj bo v novem letu tako, da bo življenje prijetno,
delo, ki ga opravljate, pa uspešno. Ustvarjalne in zadovoljne trenutke v letu 2009!
Naj bo leto2009najlepše leto z mnogo sonca in sreče, naj z uspehi bo prežeto, naj pride v miru in v miru se izteče.
SERVIS GOSTINSKE, GOSPODINJSKE IN PLINSKE TEHNIKE PRODAJA TEHNIČNIH PLINOV, PLINSKE TEHNIKE IN REZERVNIH DELOV
SERVIS - TRGOVINA AUBEU, Edmond Aubelj s.p. Cesta v Njiverce 35, KIDRIČEVO Tel: (02) 796-1741, GSM: (041) 637-002
pooblaščen servis: Wilms, Corona, Iskra, Končar, Braon, LIV
KOKOTsp
plin ■ ogrevanje ■ vodovod ■ prezračevanje ■ klima
Kokot Boštjan s.p., Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 02 26, Faks: 02 743 02 27, Gsm: OU 676 822, e-mail: kokotbsp@siol.net
Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi v Novem letu 2009!
PONUDBA SVETOVANJ, STORITEV, SERVISIRANJA IN MOŽNOSTI UGODNEGA KREDITIRANJA: VODOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA, INSTALACIJ KLIMA NAPRAV IN PREZRAČEVANJA
1G Štajerski
Prireditev Za male in velike so omogočili
torek • 30. decembra 2008
ELEKTROINSTALACIJE in MERITVE
/MBtatidJ (štica ©□[?□
Rotman 58a, Juršlncl Tel./fax 02 758 26 11, gsm 041 452 440, 041 447 120
V prazničnih dneh najdite obilo notranjega miru
ter moči za nove izzive. Ustvarjalne in zadovoljne trenutke v letu 2009!
Montaža, gradbene in druge storitve d.o.o. Zadružni trg 8, 2250 Ptuj tel.: 02 780 11 26 e - mail: baukom.doo@siol.net
Srečno 2009!
	i ELEKTROTEHNIKA
ÍWñ	l Iztok MILOŠIČ s.p.
Gl_/ T_/J TEHNIKA^	Potrčeva cesta 28, 2250 PTUJ
S	(02) 748 16 63
a	(02) 771 5 771
4	(041) 625 339, (031) 321 274
ím<]	elektrotehnika@t-2.net
B	www.elektrotehnika-sp.si
Naj bo novo leto 2009 srečno in uspešno!	
Gradbinci poz
VSA OPREMA ZA GRADBENIŠTVO NA ENEM MESTU
Naj vam novo leto prinese ljubezen, srečo, zdravje in veselje. Srečno 2009!
^VÄStsLm.
Zgornja H<*»ki 83/a, HflJDHA A T«L 02 7S105 01, GSM: 041667734jT
a^1 A u * y

Petek Romano s.p.
Potrčeva cesta 4a, 2250 Ptuj tel.: 02 748 15 54
USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 2009!
REZULTATI ŽREBANJA

velike nagradne križanke Slovenska postelja
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se ¡e glasilo: KAKOVOST PO NAJNIŽJIH CENAH) smo v
uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - vzglavnik Metuljček latex v vrednosti 40,50 € Marija Brlele, Vičava 88, 2250 Ptuj
2. nagrada - vzglavnik Smrčavko v vrednosti 50,40 € Elizabeta Burjan, Hajdoše 53, 2288 Hajdina
1. nagrada - vzglavnik Dremavcek latex v vrednosti 60,30 € Tija Lovie, llaunigova 21, 2230 Lenart
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade lahko prevzamejo na naslovu Slovenska postelja, Jager center Melje, Ulica Kraljeviča Marka 19, Maribor.
Ustvarjalne delavnice na prireditvi Za male in velike so pripravili:
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE VIDEM
ČAROVNIK AUGUSTINO
Zahvaljujemo se tudi vsem nastopajočim:
-	Spidiju z Mini super zvezdami
-	plesni skupini OŠ Gorišnica
-	Meliti Golob
-	skupini Skovik in dedku Mrazu.
HVALA!
H;F:M:H:iñj'H
ZDENKO VI INI KOVIC s.p.
Gorlärtle
Zdravja, uspehov in srečnih trenutkov nešteto, v obilju naj nasuje vam 2009. ieto!
Telefon in fax: 02 743 Ol 50. GSM: 031 617 102 www.gradbenistvo^inkovic.si, e-mail: zdenko.vinkovic@siol.net
ELEKTROINSTALATERSTVO
IZVAJANJE INTELEGENTNIH STORITEV
MIRKO LETONJA s.p.
Gradišča 148, 2282 Cirkulane
Tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, E-mall: mlrko.letonJa@slol.net
V prazničnih dneh najdite obilo notranjega miru ter moči za nove izzive. Srečno 2009!
MONTAŽA SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE
Sebastien Majhen, s. p. Zgornja Hajdina 12 b, Hajdina, GSM.: 041 620 205
Imeti idejo je veliko, verjeti vanjo in jo uresničiti je največ! Uresničite vse svoje ideje v letu 2009!
INSTALATERSTVO-VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA
VEIT MIRAN
Naj bo prihajajoče leto polno zdravja, veselja, zasebnih in poslovnih uspehov, pozitivne energije in prijaznih misli. Srečno novo leto 2009!
Drstelja 27, 2253 Destinik, tel.: 02 7S1-54«!, GSM: 041 709-255
M?™ GALAMEm
toto Babaseks.p., PerSonoua nI. II. 2250 Ptuj. Tel.: 02/ 787 S3 20. lat: 02/787 83 21
KOVINSKA GALANTERIJA Branko Babosek s.p. PerSonova ulica 11, Ptuj
Telefon 02 787 S3 20, Fax 02 787 S3 21 E - mati: 17zmet@siol.net
NAJ BO 2009 RADODARNO Z ZDRAVJEM, LJUBEZNIJO, SREČO IN USPEHI!
Naj bo leto 2009:
Ali aktivno Bogato Cenjeno Čilo Donosno Enkratno Fino Genialno Hvaležno Inovativno Jasno Kulturno Lepo Mogofino Naravno Opazno Priiazno Radodarno Slikovito Sar mani no Toplo Ustvarjalno Varno Zanimivo Živahno
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8 98,2 104,3
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621, 02/78-85-000 KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951
Se priporočamo s svojimi storitvami:
- mešalnica fasadnih barv In ometov - mešalnica moblhel 2K In metalik - mešalnica tesarol in helios barve v vseh nlansah

Inženiring Fleksibilne Avtomatizacije
Servis, montaža, svetovanje
Slavko Dvoršek s.p.
IFA Slavko Dvoršek s.p., Podlože 83, 2323 Ptujska gora
Srečno in veliko uspeha v letu 2009!
oi mo
VZMETNI INŽENIRING d.d.
Formin 39d, Gorišnica
Tel.: 02 741 71 50, Fax: 02 741 71 60 www.tvp-vzmeti.si
v
Želimo vam uspehov polno, zdravja in izpolnitev čimveč želja v letu 2009!
Janez Kolarič s.p. Spuhlja 104, Ptuj Telefon 02 780 67 90 Fax 02 780 67 91 e-mail: info@kolaric-rostfrei.si www.kolaric-rostfrei.si
Srečno in veliko uspehov v letu 2009!
tel.: 02 753 40 11, gsm: 031 654 845 e-mall: murko.gradbenistvo@gmail.com
Uspešno zakorakajte v novo leto 2009!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! Priporočamo se s svojimi storitvami.
ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158
Novega leta čar naj vas poživi in vam tudi za naslednje leto zdravja, sreče in uspehov nadrobi. Srečno 20091
VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Ponal s.P.
Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, | kanalizacije, popravilo vodovoda.
Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491
V novem letu 2009 vam želimo zdravja, sreče, poslovnih uspehov in zadovoljstva!
Iščete svoj stil	^
Nazdravljamo praznikom in novemu letu
Žaklina Hrenko je Ptujčanka, stara 28 let, po poklicu poslovna sekretarka, ki si želi, da bi dobila službo za nedoločen čas, sedaj je zaposlena za določen čas. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz gole radovednosti.
Foto: Črtomir Goznik
Žaklina v oblačilih iz Mure, čevljih iz Alpine in s torbico iz trgovine La'Mans.
Žaklina prej ...
V kozmetičnem studiu Neda so pri Žaklini ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji oblikovali tudi obrvi. Ob skrbni negi kože doma so ji priporočili še občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu.
Žaklina je imela v osnovi precej poškodovane lase, predvsem zaradi barve. Frizer Denis Horvat iz frizerskega salona Stanka se je odločil za nanos negovalnega preliva v odtenku svetlo rjave. Ker si je med čakanjem na akcijo Iščete svoj stil lase postrigla, je frizuro samo izoblikoval. Priporočil ji je uporabo vlažilnega gela za oblikovanje pričeske, ki ga bo nanesla tudi na suhe konice.
Celotno ličenje je bilo v sre-brno-črnem tonu. Vizažistka Minka Feguš je na obraz najprej nanesla puder, nato pa oči oziroma veke poudarila s črnim odtenkom, ki ga je zabrisala še s sivim. Rahlo je poudarila ličnice in ustnice v rožnatem odtenku. Celoten videz je tako dobil svečani izgled.
Poslovna sekretarka je gotovo tista oseba, ki mora že na prvi
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
pogled dati pozitiven vtis, ko vstopiš v njeno pisarno. Ni pomemben samo prijazen pogled in nasmeh, velikega pomena je tudi vtis, ki ga naredi s svojimi oblačili. Seveda to včasih zahteva tudi kakšen neljub kodeks oblačenja, ki nekaterim ni po volji, spet druge pa kar močno pretiravajo in s tem tudi potencirajo kodeks oblačenja, kot da bi bile v samostanu. »Žaklino sem se odločila obleči v elegantnem in hkrati sproščenem slogu, ki ji bo v prazničnih dneh pomagal prebroditi čas vsakodnevnih srečanj s strankami. Tako oblečena pa bo lahko odšla tudi na poslovno kosilo. Če hočemo biti ustrezno urejeni in hkrati sproščeni v svojem oblačilu, se nemalokrat znajdemo pred nerešljivim problemom, kaj naj oblečemo. Za vsak tak dan, ki se prikrade vsaj nekajkrat v letu, sploh pa na koncu leta, je torej pomembno združiti to, kar nam pristaja kot osebnosti, s tistim, kar od nas včasih zahteva kodeks oblačenja. Nikakor pa to ne pomeni, da moramo v taki situaciji vedno znova obleči črni klasični kostim z ozkim klasičnim krilom in po možnosti
svileno belo bluzo. Ali ste se že kdaj vprašali, kako se počutite, ko se tako oblečeni vsako leto znova pogledate v ogledalo? Oblačila za Žaklinino preobrazbo sem izbrala v trgovini Mura. Izbrala sem krajšo jakno v črno-srebrnem kovinskem sijaju, dodala dolgo črno krilo v zelo hvaležnem A-kroju. Pod jakno, ki je sicer lahko zapeta ob vratu, sem dodala srebrni top, ki ob odpeti jakni še poudari svečan videz. S srebrnim luknjičastim šalom pa
se lahko poigramo na različne načine. Tokrat sem ga Žaklini nesimetrično ovila okrog krila in ji še podaljšala silhueto. Šal nam lahko služi kot dodatek namesto nakita. Nepogrešljivi gležnjarji s kovinsko barvo pete in kovinska sponka so samo še dodatek k celostni podobi današnje kandidatke. Čevlji so iz trgovine Alpina. Veliko črno torbico lahko pusti v svoji pisarni in jo ob odhodu na kosilo zamenja z malo večerno torbico, v kateri je prostor le za osebne dokumente, malo denarnico in šminko. Malo večerno srebrno črno torbico sem si izposodila v trgovini La'Mans. Tako oblečena Žaklina je pripravljena, da lahko opravlja svoje delo v pisarni ali po potrebi zamenja pisarniško mizo za kakšno prijetno mizo, v prijetnem lokalu, če je le mogoče v bližini kamina, v katerem se sliši prasketanje pravega lesa in se povsod širi prijeten vonj. Manjka le še kozarec šumečega šampanjca,« je o novi Žaklinini praznični podobi povedala sti-listka Sanja Veličkovič.
V kozmetičnem studiu Olim-pic so pri Žaklini opravili limfno drenažo, ki izboljšuje počutje in ugodno vpliva na energetske komponente telesa. V teh pred-prazničnih dneh, ko je tempo iz ure v uro večji, je bila vesela, da si je uspela odtrgati urico zase, je povedala strokovna vodja studia Silva Čuš.
Ekipa akcije Iščete svoj stil skupaj z Žaklino vošči vsem prijetne in vesele novoletne praznike.
MG
KOLEKTIV SALONA
mosKo m tensKo
FïU2£iîSCVO z Slomškova 22 10 % popust v decembru *
Kaj bomo danes jedli
TOREK
ričet s prekajenim mesom SREDA
kosilo: zelenjavna juha; večerja: goveja rulada*, pečen krompir, francoska solata ČETRTEK
sarma, krompir v kosih PETEK
rižota s piščančjim mesom, solata
SOBOTA
pica, solata
NEDELJA
goveja juha z ajdovo kašo, svinjske zarebrnice z gorčico**, pražen krompir, solata
PONEDELJEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, solata
*Goveja rulada
1 zelo velik goveji zrezek, 20 rezin šunke, 250 g mozarelle, sol, poper, bazilika, 2,5 dl kokošje juhe (lahko iz kocke), 1 dl suhega belega vina, žlica masla.
Zrezek potolčemo, solimo (ne preveč, ker je slan že nadev), popramo ter obložimo s šunko in narezano mozarello. Potresemo z baziliko ter čvrsto zvijemo in fiksiramo z zobotrebci. Segrejemo nekaj žlic olja ter rulado z vseh strani malo zapečemo. Na nižji temperaturi pečemo še dobrih 15 minut. Med peko rulado večkrat obrnemo. Rulado vzamemo iz ponve in jo postavimo na toplo. Preostalo maščobo
zalijemo z vinom in tekočino skoraj v celoti povremo. Prilijemo juho in zavremo. V omako položimo rulado in dušimo do mehkega. Pred serviranjem v omako vmešamo maslo.
Svinjske zarebrnice z gorčico
4 svinjske zarebrnice, 6 žlic pikantne gorčice, poper, 2 žlici olja, 1 čebula, 2 stroka česna, 4 žlice olja, 1,25 dl belega vina, sol, 1, 25 dl sladke smetane.
Zarebrnice oplaknemo in jih s papirnatim prtičem obrišemo do suhega. Tanko jih premažemo z gorčico in nato popopramo. Pekač namastimo z oljem in vanj zložimo zarebrni-ce. Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. Zmešamo s 4 žlicami olja, naložimo v enakomerni plastni na zarebrnice. Pečemo v pečici pri 220 °C 15 minut. Med tem zmešamo vino in preostalo gorčico. Po 15 minutah zli-jemo to vino v pekač k zarebrnicam. Pečemo še 10 minut. Zarebrnice preložimo na pladenj. V omako v pekaču zamešamo sladko smetano. Omako prelijemo čez zarebrnice. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: AŠV
Na valovih časa
Torek, 30. december
Danes goduje Evgen.
39 se je rodil rimski cesar Titus Flavius Vespazianus, ki so ga imenovali »šiba božja« za Jeruzalem. 1865 se je rodil angleški pisatelj Rudyard Kipling. 1916 je skupina ruskih plemičev umorila ruskega verskega fanatika Gregorija Jefimoviča Rasputina.
1959 so v ZDA splovili prvo jedrsko podmornico, oboroženo z raketami polaris.
1999 sta zunanja ministra Kitajske in Vietnama skoraj 21 let po kratki, vendar krvavi vojni, podpisala sporazum o meji med državama.
Sreda, 31. december
Danes goduje Silvester.
192 so svetovalci rimskega cesarja Komoda naročili poklicnemu rokoborcu, da je cesarja zadavil.
314 je dobilo Silvestrovo svoje ime po Silvestru I. ki so ga izvolili za papeža na današnji dan leta 314.
1830 se je rodil egiptovski kediv Ismail Paša, ki je s svojimi administrativnimi napakami, med katerimi je bila najhujša kopičenje dolgov, leta 1882 povzročil britansko okupacijo Egipta. 1869 se je rodil francoski slikar in grafik Henri Matisse. 1880 se je rodil ameriški general in politik George Marshall. 1908 se je rodil avstrijski arhitekt in publicist Simon Wiesenthal, ki se je proslavil z lovom na pobegle nacistične vojne zločince. Četrtek, 1. januar Danes je novo leto. Danes je praznik matere Marije.
1618 se je rodil veliki španski slikar Bartolome Esteban Murrilo. 1823 se je rodil madžarski pesnik in revolucionar Sandor Petofi. 1863 se je rodil pobudnik olimpijskih iger moderne dobe baron Pierre de Coubertin.
1867 je švedsko podjetje Alfred Nobel & Co. začelo proizvajati di-namit.
1966 so v Jugoslaviji so denominirali valuto.
1971 so na Radiu Murska Sobota začeli enkrat mesečno oddajati
oddajo za Slovence na Madžarskem.
1986 so pri slovenski pokrajinski škofovski konferenci ustanovili komisijo Pravičnost in mir.
1993 je Češkoslovaška federativna republika razpadla na dve novi državi.
1998 je Slovenija nastopila dveletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu OZN.
1989 so v SFR Jugoslaviji uveljavili nov sistem organiziranosti in vodenja v JLA. Petek, 2. januar Danes goduje Makarij.
1635 je kardinal Richelieu v Franciji ustanovil Academie Francaise. 1776 je bilo v avstrijskih deželah in s tem tudi na Slovenskem ukinjeno mučenje.
1822 se je rodil nemški fizik Rudolf Julius Clausius, ki je postavil drugi zakon termodinamike.
1852 se je rodil v Vrsnem duhovnik in politik Anton Gregorčič.
1861	se je spraševal v Novicah slovenski literarni zgodovinar in publicist Josip Macun o tem, kaj je narodnost.
1863 je izšla prva številka slovenskega političnega častnika Naprej.
1931	so Japonci v Mandžuriji na Kitajskem razglasili republiko Man-zuguo.
1932	je notranje ministrstvo izdalo dovoljenje za organiziranje prve politične stranke v državi po uvedbi diktature kralja Aleksandra I. Sobota, 3. januar
Danes goduje Genovefa.
1521 je papež Leon X. izobčil Martina Lutra. 1550 je izdal cesar Ferdinand Svoboščine in rudniški režim fužinar-jev železovih rudnikov v Kropi, Kamni Gorici in Kolnici. 1799 je francoski voditelj Napoleon Bonaparte ustanovil svojo gardo.
1887 so odprli v Trstu Otroško zabavišče sv. Cirila in Metoda. 1890 se je rodil ruski pisatelj Boris Pasternak. 1919 so začele izhajati prve čisto slovenske, na Slovenskem od slovenskega avtorja Ivana Vavpotiča narejene poštne znamke. 1959 je bila Aljaska sprejeta kot 49. zvezna država ZDA. 1992 so razglasili formalni konec vojne na Hrvaškem. Nedelja, 4. januar Danes goduje Angela.
1747 se je rodil Dominque-Vivant, baron Denon, vojaški risar, ki je
spremljal Napoleona na pohodih po Italiji in Egiptu.
1785 se je rodil nemški pisatelj in filolog Jacob Grimm.
1797 je izšla v Ljubljani prva številka Lublanskih novic.
1813 se je rodil avstrijski politik, glavni predstavnik absolutizma
Alexander Bach.
1862	je v Mariboru začela poslovati Mestna hranilnica.
1863	so imeli v ljubljanski čitalnici prvo dramsko predstavo z naslovom Domači prepir.
1872 se je rodil v Ljubljani slovenski slikar Matija Jama. Ponedeljek, 5. januar Danes goduje Simeon.
1592 se je rodil veliki mogul Šahdžahan. 1852 se je rodil v Senožečah pri Postojni slovenski skladatelj in dirigent Franjo Serafin Vilhar.
1892 se je rodila v Ljubljani defektologinja, publicistka in politična delavka Angela Vode.
1901 je ministrstvo za notranje zadeve potrdilo pravila Splošnega slovenskega ženskega društva.
1910 so v Murski Soboti ustanovili Kmečko zvezo za Prekmurje. 1919 so v Nemčiji ustanovili Nacionalsocialistično oziroma nacistično stranko.
1921 so slovensko Primorje, Trst in Istro v skladu z rapalsko pogodbo priključili Italiji.
1926 je novi kralj Ibn Saud preimenoval ime svoje države Hedžas v Saudsko Arabijo.
AvtoD£OM
Tudi Slovenija vozi v ritmu jazza
Britanska revija Auto Express je pred šestimi leti izbrala hondo jazz za avtomobil leta, ker naj bi takrat začrtala nova merila v prodajnem razredu supermini. Tudi njena zasnova je bila za tiste čase svojevrstna, z vrsto tehničnih in oblikovalskih rešitev pa je delovala mladostno in zabavno. Površen pogled na novega jazza ustvarja vtis podobnosti s prejšnjo generacijo, vendar ju druži le deset odstotkov enakih delov, ostali elementi so razviti na novo. Honda jazz z ritmom nima težav, saj je bila v Nemčiji tudi lansko leto najbolje prodajan avto iz Hondine palete vozil.
Na Japonskem so izdelali prvega jazza že leta 1981, po nekaj letih so proizvodnjo opustili, v Evropo pa to vozilo sploh ni prišlo. Marsikdo zato šteje kot tisto pravo začetno leto šele 2001, čeprav je bila takrat dejansko rojena druga generacija. Te dni so pri nas začeli prodajati novi model s hišnopre-poznavno zunanjostjo. Pred časom so zanj napovedovali tudi zanimivo osnovno ceno, toda gospodarska recesija Japonskim proizvajalcem ne prizanaša, zato obljub niso mogli držati.
Honda jazz predstavlja vmesni člen med običajnimi kombilimuzinami in klasičnimi limuzinskimi kombiji tega razreda, ki je očitno premalo izrazit in prodajno manj uspešen, a vendar novi malček še danes v nekaterih stvareh prednjači in vse, kar je dobrega, so pri njegovem snovanju še nadgradili ali obdržali. Gre za tretjo generacijo, ki je zdaj večja, a še vedno ostaja v okviru kompaktnih mer z dobro premišljeno
Zdravstveni nasveti
Homeopatija (2)
in prostorno notranjostjo. Armaturna plošča je velika, kar daje vtis, da sedite v precej večjem avtomobilu, kot ste v resnici. Instrumentna plošča z okroglimi merilniki ne ponuja presenečenj, trikraki volan je nastavljiv po globini in višini, kar vozniku zagotavlja ergonom-ski položaj za volanom.
Jazz stopa po dokaj uspešni poti predhodnika, kar pomeni, da kupci od tega avtomobila pričakujejo veliko. Prav zato je zrasel v vse smeri in tako še dodatno povečal občutek prostornosti, ki je bil značilen že za predhodnika. S svojo enoprostorno zasnovo so Hondi-ni inženirji zadržali prostornost in prilagodljivost, a je ta na novo definirana že s tem, da je tretja generacija za 5,5 cm daljša, medosje se je povečalo za 5 cm, za 2 cm je jazz tudi širši, a ni presegel širine 1,7 metra. Svojo enoprostorno zasnovo kaže z višino 152,5 cm, ki vendarle ni tolikšna, da bi se avto s tem bistveno razlikoval od tekmecev med majhnimi avtomobili. Honda je razvila tudi edinstveno zložljivost zadnjih posamičnih sedežev, ki se dvignejo navzgor in s tem naredijo prostor prostornemu prtljažniku za prednjima sedežema. Naj še omenim, da lahko prevrnemo asimetrično deljen naslon zadnje klopi, ki s seboj samodejno poklopi tudi sedalni del in zagotovi ravno dno prtljažnega prostora. Ker je posoda za gorivo pod prednjima sedežema, je veliko prostora tudi v prtljažniku. Nakladalni rob je postavljen nizko, pod njim pa je (lahko) skrit še predal za razne drobnarije. V pokrovu predala je tudi mreža, kamor lahko shranimo manjše predmete, da se ne raztresejo po avtu. S 399 litri je prtljažnik v osnovni postavitvi tako velik kot v za dva razreda večjih vozilih.
Moje cvetje
Tako je prtljažni del zagotovo eden bolj izvirno zasnovanih, predvsem pa je pri vsaki od možnih konfiguracij dejansko tudi uporaben.
Z vprašanjem o odsotnosti dizelskega motorja se pri Hondi ne obremenjujejo, temveč raje razmišljajo o okolju prijazni hibridni različici, ki naj bi se k nam pripeljala čez kakšni dve leti. Očitno se tudi zanašajo na vse močnejši trend vračanja bencinskih agregatov. 1,2-litrski motor s tehnologijo elektronskega krmiljenja ventilov zmore 90 KM in se odlikuje z mirnim tekom in dobro prožnostjo v srednjih vrtljajih. 1,4-litrski bencinar je nekaj močnejši (razvija 100 KM) in ima s 127 Nm tudi 13 Nm več navora. Za močnejšo pogonsko različico se bodo odločili tudi tisti, ki bodo namesto petstopenjskega ročnega menjalnika v jazzu želeli imeti šeststopenjski i-shift avtomatizirani ročni menjalnik, ki omogoča samodejno prestavljanje ali ročno, ob pomoči obvolanskih stikal.
Tudi glede aktivne in pasivne varnosti je jazz čisto spodoben avto, saj so vse različice opremljene s sistemom za nadzor stabilnosti vozila, nova zasnova karoserije je namenjena učinkovitemu absorbiranju energije pri trku, pri vseh modelih pa so del serijske opreme tudi dve sprednji, dve bočni varnostni blazini in dve stranski varnostni zavesi. Z novimi prijemi so Hondini inženirji izboljšali še varnost karoserije in podvozju dodali udobje ter voznost.
Honda jazz se s svojimi merami uvršča med nižji razred in razred kompaktnih enoprostorcev, kar mu daje svojevrstno mesto na trgu vozil. Žal sta slovenskemu uvozniku prodajne načrte pokvarila neugoden tečaj japonskega jena in gospodarska recesija, tako da od prvotnih 400, sedaj načrtujejo za polovico manjšo prodajo vozil v prihodnjem letu.
Danilo Majcen
Izbira homeopatskega zdravila temelji na bolezenskih znakih in vzrokih bolezni, upošteva tudi splošne in psihične znake bolnika ter dejavnike, ki vplivajo na izboljšanje ali poslabšanje počutja. Pri zdravljenju akutnih bolezni (prehlad, vročina, glavobol ...) se osredotočimo predvsem na bolezenske znake, pri zdravljenju kroničnih bolezni pa je celostna slika bolnika zelo pomembna. Izbrano zdravilo mora biti karseda podobno celostnemu bolnikovemu bolezenskemu stanju, saj je individualiza-cija in upoštevanje zakona podobnosti osnova homeo-patskega zdravljenja.
Pri akutnih obolenjih, ki so primerna tudi za samoz-dravljenje, izbiramo nižje in srednje potence (CH5 do CH15). Zdravljenje kroničnih bolezni zahteva izbiro višjih potenc, za kar pa je pristojen zdravnik - home-opat.
Homeopatsko zdravilo dajemo toliko časa, da pride do izboljšanja. Nato počakamo in opazujemo. Po potrebi odmerek ponovimo. Če v 48 urah ni izboljšanja, je potrebno zdravilo zamenjati. Običajno se pripravek odmerja po tri do pet kroglic. Za otroke se uporablja enako odmerjanje kot za odrasle. Sladkorne kroglice smejo uporabljati tudi diabetiki, niso pa zanje primerni sirupi.
Homeopatski pripravki se smejo kombinirati tudi s klasično medicino in nimajo medsebojnih interakcij.
Pri uporabi homeopat-skih pripravkov pa velja nekaj opozoril:
homeopatske pripravke jemljemo pol ure pred jedjo ali pol ure po jedi,
bolnik naj v času zdravljenja ne uživa kave in črnega čaja,
mentol slabo vpliva na delovanje homeopatskih zdravil,
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec
kroglic ne prijemamo z rokami niti se jih ne dotikamo s kovinskimi predmeti (žlica) - za pomoč pri odmerjanju ali za mešanje raztopin uporabljamo plastične žličke in steklo,
kroglice damo pod jezik in počakamo, da se raztopijo,
otrokom lahko kroglice raztopimo v kozarčku vode.
Marsikdo homeopatiji pripisuje placebo učinek -to pomeni lažno zdravilo, katerega delovanje je posledica naših pričakovanj
oziroma prepričanja, da pomaga. Zanimiva pa je ugotovitev, da se na zdravljenje dobro odzovejo tudi otroci in da imajo uspehe tudi v veterinarski medicini. Veliko ljudi poskusi ho-meopatijo s prepričanjem, da škoditi ne more.
Slovenija je ena redkih držav v Evropi, kjer bolnikom še niso na razpolago homeopatska zdravila. Vemo, da se veliko ljudi odloča za ta način zdravljenja in odhajajo po zdravila v sosednjo Avstrijo.
Lahko smo zagovorniki ali nasprotniki homeopati-je. Menim pa, da mora imeti bolnik svobodno izbiro, da najde najboljši način za zdravljenje svoje bolezni oziroma za lajšanje težav. Z urejeno zakonodajo in s tem, da bodo zdravila predpisovali zdravniki ho-meopati in svetovali lekarniški farmacevti, pa je zagotovljena najvišja možna stopnja varnosti bolnikov, ki se odločijo za to metodo zdravljenja.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Novo leto
Tako, pa je za nami še eno leto. Večina ljudi je prepričana, da bodo celo leto srečni, če bodo dočakali novo leto veseli, glasni, siti in včasih tudi nekoliko okajeni. Pogosto je tudi prehrana v takem času pretežka za naše dobro počutje v naslednjih dneh. Da se ne bomo posluževali različnih tabletk in napitkov in bomo tudi naslednje dni polni energije, se lahko zatečemo k naravi in njenim zdravilom. Zunaj na prostem je mrzlo, zmrznjeno, tako da tudi tisti, ki imajo še kaj na vrtu, nimajo veselja s tem, da bi si vitamine in minerale poiskali na vrtu. Lahko pa si jih »pridelamo« kar na oknih. V semenih rastlin je skrito prav vse, kar potrebujejo naša telesa, da si opomorejo po praznični hrani. Današnji prispevek bo torej nekoliko drugačen od običajnih nasvetov, ki ste jih vajeni v tej rubriki.
V trgovinah lahko danes že kupimo primerno seme. Uporabimo lahko tudi domače seme, a morali bi biti prepričani o njegovi dobri kaljivosti. Najenostavneje si vzgojimo kalčke lucerne, zakaj na vrečicah piše alfa-alfa, sicer ne vem. Zelo okusni in aromatični so kalčki redkve, namesto narezane čebule pa lahko uporabimo za prilogo k mesnim jedem tudi kalčke kitajskega drobnjaka. Da pa bomo v telesu uravnotežili količino živalskih beljakovin z rastlinskimi, si vzgojimo še kalčke stročnic: leče ali či-čerike. Stročnice najprej preberemo in odstranimo vso poškodovano seme.
Nato seveda seme najprej dobro operemo, posebej če je domače. To naredimo v navadnih kuhinjskih cedilih pod tekoči vodo. Nato seme za 12 do 24 ur namočimo v toplo vodo. Potem ga enakomerno porazdelimo po posodi, ki smo si jo izbrali za vzgojo kalčkov. Če imamo posode, ki so namenjene prav temu, bo težav najmanj. Drugače pa lahko uporabimo tudi kozarce za vlaganja, posebej za debelo-zrnato seme stročnic. Za drobno seme lucerne ali kitajskega drobnjaka pa vzamemo plitve krožnike. Ne pozabite, da se volumen kalčkov poveča za petkrat in več, zato seme natresemo samo v eni plasti po dnu posode ali krožnika. V posebnih kalilnikih je dno posod preluknjano, zato odvečna voda vedno odteče. Krožnike in kozarce za vlaganje pa pokrijemo z gazo ali z delom ženskih hlačnih nogavic, oboje pričvrstimo z gumico. Nato krožnik ali posodo rahlo nagnemo tako, da voda odteka preko gaze, seme pa ostane v posodi in na gazi. Vse skupaj postavimo na toplo. Najboljši kalčki so taki, ki vzkalijo na temnem, zato vse skupaj prekrijemo z brisačo, krpo ali čim podobnim.
Foto: Miša Pušenjak
Zelo pomembno je, da seme vsak dan vsaj enkrat speremo. To naredimo preprosto pod tekočo toplo vodo. S tem ga tudi premešamo. Če tega ne naredimo, prične seme namesto kaljenja gniti. Pazimo, da vsa voda odteče, preden seme spet pokrijemo. Ko opazimo drobne kalčke, seme postavimo na svetlo, vsak dan enkrat, še bolje pa dvakrat, speremo. Že po štirih dneh lahko kalčke uporabimo, saj so že primerni za nas. Kalčke stročnic na kratko prekuhamo in dodamo vsem solatam ali zelenjavnim juham in omakam. Lahko pa kuhane zmeljemo, dodamo nekaj začimb, ki jih imamo najraje, in uporabimo kot namaz na kruh. Drobne kalčke lucerne, redkve, kreše in drugih rastlin pa jemo sveže, najbolje, da jih kar potresemo na kruh z namazom, salamo ali sirom. V kalčkih je neprimerno več vsega dobrega kakor v pozimi kupljenih paradižnikih, papriki ali kumarah. Pa še veliko cenejši so. Dodani zeleni solati se sploh ne opazijo. Če nam pri njihovi pripravi pomagajo otroci, jih bodo tudi z veseljem pojedli.
Za vse, ki se jim to zdi preveč zapleteno, pa naj povem, da je polna vitaminov tudi preprosto posejana vrtna kre-ša. Za setev ne potrebujemo veliko zemlje, zato so posode lahko tudi podstavki za rože. Dobro pa bi bilo, da seme po setvi pokrijemo z nekoliko debelejšo plastjo zemlje, da nas ne bodo motile luščine od semena, ki rade ostanejo na vzniklih rastlinicah. Po petih dnevih male rastlinice preprosto porežemo s škarjicami in uporabimo enako kot vse ostale kalčke. Mogoče pa bo komu ta nasvet prišel prav, saj lahko preženemo popraznično utrujenost, ki ni samo posledica neprespanih noči, ampak tudi nepravilne prehrane, na povsem naraven in preprost, pa tudi ne predrag način.
Srečno novo leto in veliko veselja v naravi tudi v naslednjem letu vam želim.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm stene
Mega popularna svetovna glasbena zvezda Beyonce prihaja v Hrvaško. Organizatorji so dokončno in uradno potrdili termin, koncert bo 26. aprila v novi zagrebški športni dvorani Arena. To bo prvi koncert na njeni novi svetovni glasbeni turneji pod nazivom I am in hkrati njen prvi veliki samostojni koncert po lanskoletni razprodani The Beyonce Experience. Beyonce bo na koncertu promovirala svoj novi album I Am ... Sasha Fierce. Dva najavna singla s tega albuma že osvajata top liste. Skladba Single Ladies je že osvojila 1. mesto na Bill-boardovi lestvici singlov Hot 100, na isti lestvici pa je bila na tretjem s skladbo If I Were A Boy. Za vse detajle njene nove turneje bo poskrbel svetovno priznani oblikovalec in režiser Thierry Mugler. Karte za zagrebški koncert pa lahko kupite že od 15. decembra.
12. studijski album legendarne irske rock skupine U2 bo v evropskih glasbenih trgovinah uradno naprodaj od 2. marca 2009. Album z naslovom No Line On The Horizon je njihovo prvo studijsko delo po albumu How To Dismantle An Ato-
mic Bomb, ki so ga izdali leta 2004 in se je prodal v več kot 9 milijonov izvodov. Produkcija na novem albumu je delo že preverjenega tandema, ki ga tvorita Brian
Eno in Daniel Lanois.
®®®
Skladba Miles Away, najnovejši singel z Madonni-nega aktualnega albuma Hard Candy, je v Veliki Britaniji uvrščen komaj na 39. mesto uradne lestvice, kar je najslabši rezultat v njeni 25-letni karieri. Madonna je do sedaj najnižjo uvrstitev dosegla leta 1996, ko se je s skladbo Oh Father uvrstila na 16. mesto. Zanimivo pa je tudi, da je njena skladba Borderline leta 1984 prišla komaj na 56. mesto britanske top liste, a se je dve leti zatem, ko je isto skladbo ponovno izdala, povzpela kar
na drugo mesto.
®®®
Bruce Springsteen, Peter Gabriel, Miley Cyrus in Beyonce Knowles so nominira-ni za filmsko nagrado zlati globus. Springsteen je nomi-niran za skladbo The Wrestler iz istoimenskega filma, ki jo boste lahko slišali tudi na njegovem novem albumu z naslovom Working On a Dream. Beyonce je prejela nominacijo za skladbo Once
in a Lifetime iz filma Cadillac Records. Peter Gabriel si je prislužil nominacijo s skladbo Down to Earth iz filma Wall-E. Mlada zvezdnica Miley Cyrus pa je nominacijo prejela za skladbo I Thought I Lost You iz filma Bolt. V tej kategoriji pa je po pričakovanjih nominacijo za najboljši musical prejel film Mamma Mia. Svečana podelitev filmskih nagrad zlati
globus bo 11. januarja. ®@®
Cenjena kanadska jazz kantavtorka Diana Krall bo v začetku naslednjega leta izdala novi album. To bo njena stilska glasbena preobrazba, saj se je odločila, da bo svoj prepoznavni glasbeni stil, ki jo je zasledoval skozi njeno celo kariero, malce spremenila in tako bo glasba na novem izdelku obarvana v stilu bossa nove. V15 letih njene glasbene poti bo to že 12. studijski album. Bosa nova je senzualna brazilska glasba, deset novih intimnih skladb pa je posnela s pomočjo svojega stalnega sodelavca, producenta Tom-myja LiPume in aranžerja Klausa Ogermana. Album pod imenom Quiet Nights naj bi izšel 31. marca. Njena zadnja izdaja, kolekcija The very best of Diana Krall, je
izšla predlani.
®®®
Kmalu bo novi album izdal tudi soul pevec Lionel Richie. Ta cenjeni ameriški glasbeni veteran je pri nastajanju novega albuma k sodelovanju povabil mlade glasbenike in producente, kot so Christopher 'Tricky' Stewart, Terius 'The-Dream'
Nash, Ne-Yo, Stargate, Akon, Johnta Austin in Taj Jackson. Album pod imenom Just Go naj bi izšel februarja prihodnje leto, prva najavna skladba pa nosi naslov Good Morning. Album Just Go je naslednik njegovega zadnjega albuma Coming Home iz leta 2006.
®®®
PJ Harvey je potrdila detajle o svojem novem studijskem albumu. Britanska rock kantavtorka je združila moči z glasbenikom in pro-ducentom Johnom Parsihom na albumu, ki bo nosil naziv A Woman A Man Walker By in bo uradno v Britaniji objavljen 30. marca prihodnje leto. Album A Woman A Man Walked By oznanja novo sodelovanje Harvey in Parisha po sodelovanju na albumu Dance Hall at Louse Point iz 1996 leta. John Parish je prav tako produciral del materiala na njenih albumih To Bring You My Love (1995) in
White Chalk (2007).
®@®
Legendarna britanska synth-pop zasedba Pet Shop Boys v teh dneh končuje snemanje svojega desetega studijskega albuma. Člana zasedbe Neil Tennant in Chris Lowe bosta na naslednji podelitvi britanskih glasbenih nagrad BRIT prejela nagrado za izjemen prispevek pri razvoju glasbe. Na omenjeni prireditvi, ki bo potekala februarja, pa bosta ekskluziv-no predstavila nekaj skladb z novega albuma, ki bo uradno izšel 23. marca in bo nasledil album Fundamental iz leta 2006.
Janko Bezjak
1.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
2.	HOT N COLD - KATY PERRY
3.	RIGHT NOW - AKON
4.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring Rihanna
5.	RUN - LEONA LEWIS
6.	HUMAN - THE KILLERS
7.	HERO - THE X FACTOR FINALIST
8.	GOTTA BE SOMEBODY - NICKELBACK
9.	THE BOY DOES NOTHING - ALESH DIXOr
10.	GREATEST DAY - THAKE TAHT
11.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) -BEYONCE
2.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring Rihanna
3.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HALLELUJAH - ALEXANDRA BURKE
2.	HALLELUJAH - JEFF BUCKLEY
3.	RUN - LEONA LEWIS
NEMČIJA
1.	HOT N COLD - KATY PERRY
2.	ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18
3.	SOBER - PINK
Zanimivosti
Na Švedskem iz jaslic ukradli novorojenega Jezusa
Švedske oblasti so v torek zaprosile neznane dolgoprstneže, naj vrnejo kip novorojenega Jezusa v naravni velikosti, ki so ga tatovi ukradli iz jaslic, postavljenih pred enim od hotelov v mestu Jön-koping na jugu Švedske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Tatovom dejanje oprostimo in si resnično želimo, da nam Jezusa vrnejo,« je na švedskem nacionalnem radiu dejal eden od organizatorjev in postavljavcev jaslic Curt Ankarberg. Ob tem je poudaril, da za tatvino sumi skupino najstnikov. Pozval jih je, naj tokrat »poslušajo svojo vest«.
»Lahko me pokličejo. Na bom jih izdal policiji niti nimam namena razkriti njihovih imen,« je ob tem še dodal Ankarberg. Omenjene jaslice je pripravilo 17 lokalnih organizacij v Jönköpingu, kjer sicer živi kakih 85.000 prebivalcev. Jaslice, ki so jih neznanci oskrunili, ocenjujejo na vrednost okoli 27.400 evrov.
Letališki varnostniki do spodnjic slekli klovna
Ko gre za varnost, letališko osebje ne pozna šale. Tako se je izkazalo tudi tokrat, ko so varnostniki na birminghamskem letališču do spodnjic slekli artista - klovna, ki naj bi na panoramskem poletu zabaval hendikepirane otroke. Klovn je bil oblečen v policijsko uniformo, ki pa je vsebovala kovinski delček, ki je sprožil varnostni alarm.
Kljub temu da je bil 60-letni David Vaughan preoblečen v klovna, obut v smešne čevlje, poslikan po obrazu in pokrit z lažno policijsko čelado, je letališko osebje v njem videlo potencialno grožnjo, saj je detektor kovin ob pregledu zaznal kovino. Policija je klovnu takoj zasegla plastične lisice, Vaughan pa se je moral sleči prav do spodnjic.
Letališko varnostno osebje je nato med njegovo ročno prtljago našlo tudi milnico za pihanje milnih mehurčkov, ki naj bi jih klovn na predstavi za otroke pihal iz plastičnega saksofona. V skladu z varnostnimi pravili je Vaughan moral milnico zapečatiti v predpisano plastično vrečko.
Kljub temu klovna vsa procedura ni zmedla. Z enourno zamudo se je naposled le vkrcal v letalo in tam zabaval hendikepirane otroke, ki so jih pred prazniki odpeljali na panoramski izlet. »Vsekakor varnostniki le opravljajo svoje delo. Najbolj smešno pri vsem skupaj je, da pravzaprav sploh nismo nikamor potovali,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa po incidentu na letališču povedal Vaughan.
Američani se zaradi krize manj selijo
Ameriški urad za štetje prebivalstva je sporočil, da se Američani vse manj selijo, predvsem zaradi krize na stanovanjskem trgu, zaradi česar se tudi nekoliko upočasnjuje rast prebivalstva v državah na jugu in zahodu ZDA, ki se je pospešila v začetku desetletja.
Prebivalstvo je sicer od julija 2007 do julija 2008 najhitreje raslo v zvezni državi Utah, in sicer za 2,5 odstotka, sledijo pa Teksas, Severna Karolina in Kolorado. Nevada, ki je bila v zadnjih 20 letih po rasti prebivalstva vedno med prvimi štirimi državami, pa je sedaj šele osma. Negativno rast prebivalstva sta imeli le državi Michigan in Rhode Island.
Študija centra Pew, ki upošteva ocene urada za štetje prebivalstva, ugotavlja, da se je od leta 2006 do leta 2007 selilo le 13 odstotkov Američanov, kar je najmanj, odkar od leta 1940 vodijo tovrstno statistiko. Za prebivalce drugih zveznih držav je bila od začetka desetletja najbolj privlačna Florida, vendar pa se je od julija 2007 do julija 2008 iz nje v druge države preselilo 9300 ljudi.
V	enakem obdobju je največ ljudi izgubila Kalifornija, in sicer 144.000, sledijo pa države New York, Michigan in New Jersey. Največ Američanov se je lani selilo v Teksas, Severno Karolino, Arizono, Georgio in Južno Karolino.
V	ZDA bodo imeli leta 2010 novo uradno štetje prebivalstva, na podlagi katerega bodo tudi razdelili 435 sedežev posameznih držav v zveznem predstavniškem domu. Teksas naj bi dobil kar štiri nove sedeže, Arizona pa dva. Po 1 nov sedež pričakujejo Georgia, Nevada, Južna Karolina, Florida in Utah. Ohio naj bi izgubil dva, po enega pa Illinois, Iowa, Louisiana, Massachusetts, Michigan, Minnesota, Missouri, New Jersey, New York in Pensilvanija.
tr.
o
<
o
o
Q_ <
<
>N CC
<
O <
CC
<2 <
SESTAVIL
EDI KLASINC
NEZNANKA V MATEMATIKI
ŠVEDSKA ZNAMKA AVTOMOBILOV
IZMEČEK, IZVRŽEK
NAS SLIKAR (STANE)
30
PRESKUS TREZNOSTI VOZNIKA
KOVANJE
25
SVEDSKI FILMSKI
BOLGARSKO MOSKO IME (IZ ČRK RINA)
TENISAČ NASTASE
RASTLINA CIKORIJA, POTROSNIK
KAREL OSTIR
IZDELOVALEC SIVANK
OČE
SIROK SVILEN PAS PRI KIMONU
JEZIK V
NIGERIJI
STARI DEL MARIBORA OB DRAVI (FESTIVAL)
10
JEZERO V KAZAHSTANU
TROPSKA OVIJALKA
POLSVILENA TKANINA
NASAD ALPSKIH RASTLIN, ALPINETUM
POLIESTRSKO VLAKNO
18
TALNI, TIP PODZOL
MANJŠA RANA
ETNOLOGINJA SMERDEL
PLAČILO PO KILOMETRIH
AVSTRIJSKI SMUČARSKI SKAKALEC WIDHOLZL
MOC, JAKOST
KAMNIT SPOMENIK
TENISKI NIZ
OP PEVEC
(JOSIP)
DUHOVIT DOMISLEK
SINKO, SINČEK
IZ
BESEDE SENIK
ČEBELJA PASA
KOMAD SK. AGROPOP
23
PTUJSKA PEVKA
UMETNO GNOJILO
KOVINA, Z VELIKO TRDOTO
PLINAST OGLJIKOVODIK
TATARSKI POGLAVAR
BOŽJI TOČAJ
19
LUKA V IZRAELU
VEDA
O
POMORSTVU
100
APETIT
OPEKARSKA GLINA, ILOVICA
OBOROŽENA SILA, VOJSKA
NAS SKLADATELJ (BLAŽ)
GOLT, GOLTANEC
22
PEVKA ZORE
ALENKA KEJŽAR
NAS SLIKAR (SIMON)
SILICIJ
NAS NOVINAR
27
PROSTOR, POVRSINA
POPOLN MRAK
KLERIKALIZEM
ČISTA DUSA (V BRAHM.)
MAMETOVA DRAMA
OKREPLJENA NIKALNICA
ANTON INGOLIČ
AMERICIJ
TENISKI LOPAR
ŽABJI KRAK
26
MESTO V EGIPTU
GLASBENIK SOSS
TIPKA VNASALKA
ZOBOTEHNICA, DENTISTKA
GRSKI PESNIK, ARAT
NEPOROČENA ŽENSKA
ALENKA MAVEC
STAROGRSKI PEVEC
KLOAKA, GREZNICA
ČEZMERNI RAZVOJ MIELOIČNGA TKIVA
24
MOZOLJI
VERSKA USTANOVA
OSAMITVE
PROTI OKUŽENOSTI
VZVOD, ROČICA
BELKASTA PLESEN
AMERISKA ZNAMKA AVTOMOBILOV
23
EDVARD KOCBEK
NAPAD
OLGA IVANOVA
VRBA IVA (NAREČNO)
PTUJSKI PESNIK IN ČARODEJ PIHLER
11
5 - 4 = ?
RUDI VALENČIČ
RUS. UM. DRSALKA (ANGELIKA)
MESTO V ITALIJ. PROVINCI TERAMO
PERJE PRI REPI
28
GLAVNO MESTO GVINEJE
VELIKA SLABOST
DACIJIN DŽIP
PREJETJE, PREVZEM
SREŽ, INJE
OGLAVNICA S ŠKAPULIRJEM
16

6. ZENA HENRIKA VIII.
20
21
ČRT MARINČEK
NEDA UKRADEN
NEKDANJI PREBIVALCI ANGLIJE
TITAN
IZRAELSKI PISATELJ (SMUEL)
KATARINA SREBOTNIK
SLIKAR VIDMAR
......

IZ
BESEDE SORATA
Wm^^_; —
12
PODZEMNI ŽUŽKOJED
NASA PEVKA DEŽMAN
VZDEVEK
I ANGLEŠKEGA NOGOMETASA JEVONSA
29
NAPOTNIK
ENICA, ENOJKA
ELI
LIKAR
MODEL FORDA
ATOL V OTOČJU MARSHALL
TRATA, RUŠA
ZLOBNA, RAZUZDANA ŽENSKA
GRSKA ČRKA
TRŽISČE
POPPE
17
4
15
OČKA
SMUČI
13
2
14
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA -TEH CENTER d.o.o.
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 60 EUR
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 40 EUR
3.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR
Nagrade prispeva podjetje TEHCENTER d. o. o., Puhova ulica 15, Ptuj
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 30). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raiče-va 6, Ptuj, do srede 7. januarja 2009. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide 9. januarja 2009. Nagrajenci prejmejo nagrade v TEHCENTRU, Puhova ulica 15, Ptuj.
1	2	3	4	5	6	1
8	9	1	11	12	13	14
15	16	1l	18	19	20	21
22	23	24	25	26	21	28
29	30					
		NAGRADNA KRIŽANKA TEHCENTER				
Ime______
priimek:___
Naslov:____
Davčna št.:
Govori se ...
... da so nedavno tega Slovenci v Argentini blesteli kot velike zvezde; žal ne v nogometu, ampak v slovenski pesmi, ki so jo ob obisku ptujskega noneta odlično sprejeli tudi sami Argentinci.
... da na osrednji proslavi ob dnevu samostojnosti letos niso izročili dveh, ampak le eno darilo. In to le prvemu možu Poetovione, ne pa tudi prvemu možu pihalnega orkestra, In to samo zato, ker ga ne vodi več Štefan, ampak Fredi (kije vredi).
... da se nekateri, očitno preveč ogroženi Holermoža-ni resno bojijo, da bi zaradi vse pogostejših povezav in skupnih projektov s Poetovi-onci njihovo mesto ob Dravi postalo le še krajevna skupnost ali četrtna skupnost mestne občine Poetovionske.
... da se silvestrovanju na prostem pridružuje vedno več občin in vedno več ljudi, Žal nekateri ne po svoji želji.
ampak po sili razmer - ker jih to pač pride najceneje.
. da je res, da je kovačeva kobila ponavadi bosa, saj so poetovionski obrtniki streho svojega cehovskega doma pričeli popravljati šele te dni.
... da stari rek, ki pravi 'Nikoli ne pljuvaj v stari studenec, dokler iz novega ne priteče vode', še vedno velja. Baje naj bi se v Poetoviono
vrnil nekdanji trener žogo-brcarjev Duričič.
Vidi se ...
... da ima tudi Božiček svoje velike, včasih tudi neure-sničljive želje. Ena od teh je bila tako goreča, da si je ob obisku voditeljev jutranje budilke na Radiu Ptuj eno od teh kar sam izpolnil - s cmokom Petre.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 03. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Ignac Matjašič, Peršonova 21, 2250 PTUJ.
Avtor: Robert Arnuš
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo nam je poslal Robi Arnuš. Slika je nastala v letošnjem poletju, ko nas je sonce še toplo grelo! Treba pa je bilo tudi poskrbeti za zaščito oči pred soncem. Na sliki je njegov pes Fifi.
Smeh ni greh
Dva kriminalca sta sedela v zaporu. Eden je sedel zaradi tatvine ure, drugi pa je ukradel kravo nekemu kmetu. Večkrat dnevno sta se takole zabavala:
»Koliko je ura?« je vprašal tisti, ki je ukradel kravo.
»Čas za molžo!« mu je odgovoril tat ure.
Televizijskemu napovedovalcu so tik pred koncem TV poročil na mizo prinesli listek in glasno je prebral:
»Janez, na kravati imaš madež od špinače!«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
				9			5	
			1		3	2	7	
				6	4			8
			9	1		7	8	4
								5
8			2				1	
								
1		5		8	6			
	3					5		1
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	00
Bit	VV	©©	€€€	O
Dvojčka	V	©©©	€	000
Rak.	¥»¥	©©	€€	0
Lev	V	©©©	€€	00
Devica	VVV	©	€€€	0
Tehtnica	V	©©	€	000
Škorpijon	VVV	©	€€	0
Strelec	V	©©©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€€	000
Vodnar	VV	©	€€€	000
Ribi	VVV	©©	€	0
»Mami, zdaj imam pa tudi jaz moža!« je zaklicala mala Barbara, ko je vstopila skozi vrata stanovanja.
»Kaj res? Kako pa si prišla do tega?«
»Veš, v peskovnikom sem se igrala s fantom, pa mi je rekel: Spakiraj svoje cunje in izgini k svoji mami!'«
Materi z vozički sta se srečali v parku in ob klepetu ugotovili, da sta njuna otroka rojena istega dne. Pa se je ena pohvalila:
»Moj sinko je včeraj že spregovoril prvo besedo!«
»Kaj pa je rekel?« je vprašal otrok v drugem vozičku.
Zidar je padel z odra in se smrtno ponesrečil. Delovodja mora obvestiti njegovo ženo. Gre k njej domov, kjer žena ravno lupi krompir. Delovodja obzirno reče:
»Ali veste, gospa, da se je na Slovenski cesti, kjer dela vaš mož, porušil zidarski oder?«
»Kaj res?«
»Ja, in vsi, ki so delali na odru, so padli z odra!«
»A tako?«
»Gospa, zberite se, vaš mož je mrtev.«
»A ja?« reče žena in neha lupiti krompir. »No, potem bo pa že dovolj krompirja!«
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 31. decembra do 6. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Oče in sin sta v dnevni sobi gledala televizijo. Na ekranu so se pojavile gole plesalke in oče je rekel: »Zdaj pa hitro v posteljo!« »Očka, zdaj je pa še prezgodaj!« se je uprl sin.
»Nič ni zgodaj! Saj vidiš, da so se tete že slekle!«
Žena ima presenečenje za moža:
»Ljubi, jutri potujem za nekaj dni k moji mami! Ali kaj potrebuješ?«
»Ne hvala, to bo zadostovalo!«
»Kaj res niste nič pomislili na svojega očeta, ko ste vlomili v banko?« je vprašal sodnik obtoženca.
»Seveda sem, toda enkrat sem hotel delo opraviti samostojno!«
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
Prireditvenik
Sobota, 3. januar
17.00 18.00
Cirkulane, cerkev svete Barbare, Koledovanje, prirejajo Ljudski pevci iz Cirkulan Razkrižje, pri Ivanovem izviru, predstava na prostem Božična noč
SPORED ODDAJ
TOREK 30.12.
8.00 Oddaja Občine Destmlk 18.00 VIDE0 TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destmlk
SREDA 31.12.
8.00 Kronika Občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Martinova maša
ČE1RTEK 1.1.
8.00 Kronika Občine Dornava 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDE0 TOP 10 odd. 20.00 V objemu šole - odd. 0$ Dornava
PETEK 2.1.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Nedelja, 4. januar
SOBOTA 3.1.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.00 Orfejček 061. del 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDE0 TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
15.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
17.00 Orfejček 061. del
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 4.1.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Martinova maša 10.00 Orfejček 06 2. del 11.00 Obisk v OŠ Videm 13.00 V objemu šole - odd. OŠ Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destmik 18.00 Orfejček 06 2. del 19.00 Oddaja ŠKL
PONEDELJEK 5.1.
8.00 Občina Videm -10 let ljudskih pevk 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Obisk v OŠ Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
Sela, kulturni dom, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi gledališke skupine KD Skorba
Ponedeljek, 5. januar
Ptuj, sejna soba Termalnega parka Term Ptuj, uvodno predavanje za vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), organizira Plavalne zveza Slovenije
Kino Ptuj
2., 3. in 4. januar ob 17.30 Beli pramen: Pustolovščine malega bobra - sinhronizirano v slovenščino (dokumentarni film o živalih). Ob 19.10 Kaj se je zgodilo? - satirična komedija. Ob 21.10 Mamma Mia! - romantični muzikal.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
www.radio-tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
NISSAN ALMERA1.816V	2001	5.700,00	PRVI LAST.	KOV. VIJOLA
RENAULT CLI01,416V DYNAMIQUE	2002	5.190,00	KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,9 SDI	2002	5.490,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
RENAULT MODUS 1,2	2004	7.240,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
OPELA AGILA1,216V	2001	3.800,00	PRVI LAST.	RDEČA
TOYOTA AURIS 1,4 D4D TERRA	2007	14.950,00	PRVI LAST.	RDEČA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDITREND.	2006	14.990,00	SERV KNJIGA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES BENZA140	2000	6.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	9.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
TOYOTA COROLLA 1,6 WTI	2003	8.970,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
ALFA ROME0 1 47 2,0 1 6V15	2002	7.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN.	2002	6.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616V EXPR.	2001	5.950,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,216V AVT.	2000	6.700,00	XSENON	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,416V STELLA	2004	5.850,00	KLIMA	KOV. OLIV ZELENA
PEUGEOT 3061,41	1999	3.120,00	PRVA REG. 2000	KOV. B. RDEČA
SKODA OCTAVIA 1,9 TDIELEG.	2002	6.890,00	PRVA REG. 2003	BELA
RENAULT TWING01,2	2000	2.690,00	SERV. KNJIGA	RUMENA
BMW LIMUZINA 523 ¡AUTOMATIC	1998	4.850,00	PRVA REG. 1999	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,1 i	2004	6.490,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
RENAULT EXPRES. LAGUNA 1,9 DCI	2002	6.700,00	SERV. KNJIGA	BELA
DAEWOO WAGON 2,0 CDX	1998	1.680,00	KLIMA	KOV. BORDO
CITROEN 08 2,2 HDI SX	2005	10.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003	7.490,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
S VINSKI IN HIPOTEKARNII
MO
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.

Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
{Poitulajtz nai na iuztounzm i^&iu!
RADIOPTUJ
tut àpletu
www.radio-ptuj.si
VSAK CCTRTEK OB 20,00 URI
Ji t
POSKOČNIH
... želimo vam toliko optimizma, da ga boste lahko dajali drugim, toliko moči, da vas ne bo zlomila nepopolnost sveta, toliko miru, da boste ohranili jasne oči in smisel za lepoto tistih najbolj vaših trenutkov življenja. Obilo prijetnih četrkov v družbi Orfejčka Vam v letu 2009 želimo Danica, Jože, Luka, Tone in Peter.
REZULTATI ŽREBANJA
v
velike nagradne križanke Avto Serbinek, d. o. o.
v
(objavljene 19.12. v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - paket presenečenja Bojan Gavez, Slovenska cesta 6, 2277 Središče ob Dravi
'T» /m KMs '§7?	¿MŽ
2. nagrada - paket presenečenja Milena Zupančič/ Krčevina pri Vurbergu 2 h, 2250 Ptuj
1. nagrada - paket presenečenja Slavko Patekar, Vodova 3 a, 2250 Ptuj
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade lahko prevzamejo
v
na naslovu Avto Serbinek d. o. o., Zagrebška cesta 85,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
__________________
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
i
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HI$A 1*1 DAR IL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
prejmeta:
Robert Majcen,	
Grlinci 37,2256 Juršinci	
Angela Fras,	
Biš 66/a, 2254 Trnovska vas	
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
18.00
Spomini so kot iskra, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, zopet zažarijo. (Gothe)
SPOMIN
4. januarja mineva osem let od smrti naše drage in spoštovane
Frančiške Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen grob, darujete za maše, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD IOCE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŽE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK CENAa,		OPREMA	BARVA
AUDI AG 3.0 TDI QUATTRO	2004	20.990,00	KOV. ČRNA	KLIMA
AUDI ALLROAO 23,0 TOI Q	2007	55.900,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
BMW SERIJA 3 TOURING: 31B0	2003	11.590,00	SRERRNA	AVT. KLIMA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	9.490,00	KOV. SREBRNA	KLIMA
RMW SERIJA 7:740 IL	2001	11.790,00	KOV. MODRA	DVOJNA KLIMA
DODGE NITRO 2,8 TO AUT.	2007	23.490,00	ČRNA	KLIMA
LANCIA Y 1,4 IG	2001	2.990,00	MODRA	KLIMA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID	2003	15.990,00	KOV. SREBRNA	AVT. KLIMA
OPEL ASTRA KARAV. 2,0	2001	5.290,00	BELA	KLIMA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2000	4.990,00	SIVA	AVT. KLIMA
VW GOLF III VARIANT 1,B CL	1998	1.590,00	VIJOLIČNA	KLIMA
VW PASSAT 19 TDI	2001	7.990,00	KOV. MODRA	KLIMA
VW PASSAT 1,9 TOI HIG.	2005	18.490,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
VW POL01,4 TDI	2006	9.900,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
		
Mali oglasi j		javnosti. Javni razpis je objavljen na | spletni strani občine Markovci www. markovci.si .
KMETIJSTVO		1 DOM-STANOVANJE
PRODAM oglate bale po 3,20 €/ kos. Tel. 031 461 305.
PRODAM dve svinji domače reje, težki 130 in 160 kg. Tel. 041 806 772.
OBRAČALNIK pajek SIP 350 na štiri vretena, mizarsko formatno žago in debelinko prodam. Tel. 041 565 005.
KUPIM večjo količino akacije. Plačilo ob prevzemu. Telefon 041 767 760.
PRODAMO telico v devetem mesecu brejosti, možna menjava za težjo jalovo kravo z doplačilom, ter kupimo jalovo kravo. Telefon 041 263 537.
PRODAM dva prašiča, težka okrog 120 kg. Telefon 031 302 698.
NEPREMIČNINE
HIŠO na Ptuju - Budina (150 m2 stan. površine in 5,2 ara parcele) prodam. Tel. 773 44 81, 772 93 91, zvečer.
PRODAM za nadomestno gradnjo ali manjšo obrtno dejavnost parcelo v okolici Ptuja. Telefon 42 03 160.
Občina Markovci prodaja nepremičnino - stavbno zemljišče v Borovcih v izmeri 1540 m2, namenjeno stanovanjem, kmetijski ali poslovni de-
V NAJEM ODDAMO opremljeno stanovanje v okolici Ptuja. Telefon 041 413 845.
MOTORNA VOZILA
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
RAZNO
Le kaj bi tarnali in se spraševali, KAM bi se v prenočišče podali? V lepi vasici Jurovci pri Majolki se vse dobi, tu te prijazno sprejmejo in v sobe strežejo - zato, turisti, pojdite tja - vam priporoča ZALIKA.
OPRAVIČUJEM se za žaljive besede, ki sem jih izrekla družini Plut Vindiš iz Preclave 2 a, 2273 Podgorci. Sandra Šimenko, Soviče 16, 2284 Videm pri Ptuju.
RADIOPTUJ
tet. a^ietee. www.radio-ptuj.sï
POPRAVEK
pri spominu za Marijo Gregorec.
Pravilno se glasi:
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji poklonite lepo misel, cvet in svečko.
Vsi njeni
Odšla si
in ugasnila v meni vse luči. Praznina, ki si jo pustila, iz dneva v dan me bolj boli. (A. Segula)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Terezije Ambrož
rojene Kolarič
IZ MURETINCEV 66, GORIŠNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, kolektivu Doma upokojencev Ptuj za izkazano pozornost, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter govornikoma za ganljive besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se z lepo mislijo spominjate na njo.
Žalujoči otroci: Majda, Stanko in Bojan z družinami
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš a v srcih naših ti živiš.
ZAHVALA
y
Ob boleči izgubi žene, mame, babice in prababice
Marije Mohorko
(roj. Kores)
Z ZG. HAJDINE 34 (29. 03. 1936 - 19. 12. 2008)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred svete maše, pogrebnemu podjetju Mir, Društvu upokojencev Haj-dina za opravljene molitve in govor.
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi tvoji: mož Stanko, hčerke Marijana, Zlatka in Emica z družinami, vnuki Brigita, Martina, Matej, Dejan, Denis in Nina ter pravnuka Jan in Tjaša
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in večni spomin na te ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice in tašče
Marije Sagadin
IZ STRAŽGONJCE 40
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Iskrena hvala osebju nefrološkega oddelka UKC Maribor za vso oskrbo in podporo njej in nam, ki smo jo hodili obiskovat, g. Peršuhu za ganljive besede slovesa, duhovniku za opravljen obred, podjetju Mir za vse njihove storitve.
Žalujoči: njeni najdražji
SPOMIN
Včeraj, 29. decembra, je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Marija Stojnšek
IZ NADOL 12
Hvala vsem, ki se je spomnite in prižgete svečko na njenem grobu.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Skozi vse življenje boriti si se znal,
a utrujen od bolezni
za vedno si zaspal.
Na tvojem zadnjem domu sveče zdaj
gorijo,
a v naših očeh solze se iskrijo, saj v grob s teboj odšla je sreča, a ti mirno spiš in čakaš na nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata
Leopolda Dajnka
17. 10. 1929 - 21. 12. 2008 IZ DOBRINE 1, ŽETALE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Silkema, pizzerije Aroma, restavracije Gastro in znancem, ki ste nam izrazili iskrena sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala gre g. župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala govorniku g. Krivcu, pevcem iz Podlehnika za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
SPOMIN
3. januarja bo minilo 7 let, odkar te ni več med nami
Martin Ojsteršek
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 113
Čas neusmiljeno beži in celi rane, a lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ostajajo.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, prižgano svečko ali cvetjem spomnite nanj in se ustavite na njegovem grobu.
Pogrešamo te, tvoji najdražji
Druge bodrim, kadar obupujejo ... ... pa sama obupujem. Druge tolažim, kadar jokajo ... . pa sama jočem.
Drugim razložim, kadar ne razumejo . ... pa sama ne razumem. Druge učim, naj ljubijo življenje ... . ker sama ljubim življenje. (Jelka Sernec: "Končno je bil čas ...")
SPOMIN
V dneh, ko se izteka staro in si vsi veseli voščimo vse najlepše v letu, ki nam prihaja naproti, se naš spomin povrne v čas, ko so bili z nami še naši najdražji, ki počivajo na majšperškem pokopališču.
Z ljubeznijo v srcu se spominjamo naše drage stare mame in mame
Cecilije Korže,
moža in očeta
Jakoba Topolovca,
sina in brata
Antona - Zvonka Topolovca
ter hčerke in sestre
Angele Topolovec - Gaži
Obiskujemo vaše grobove, prižgemo sveče, postojimo in se v mislih vrnemo v čas našega skupnega življenja in bivanja. Za vse je bil to vesel in srečen čas.
Vsi vaši, ki vas pogrešamo
jtflfc
www.radio-tednik.si
AKTAL d.o.o.
Industrijsko naselje 14,2325 Kidričevo
Tel.: 02 799 04 30, fax: 02 799 04 31 E-mail: aktal.doo@siol.net, www.aktal.informacija.net
Pf] íí'Jj VrJiiJ kdyJ:JjjJ
cj/j-14 'míAj jíi
Ptuj • Na osemnajsti Orfejčkovi paradi
Osebna kronika

Najboljši glasbeniki v družbi humorja
Kot že 18 let zapored je Orfejčkova parada tudi letos na izjemen način združila odlično glasbo s pravim štajerskim humorjem. Njeno polnoletnost je s svojim nastopom počastilo kar 26 najboljših glasbenikov slovenske narodno-zabavne in pop scene, ki so v dve uri trajajočem koncertu zapeli najlepše skladbe letošnjega leta. Spektakularni glasbeni dogodek je v dvorano Šolskega centra v petek privabil več kot dva tisoč ljudi.
Foto: DB
Prvi so nastopili člani ansambla Štrk.
Rdeča nit Orfejčkove parade ostaja nespremenjena: odlični domači glasbeniki -mesečni zmagovalci lestvic Šopek poskočnih in Pop 7 top oddaje Orfejček na Radiu Ptuj - v kombinaciji z zvrhano mero humorja Luke in Pepija že leta zagotavljajo odlično zabavo.
Glasbeni spektakel, ki ima za seboj že kar nekaj prehojenih poti, ostaja še vedno zanimiv in zabaven. Praznovanja polnoletnosti sklepnega koncerta celoletne četrtkove oddaje Orfejček, s katero je pred 18 leti na Radiu Ptuj začel Luka Huzjan, se je letos udeležilo kar 26 gostov. Orfejčkova parada, ki jo organizirata informacijska družba Radio-Tednik Ptuj in družba Megamarketing, je tudi letos na svoj koncert povabila smetano slovenske glasbene scene. Nastopili so: Igor in Zlati zvoki, Langa, Modrijani, Natalija Kolšek, Mitja Kvintet, Tanja Žagar, ansambel Vrt, Turbo Angels, ansambel Novi spomini, Natalija Verboten, ansambel Cvet, Ela, ansambel Rosa, Manca Špik, ansambel Gašperič, Zreška Pomlad, Maja Kampl, Zapeljivke, Katrca, ansambel Ekart, Sexplosion, ansambel Štrk, Foxy Teens in Stane Vidmar.
Predstavila se je tudi Ptujčan-ka Maja Kampl.
Medtem ko so nekateri nastopajoči stalni gostje Orfejčkove parade, so se drugi na odru Šolskega centra Ptuj letos predstavili prvič. Zraven odličnih glasbenikov, ki so skrbeli za dobro vzdušje, pa sta bila za smeh zadolžena zabavna in inovativna Luka in Pepi - Ljubo Huzjan in Jože Ekart, na odru pa se jima je pridružila tudi simpatična voditeljica Danica Godec.
»Odziv naših poslušalcev vsako leto pokaže, da smo na pravi poti. Letos jih je bilo celo več kot lani, kar je dokaz, da v 18 letih nismo postali dolgočasni,« je o Orfejčkovi paradi povedal Luka Huzjan, ki tudi v prihodnjem letu v Orfejčku obljublja kopico novosti. »Naslednje leto bomo
uvedli nekaj sprememb, naš namen pa ostaja zabavati poslušalce. Tudi na letošnji paradi smo pokazali, da to obvladamo, da nam gre od rok, zato bomo to nadaljevali tudi v prihodnje,« je še dejal Huzjan.
Zlatima pokroviteljema humorja Luki in Pepiju, ki sta sestavni del Orfejčkove parade že vseh 18 let, so se letos pridružile še trgovine Jager kot zlati sponzor in Mestna občina Ptuj ter restavracija Gastro kot srebrna sponzorja.
Danes bo na Primorskem in v višjih legah precej jasno, drugod se bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa tudi večji del dneva, zadrževala megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od-10 do -j, v alpskih dolinah do -12, ob morju okoli 0, najvišje dnevne ocl-4 do 0, na Primorskem okoli 5 stopinj C.
V sredo bo na Primorskem in v višjih legah precej jasno, drugod bo večji del dneva prevladovala megla ali nizka oblačnost. V četrtek bo v severni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod v južni Sloveniji bo rahlo snežilo, ob morju pa deževalo.
Novoletne želje glasbenikov
Ker je letos Orfejčkova parada potekala le nekaj dni pred vstopom v novo leto, so nastopajoči ob tej priložnosti okrasili tudi smrečico, ki sta jo na odru postavila Luka in Pepi, z listki, polnimi lepih želja. Kaj je pisalo na njenem listku voščil in želja ter kje bo preživela novoletni večer, smo vprašali popularno pevko Tanjo Žagar. Mlada, uvelja-
Foto: DB
Energična Tanja Žagar, je zapela veliko uspešnico Če brez ljubezni bi.
Katrca se je predstavila s
vljena, energična glasbenica bo tudi zadnji večer letošnjega leta preživela na odru, saj bo s svojimi oboževalci leto 2009 pričakala v Velenju. »Sicer pa bi tudi v prihodnjem letu rada počela to, kar znam in kar z veseljem počnem: pela,« je dejala simpatična Ljubljančanka, ki upa, da se bodo uspehi nizali vsaj tako, kot so se letos, ko je imela kar 12 samostojnih koncertov. »Za sedaj imam dogovorjenih 20 koncertov, tako da bo najbrž pestro. Sicer pa si zasebno želim, da bi mi v prihodnjem letu začel srček biti hitreje,« še dodaja mlada pevka.
Za razliko od Zagarjeve, ki bo nastopala, pa bodo pevci iz skupine Modrijani novoletni večer preživeli v krogu družine in prijateljev. Potem ko so kar devet let zapored novo leto pričakali na odru, bo letos drugače. Sicer pa pravijo, da si tudi v letu 2009 želijo čim več dosežkov na glasbenem področju, nekateri med njimi pa upajo, da jim bo novo leto prineslo tudi kaj novosti na ljubezenskem področju.
V krogu družine in prijateljev bo novo leto preživela
li dovolj, s katero so zmagali na
Rodile so: Natalija Hu-din, Frankovci 51, Ormož
-	Eleno; Urška Križanec, Gruškovec 108, Cirkulane
-	Buli; Mojca Zidar, Biš 15, Trnovska vas - Julijo; Maja Slana, Kvedrova 3, Ptuj - Julijo; Petra Lah, Orešje 151, Ptuj - Tineta; Sandra Zajc, Mladinska ulica 5, Kidričevo - Luka; Polonca Muraj, Levanjci 2, Destrnik - Tijo Lucijo; Veronika Mihelak, Črmlja 3/b, Trnovska vas - Andraža; Nives Horvat, Kaju-hova 11, Kidričevo - Lano; Marjeta Lovrec, Novinci 4, Vitomarci - Loreno; Maja Fabjan, Podboč 2, Polj-čane - Miha; Jelka Her-gula, Sodinci 10, Velika Nedelja - dečka; Barbara Koletnik, Cerkvenjak 35
-	Lauro; Katja Kolednik, Pohorje 35, Cirkulane -Rubi; Tea Voršič, Pavlovci 15/a, Ormož - Saro; Nataša Šmic Vidovič, Maistrova ulica 20, Ptuj - Niko; Anita Prapotnik, Brdnik, Pohorska ulica 14, Zg. Pol-skava - Jana; Dijana An-želj, Ulica 5. prekomorske 11, Ptuj - Marka.
Umrli so: Neža Hajnal, rojena Pernek, Majšperk 41, rojena 1925 - umrla 17. decembra 2008; Katarina Skrbinšek, rojena Šic, Zgornja Hajdina 95, rojena 1929 - umrla 21. decembra 2008; Leopold Dajnko, Dobrina 1, rojen 1929 - umrl 21. decembra 2008; Marija Mohorko, rojena Kores, Zgornja Hajdi-na 34, rojena 1936 - umrla 19. decembra 2008.
Poroka - Ptuj: Robert Pleteršek, Cesta na Haj-dino 1, Njiverce, in Lidija Škrila, Cesta na Hajdino 6, Njiverce.
tudi Ptujčanka Maja Kampl. »Sicer pa si želim čim več nastopov v prihajajočem letu, v načrtu pa imam tudi snemanje pesmi za tujino,« je o svojih željah povedala Kamplova.
Tudi pevka Ela si v letu 2009 želi uspehov na glasbenem področju, med drugim tudi na festivalih, ki se jih namerava udeležiti v prihajajočem letu. »Želim si predvsem veliko zdravja, sreče, ljubezni in uspehov na glasbeni poti. Vsem bralcem pa želim v novem letu vse najlepše, naj se jim uresničijo vse želje,« je svojo novoletno željo zaključila Ela.
Dženana Bečirovič
festivalu Z glasbo do srca.
Pusti mi pesmi so zapeli Modrijani zmagovalni valček letošnjega festivala Slovenska polka in valček.
Napoved vremena
Foto: DB
Foto: DB