XVII iitnlk.
V Gorici, 25. februvarja 190!).
8. številka.
lufcajavsaklatitek Ainii p»poI4ns Saknpfai m ni-N« Mtfnmkavaoi »basa a« u ipn
fcaia liata icata ta sala I»ta 4 kron* n Iti lata I krom. la ««■] pvanotns ■n «Je lat« • utone, ca fsi tata F. 160 Xa MaastUe fa eena fiihi II, a Inji *«talo iiraa Avstriji 6 L
Bakaptaaipiajaaaa JpMfcaBatoma"
42mr
»V* V
—v ..
Naročnino in ra-inaiiila e pr i*j cina upramiStvo, Gorica Semi-ni9ka ulica it. 16. Poaamezne Ste^ Tilke i« prodajajo t tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti metinem Trtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakem bregu (Riva Corno) it. 14. po 8 vin.
OglaBi in poslanice •e računijo po petlt ah i n sicer: de se tiska en krat 14 t, dvakrat 12 t., trikrat 10 t. Večkrat po pogodbi.
iadajatelj In odgovorni urednik: J. Vimpoliek t Gorici	Tiaka	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukeiič)	v	Sorici.
Beseda višjega pastirja.
Paitiraki liat, ki ga ja iidal prevz-?Utoni knezo-nadikc f za letošnji postni fiaa, je obiiren. Iz njrga hočemo ta posneti nekaj važnih misli.
V	uvodu pravi prevzvišeni knrzo-nadikof, da hoče kot nadpaatir in uče-nik govoriti viem vernikom na irce v čast Božjo in »veličanje dni. Žito se takoj v prvem odstavka pastirskega liata dotakne tistega apraianja, ki ni m mora kiti vsem najbo j na ircn, namreč vzgoje naie mladine. Z« mladino moramo pred vsem skrbeti, ker kdor ima mladino, ta ima prihodnost. Vedeti je treba, dn brez verske podlsge in brez Bjga ni mogoča dobra vzgoja in ni mogoče zboljianje žalostnih družabnih razmer. „Drugega temelja nihče ne more vložiti raza n tegs, ki je vložen, kateri je Kriitns Jezus", kliče sv. Pavel.
Pred vsem so za .vzgajanje mladine poklicani starii, ki morajo ikrbeti za dnšno in telesno korist, časno in večno blaginjo svojih otrok. Žal, da se dobe tndi slabi starii. Maogi stopajo v stan sv. zakona zelo lahkomiselno, brez potrebnih zmožnosti in sredstev. Marsikateri so že v svoji mladosti vsled grelnega življenja zgubili telesne in dnine moli, zapravili denar in premožeoje, in ko so enkrat oženjeni, nadaljujejo slabo življenje. Kako bo tak zakon srečen in blagoslovljen? Kar se tiče časne sreče otrok, naj starši skrbijo, da se otroci Jpriuče kakemu rokodelstva ali obrti in da hodijo pridno ▼ iolo, da jim bo mogoče pozneje polteno po stanu živeti in se vzdržavati. Zlasti pa treba skrbeti, da se otroka.
LISTEK.
Zadnjikrat o sliki sve-fogorske N. B.
Ni ie do'go tega, ko smo v tem lista omenili, da se puikar Gyra pontš* z nekimi listinami, iz katerih, kakor pravi, se dA posneti, da je njegova slika, predstavljajoča avetogorako M. B. prava in prvotaa, ta pa, ki je na Sr. Gori, da je podtaknjena. Pozvali smo g. Gyro, da naj le pride na dan 16 svojimi dokumenti, in potem tudi mi nastavimo revolver in bo pokalo na vse strani. Toda Gyra o avojih listinah le besedice več ni zinil, ker jih ni imel, vendar je pa prav po pregovora: .Kdor v jamo leti, se za robido loviu, le ie dalje vil in vil, da bi za autentičnost avoje slike kaj izvil, pa vse zaman. — Zapisnik, narejen z goapo pL Matičevo, roj. Mihelič, je bil zanj
vcepi Ijutezen do molitve in strah Bjžji. Materna vzgoja je podlaga časne in večne sreče. Stariem naj pomigajo tudi učitelji. Učiti treba otroke ponižnosti, ubogljivosti, latajevanj«, delavnosti, dnevnega reda, natančnosti, pridnosti, varčnosti, čistosti, molčečnosti in drugih kreposti, ki so kinč mladih ljudi. Tudi pri pripravi prejemanja sv. zakramentov naj bodo starii svojim otrokom dobri svetovalci in pomočniki.
0	ljudskih iolah pravi prevzvišeni knezc-nadikc f: .Starii morajo poiiljati ' svoje otroke v kričanake iole ali pa jim j preskrbeti doma dobrih učiteljev. Kaj pa,
• če ao iole alabe, če so nevarne kato-■ iiikemu miiljenjn in življenju? Če bi t kaki ljudski ioli res bila vera ali nrav* noat otrok v veliki nevarnosti, tedaj bi atarii ne ameli otrok poiiljati v take Pole. RajSe treba vae krivične kazni pretrpeti, kakor pa dopustiti, da ae od Boga jim izročene duie pogubijo. Sicer pri nas ni ie takih iol ; če bi ae pa hotele vpeljati, bi morali kričanski starii zediniti ae in to preprečiti z vsemi postavnimi aredatviu.
Prevzviieni knezo-nadikof govori dalje o naii mladini na srednjih in visokih iolah. Nevarnosti, v katerih se nahajajo dijaki po mest h, ao velike. Naj skuiajo torej starši izročiti svoje sinove kakemu dobremu kat. zavoda ali vsaj dobri in polteni kričanski družini. Večkrat se zgodi, da zdravega in dobrega dijaka sltbj stanovanje in njega po-hnjiljivo obližje popolnoma pokvari. — Starii naj opominjajo svoje sinove, da naj stopijo v kako katoliiko dijaško društvo ali kongregacijo, da naj večkrat prejemajo sr. zakramente itd.
prvi pok, ki mu je moral jako neprijetno zazveneti po uieaih. Iz tega zapisnika je namreč docela razvidno, čiga»a je bila poprej slika, kolika je njena umetniška vrednost, kdo jo je slikal, kdaj in kako je postala Gyrova last.
Pred kratkimi dnevi se je pa, hvala Bogu, posrečilo zailediti v nadikcf jakem arhiva dva inventarja svetogorskega svetišča. L Jen je datiran z 2. junija 1808, in je bil sestavljen dobrih 14 dni po smrti Jož« fa pl. Gironcoli, ki je bil prvi vodja svetr gorski potem, ko je bila 29. sept. I. 1793 zopet odprta božja pot na Sv. Goro.
— Drugi inventar je pa z dne 17—20. decembra 1817. V tem inventarju ae pod točko 17 bere:
„Eaa slika, predstavljajoča podobo svetogorske M. B. s pozlačenim lesenim okvirom, katera ae nahaja v Gorici.-
To je nov, glasan pok za g. Gyra I
— Pa to ni ie vse. Nai junak naj nastavi uiesa in naj poslaia dalje. — Plemenita
Najbolj pa vpliva ra nedolžno mladino dober vzgled. Žito naj dajejo starši in vzgojeva!ci pred vaem dober vzgled. Paziti je tudi na časnike. Večkrat dajo starii slabe časnike, ko so jih prebrali, svojim sinovom in hčeram. Kaka nemarnost in lahkomiselnost ali pa brezvestnost je to I In koliko je dandanainji slabih časopisov in knjig, ki se raziirjajo mej mladino I Temu nasproti morsmo rsziirjstl dobre krščsnske knjige in časnike ter ustanavljati ljudske knjižnice vsaj po večjih krajih. Madi rod želi poduka in zabave; če je ne najde pri dobrih drnštvib, pojde pa k slabim.
Prevzvišeni knezo-nadikof priporoča dalje društva za mladeniče in mladenke. Radi kakih pregrfeikov v teh društvih ne smemo obaojati druitev samih, ki so nekaj dobrega. Mladina zbrana v druitvih 4irca .priložnosti priti na kriva pota, da i se pokvari. Nevarnosti in slabih prilež- ; noati za mladino je čedslje več. Neči- > stost in pijančevanje se straino iirita med mladino. Boj zoper alkcho’, posebno zoper žganje, ki je umorilo že toliko in toliko mladeničev in mož, je potreben, j Abstinenčna drait*a so zelo priporočljiv*. Če bomo trezni, zmerni, delavni in varčni, bo tudi nai narod napredoval in obstal.
Prevzviieni kneio-nadškcf se obrača z Ijabeznjivimi besedami do mladeničev ; in deklet. Nsša av. vera ne zahtova od mladine le pobožnih vaj, mrtvičenjs, pre- ! mišljevanja, žalovanja, ampak dovol;uje tudi polteno veselje, poltene zabave, veder ameb, veselo petje, glaeb j, igre, telovadbo itd. Žtlodno bi bilo rea, ko bi se mlad človek ne mogel veseliti brez greha. Naj pokažejo naši mladeniči v
rodbina Groccoli v G rici je te dni na-ila oporoko svojega aorodnika, gori omenjenega Bvetogi rskega vodjs, ki je po- 1 novljeno bežjo pet stanovitno in previdno vodil do sto,e smrti 14. aprila 1808. Oporoka tega vrednega dohovnika je datirana z dne 16. maja 1804 Med drugim se nabaja ta-le točka:
„Ker i ir & rn v hiši, kjer stanujem, tukaj v Gorici, podobo avetogor»ke M. B. na deaii, ki jo je spretna roka zvetto posnela po izvirniku, kateri je gori (t. j. na Sr. Gori), zato cdrejam in hočem, da naj se ta po s n e tek — ko pi ja — takoj po moji smrti ponese na oni Sieti kraj, kjer naj se a posebno akrb-Ijivoatjo hrani v shrambi v ta namen, da se v alučaju, ko bi sedanja alika razpadla ali ae poikodovala, ž njo zameni.-
Zdaj ima menda g. Gyra zadosti. Iskal je tako dolgo, da jo je prav polteno izkupil. Oii inventar in še celo ta oporoka, to že ni več pok revolverja, ampak
djanja, da je naša sv. vera tudi v tem oziru prava in človeku koristna.
H konca kliče prevz. knezonadikof ataršem in učiteljem:	nVam,	kričanski
atarii in učitelji, Vam je izročil Bog v vzgojo duio in telo nedolžnih otrok, odreienih s krvjo Kristusovo in posvečenih od sv. Daha. Vi ate namestniki Božji, od Vas bo Bog enkrat terjal račun od Vam izročenih dui. 0 da bi razumeli svojo nalogo in odgovornost, da bi spoznali, kako resni ao časi I Najboljia dota, ki jo morete dati svojim otrokom je dobra in krščanska vzgoja, v kateri se družijo ljubezen in ostrost, miloba in resnoba, ki zajema iz sv. vere svoja načela in moči!
Tako opominja naš višji pastir v letošnjem pastirskem lista. Naj bi Njegove besede našle rodovitna tla I Čas je, da začnemo skrbeti za mladino. Saujmo mladinska druitvt, da zavarujemo nedolžnost, treznost, čistost in pcitenje naših mladeničev in deklet. Naj bi letošnji pastirski list vzbudil novo delo za org a n i zac i jo n a-ših fantor in deklet in za pomlajenje k rščanskega ži v Ij enja na Goriikem.
Politični pregled.
Politični položaj.
Nas notranji politični položaj je že vedno jako kritičen in popolnoma nejasen. Pogajanja barona Bienertha s češkimi in z nemškimi strankami v svrho, da bi se sklical češki deželni zbor, so se izjalovila. Glede sklicanja državnega zbora ni še nič določenega. Govori se pa, da bode sklican okolu
je prava bomba, ki bo je pred njim razletel*. To je bil reu grom in strela!
S ika, ki jo ima zdaj g. Gyra, je bila torej last prveg* svetogorskega vodja Jj-ž f» pl. Gironcoli. Prav to sliko je blsgi rajnik volil metognrskema svetišču.
Odkod je pa G roncoli to sliko dobil? Kakor so slišali njegovi sorodniki, imel je sorodnico, ki je bila redovnica Klarisa, in ta je to sliko napravila. — Kako lepo se »se ujem«! Predzadnja lastaica te alike gospa pl. Maličeva je iijavila, da je ta slika delo neke nune, in zlaj to še natančniia potrjuje plemenita rodbina G<rooco| jeva.
Utegnil bi pa zdaj kdo vpraiati: Kako ae je pa izpolnila volja te»tatorja?
—	Mi ai stvar ratlagamo tako-le : Z dvornim dekretom 15. f-br. 1809 — torej ie ! ne leto po nastopa Calottija, je bilo os-krbniitvo svetog >r«kega jerkvenega premoženja izročeno trem ključarjem, poštenim meščanom goriikim.
(Konec pride.)
polovice prihodnjega meseca. Ali hode za-mogel delovali, ali pa ne, tega danes že nikdo ne ve.
Položaj na Balkanu — zboljšan.
Veleti le nameravajo Srbiji notifioi-rati, da ne bodo podpirale zahtev po teritorialni kompenzaciji, pač pa akuiale kolikor mogoča ie zavzeti za Srbijo pod pogojem, da mirnje. Srbija ima počakati, kaj odločijo veleiile ali na konferenci ali kako drugače. Raška vlada noče nikakor vojake, zlaiti, ker jo je Nemčija opozorila, da bi v ilniajn vojake imela tadi z njo račanati. Tndi ni rea, da bi bila Ru-sija velevlaitim »poročila, da hoče Srbijo v slučaja vojake podpirati. Ras je le, da Riuija v svrho mirne poravnave predlaga zopet konferenco, — li visokih av-atrijikih vojaških krogov se poroča: Srbiji se nltimatam le zaradi tega ie ni podal, ker hoče naie aananje minister-atvo počakati, kakine lijave poda novo arbako mlnisteraivo. Na vsak način pa bo Avstrija preprečila, da bi ae Srbija oboroievala.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i ro t i š č e ■;
P. n. županstvo Skrilje 10 E, meatno županstvo Sr. Križ 50 K, Ana Keber 3 K, A. M. 10 K, Alojzij Novak, župni upravitelj 1 K, Kriikof Tomšič, kaplan 4 E, Cecilija Jamiek v Gorici 1 K, Brnmat Marija, Renče 30 v, Bregant Mirija v Gorici 1 K, Vidmar Anton, Polje 30 v.
Bog poplačaj stotero I Vae v boljio bodočnost alovenakega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L
Za „SIov. krič. soc. zvezo": Vnga Ciril Metod, stolni vikar 10 K, Jernej Kopač, avečsr 20 K.
Novice.
Poročil ae je v Ljnbljani pri Sr. Jakoba g.Alojsij Valentinčič, posestnik na Kozarščah it. 10 z g.čno Cecilijo Štrukelj iz Idrije ob Biči. Novopo-ročencema vse najbolje!
Novi reSitelj kmeta. — Lansko leto sem Vam z velikim kmečkim glaaom zanpil: »Kmetje I Postite oralo in izobra-znjte se.“ In danes se Vam zahvaljujem, da ste me ubogali. Pred nedavnim časom je bilo v naii občini z blizo 200 družinami nad 40 kmetov. A danes jih je komaj 16, in ie teh upamo kmalu polo-
LlSTiiK.
I	—
Mlin ob Nadiži.
Idila. Spisal Jas. KoSanov.
(Dalje.)
IV.
»Z Bogomu, se je poslovil Mihs, prijel za kljnko, odprl vrata ter jih oprezno zopet zaprl. Župnik je ie poslaial trde korake, in ko je bil mlinar ie na ceati, je začel misliti o čadnem dogodku.
»Res, v naiem kraja se ie ni pripetilo kaj takega". Tako je zaključil avoje premišljevanje, vzel brevir in začel moliti hodeč po sobi. —
lilinar pa jo je mihnil po bližnjicah proti doma, hoteč čim prej povedati ženi, kako je opravil.
Med potjo je srečal vaičanko, ki se je vračala iz mlina z mehom na glavi in ga vstavila:
„Kako ps je bilo pri 'župnika, kaj je rekel?* a glasno je odvrnil: „K»j naj reče; povedal aem mu,kar aem imel in nazadnje mi je rekel, naj pa mi akrbimo za otroka.*
vioa odpade. Ti-ie že zdaj ne bodo mogli niti polovioo naie zemlje obdelavati in posejati. Zsto pa beremo timbolj »Kmečki glas*. To Vam je napredek I Dragi mojil Oralo pa naj tam stoji, naj tam trohni. Mi ne maramo več sanj. S tj imamo časnike — pa prašen želodeo. Zato pa upamo, da nas bo cela goriška dežela posnemala, ker mi ae požlaht-nujemo za v Šjmpetor k mitnici. Živela kmečka atrankal Daber tek Franko & Compagni I Kmečki voditelj.
Shod »Kmečke zveze", ki je bil napovedan sa 28. t. m. dopoldne v Cerknem in popoldne v Olaležo, ae ne bo vriil radi nenadnih aaprek. Najbrže ae bosta shoda vriila prvo nedeljo v marcu. Odpovedana je tudi revizija telovadnega odaeka v Cerknem, ki bi ae morala vršiti 27. t. m. (Ko je bila priloga, kjer ae nahajajo cerkljanake novice, ute tiakana, amo dobili to poročil). Ur.).
Nove knjige- — Priporočamo ale-deče knjige, ki se naroče v »Katoliški bnkvarni" v Ljubljani:
1. Velik Moment, politično razmiiljanje ob veselem preobratu v^de-želi Kranjski. Cena 40 v.
2. Paajeglavci, zgodovinska povest, ki jo je izdala „Ljudska knjižnica v 8. aveaku. Cena 1 K.
Čaatiti duhovščini priporočamo „Duhovnega pastirja", ki ga izdaja č. g. Alojzij Stroj a aodelovanjem več duhovnikov. List izhaja 2e 26. leto.
— VojaSki nabori. Kakor čitamo v listih, se letošnji glavni vojaški nabori ne bodo vršili v marcu in aprilu, marveč kasneje.
— Obesil se je v Fari dne 19. fsbr. nek Leopold Cia tel lan.
— Hud mraz imamo v Gorici in tndi po deželi kakor celo zimo ne. Mrzla burja brije. Vse se stiska pod suknje in v gorke sobe. Nekaterim mlekaricam je mleko zmrznilo. Voda po hliah zmrzuje.
Mesine novice.
m V S. K. 8. Z. bo prihodnji torek, 2. marca ob 8h zvečer predaval dr. J. Dermaatia o driavljanskih pravi-aah. Somišljeniki, prihitite v obilnem števila k zanimivemu predavanja.
m Postni govori v cerkvi sv. Ignacija bodo, kakor navadno, vsak petek ob 7. uri zvečer. Imel jih bo č. g. Ciril Vuga, komi vikar stolne cerkve. Upati in želeti je obilne udeležbe, saj so to edini slovenski postni govori v Gorici.
»Saj vam ne bo težko, dragega že tako nimate. Pa z Bogom 1“
In ločila ata ae.
„Dolgo časa si ae mudil v vasi*, ga je sprejela Neža. »Kako ai napravil?* .Dobro je šlo. Prvo ti povem, da je dete krščeno. Imenuje se R)žica. In še to jo zapiaano na papirju: »Kdor dobi dete, naj akrbi zanj; ne bo zabljeno." Žapnik je rekel, da ga lahko obdrživa mi dva. No in drazega ni bilo. Kaj ai že potroaiia tam v Brega?* je prašal Miha kot skrben gospodar.
.Je že potroieno. — Dobro, da je rekel žapnik tako. Lb jaz ne bom mogla sedaj toliko iz hiie. Pa bo žs kako."
Mož je slekel jopič. .Do poldne grem ie tja v Breg, da končtm, kar mi je ie ostalo. Ko pokoaim, atroaim že aam, ni potreba, da prideš ti. Skuhaj kotilo, pa na otroka glej." la odiel je v Breg. Neža pa je prinesla krompir in ga začela atrgati.
♦
• #
„Vei že ti, kaj ae je zgodilo pri mlinarju ?*
.NIČ ne — ae je začudila Ziplo-tarca, klepetavo ženiče in jedva čakala, da izve novico.
m Nemški postni govori bodo v tem letu zaporedoma od 1. aprila ob 5. in pol zvečer v cerkvi Sv. Ignacija. Imel jih bo č. g. Emil Volbert iz D. J. Kdor je nemščine zmožen, naj le prihaja I
m Električni tramaj v tiorioi je končno vendarle izročen javnemu prometu. V četrtek ae je končal komiaijski ogled, katerega so ae udeležili mestni inženirji, inženirji danajake električne dražbe, ki je napravila električno cestno želesnioo ter zastopniki političnega ob-laatva. V četrtek avečer ae je podpiaal aapianik, a katerim ae je dalo tramvaj-akemo konsorciju dovoljenje, da ame opravljati svojo redno službo. Zrečer ae je gnetlo občinstvo v tramvajskih vozo-vib, ki ae je vozilo po mastu. Tadi ved Slovencev in Slovenk smo videli nže prvi dan ae voziti z električnim tramvajem.
—	Sprevodniki ao iakljnčno laike narod-noati, enako tramvajski konaorcij, znamenje torej, da konaoreij ne mara, da bi ae tadi Slovenci vozili a tramvajem. Kar je vae tako laško preakrbljeno, bi konaorcij aploh ne arnel aprejemati alovenakega občinatva v tramvajske vozove. Tega pa seveda ne bo atoril, ker Lahom diši alovenaki denar kakor laški. Slovenci ae bodo vozili, Lahi ae bodo pa amejali. To je pokazal nže prvi dan.
m Nevarno je obolela mati voditelja goriškega okr. glavarstva na-mestništvenega svetnika grofa Henrika Attemsa,grofica Jjžefa Attems.
m S samokresom namerjenim proti prsim svojega brata Alojzija Ziani je po 10 letih Franc Ziani v torek zjutraj pozdravil istega. Franc Ziani je bival 10 let v Parizu, na pustni torek se je vrnil v Gorico in se podal k svojemu bratu, ki ima trgovino nasproti ljudskemu vrtu. Skočil je v trgovino in nameril samokres nanj. V tem hipu pa pride v trgovino neka Zakrajšek, ki je streljanje iz samokresa zabranila. Napado-valca so aretirali.
Iz goriške okolice,
g Iz Dornberga. — Šele pred Mirnejšimi dnevi je pričelo naie izobraževalno društvo delovati in že nam je t. m. priredilo lepo predavanje in aabavo, lahko rečemo podučno in kratkočasno veaelioo.
Gospod predaednik Jos. Mrevlje nam je v poljudnem in zanimivem govora podal sliko izobrazbe Slovencev od po-četka njih bivanja v sedanji domovini pa do današnjih dni, torej od leta 100 pa do sedanjega časa.
Kranjčevka, žena, katero je arečal mlinar na poti, je začela na dolgo in široko praviti o detetu, ki ao ga naiii mlinarjevi tam ob Nadiži. Med njenim pripovedovanjem ae je Zaplotarca čudom čadila in bila v aren vaa vesela, da je le nekaj novega, o čemur bo mogla govoriti. Bila je namreč ena onih žensk, kot se nahajajo v slednji vaai. Brusila je ob vaakem najmanjiem dogodka avoj jezik in delala iz komarja alona.
In tako se je zgodilo, da se je ta novica bliskoma razširila po VNsi in vzbudila kamor je prišla občo pozornoat. Mnoge vaščanke ao nalašč napolnile mehove in nesle v mlin. samo da bodo videle najdenko in zvedo kaj natančnejšega.
Elen pa je bil, ki ni hotel popra-ševati po otroka in se je rad izogibal govorenjn o tem predmeta. Hitro, ko je čal Žanič o najnovejiem dogodku, je za-alotil nekaj in ta slutnja ga ni hotela zapustiti. Spremljali ga je povsod in mu ni dsla miru. Slntnja pa je bila: »Ksj, če je to dete tvoje?*
Kar ga je objemala ta alutnja, je poatal ves drugačen. Tovariii financi pa ■o ae mn amejali: »Kot te je vendarle preustrojil !*	(Dalje pride.)
Dragi govornik g. dr. Frd. Hojo ni govoril o kigieni, kakor je bilo prvotno pomotoma naznanjeno, ampak o pijanost in laži, ter nam je na podlagi atare historije dokazal, da alkohol in laž napravljata ne le posameznim osebam, ampak celim narodom neizmerno gorje, čestokrat propad in pogin. Vnema posln-lalce aa treznost in resnicoljubje, kajti ti dve čednosti napravljata človeka telesno in duievno zdravega in pa značajnega.
Pesmi ata se peli dve in aicer Volaričeva »Divji rožioi". Pele ao jo naia dekleta-pevke ubrano, da so žele obilo pohvale in priznanja. Kraa&a je bil moški zbor i Aljažovo »Na dan1*. Le ie vočkrat naj nas razveseli a kako novo tega imenitnega akiadatelja. Deklamovalka Gregorčičeve „V pepelnični noči" je svojo nalogo tako gladko in z občutkom izvršila, da je bil maraikateri do aolz ginjen. Zt tem ae nam ponudi lep prizor. Na oder atopi 9 deklet. Srednja med njimi je »Slovensko dekle*, drnge tovaršiee pa predstavljajo raane neslovanske narodnosti v Avstriji.
Praia jih alov. dekle, čo ame .Slovanka biti, in potem, ko dobi različne odgovore, da in ne, ji Avatrija prijaano rače: »Ti amei, da, ti moraš Slovenka biti, ker ai moja zveata hčerka. Na to pa pozove dekle, ki predatavlja katoličanko, tovar-šice k apravi, mira ia edinosti. Naj že vendar enkrat zavlada v Avatriji ljubi mir in aloga, bodimo ai toraj dobre po-seatrime, zvesto vdane veri, doma in ce-aarja. —
Tedaj ai sežejo vse prijazno v roke ter krnpko zaorijo in zapojo: Vae za vero, dom, oeaarja.
Konečno je napravil veliko ameha mladenič iz Saksida, ki je atopil na oder amešno opravljen ter je oponašajoč vinskega bratca in veseljaka opeval in proslavljal žlahtno vinako trtico in rajno vince z raznimi narodnimi popevkami in prialovicami. — Če pomialimo, da ao imeli sodelovalci in sodelovalke sa to ve-selioo skrajno kratek čas — le 14 dni, nekateri le samo 4 dni, moramo reči, da ao v resnici ne le pridni, ampak selo zmožni za vsako vežo veselico. Hvala vsem, še posebno pa pevovodja ia orgz-nista, ki se je za veselica vsestransko veliko trndil.
g Števerjan. — Zopet nam je preskrbelo naše »Katol. bral. društvo* lep dan. Lepo veselico z najmnogovrst-nejšim, krasno vspelim vsporedom imeli smo pustno nedeljo, — in kar je glavno „brez plesa.* Prepevala sta nam 2 pevska zbora, naš domači možki zbor in spodnje-cerovški mešan zbor. Žela sta oba zasluženo hvalo. Med igrami nam je najbolj ugajal »Vaški skopuh*, posebno skopuh sam, pa tudi vsi drugi igralci te in ostalih prizorov so izpolnili kaj dobro tudi težke svoje naloge. Le kmalu zopet kaj! Da ne dopadajo naše veselice liberalnim našim agrarcem, nam je znano, nismo pa mislili, da so v svoji mržnji do nas tako zlobni in da se poslužujejo grdih natolcevanj. Zato mogotci jezik za zobe, če nočete, da vas pokažemo svetu take, kakoršni ste v resnici. Naše potrpežljivosti zna biti kmalu konec.
g Umrla je v Št. Andraža v četrtek 18. t. m. po kratki bolezni zelo priljubljena in spoitovana goapioa Francka Nanut, v 22. letu avoje atarosli. B.la je ves čas avojega življenja marljiva ia lepega vedenja. Pogreb se je vriil v soboto popoladne pri obilni udeležbi občinatva. Lahka ji bodi zamijal Naavidenje nad zvezdami 1
g Umrl je v goriiki bolniinlci v pond. pop. Andrej V i d e v č i č iz Rupe, 73-letni samec. S pridnostjo in varčaostjo ai je nabral lepo avoto denarja Ur ae apomnil v avojl oporoki »Slov. airotiiča1*,
»Alojzijevišfia*, »Šolskega doma*, domačih ubogih itd. Pogreb je bil v sredo is bolnišnica namiljenih bratov na pokopa-liiče v Rapo. Veledatnema dobrota ika večni mir in pokoj !
K Sestanek udov Sodalltati* ss. Cordis Jesu, za ločuiško dekanijo bode v Kojskem dne 3. marcija ob 2. uri popoldne.
g Grgar. »S. k. izobraž. društvo* v Grgarjn je imela na Srečnico svoj prvi redni občni zbor. Volili smo novi odbor. Isvoljeni so: Balin Jožef, prede., Ant. Vodopivec, tajnik, Frano Solič, blagajnik. Odborniki so ie: D >ljak Fr., Balin Fr., Valantič Iv. Vse naie vasice imajo svoje zastopnike v odboru, samo Lovioa nel Zakaj?... — Ustanovili smo 3podružne čitalnice in sicer v Vaai, v Zagorju in v Dola. Glavna čitalnica ima 15 časnikov, podružnice pa najpotrebnejie. — Nabrali smo za drnitveno zastavo ta dan 68 K. Skopaj je sedaj nabranih 170 K.
g , Velik požar. — V sredo popoldne okolo 2. nre je naznanjal zvon v Batah žalostno vest, da gori. Gorelo je v Dragovicah pri Batah. — Peiar je npepelil dvema kmetoma: Petrn Homar in Valentina Fabjan njnna doma. Reiili so le živino in goli život. Ogenj se je bliskoma raziiril in le brezvetrn se je zahvaliti, da ni zgorela cela vas. Pohvaliti je treba gasilce, ki so nenmorno delali do trde teme in celo ponoči. Brez Batčanov, Svetovcev in Ravničanov bi bilo Dragovice danes knp pepela. Škode je približno 10.000 K. Zažgali so otroci izpod 6 let. Stariči, skrijte nžigilics
g Nevarno je obolel preč. gospod J os. Golob, knrat v Podgori. Priporočamo ga sobratom v ptbožen memento I g V Solkanu se je vriila v nedeljo veselica, katera je privabila mnogo ljudstva. Dobili smo o veselici dopis, katerega priobčimo prihodnjič.
g »Katoliško slovensko izobraževalno društvo" v Solkanu, izreka naj-toplejo zahvalo v prvi vrsti gospodn županu Antona Mozetič za brezplačno prepustitev veseličnih prostorov. Zahvaljuje se vsem, ki so preplačali vstopnino, posebno pa vsem sodelujočim članom in članicam, ki so bodisi s petjem ali pa
i	na kak drag način pripomogli, da se je veselica tako krasno sponesla.
Odbor.
Iz ajdovskega okraja.
a Z V'psvske. — Govori se, da mi-•slijo premestiti sodnijo in davkarijo iz Ajdovščine v Pale, vsaj začasno, dokler ne sezida Ajdovščina primernega poslopja v trgu. Poslopje, kjer so zdaj uradnije, je neprimerno. Lastnik bi sicer vse predelal in popravil, pa le proti neprimerno viši najemnini. Tega pa erar ne mara. Ako je najemnina moderna, naj bo tudi hiša moderna. Zato se priredijo v Palah prostori nekdanje pivovarne za c. kr. okrajne uradnije. Druga poslopja se preuredijo v elektrarno in druge tovarne. Uradi v Palah bi bili za prebivalce do-lenjega konca ajdovskega okraja še bolj neprikladni!
Zdi se, da je zdaj že sklenjena stvar, da bodo uradnije v Palah. Če je tako, vendar ne sme tako ostati. Uradi pač morajo biti kolikor mogoče v središču okraja, ne pa na skrajnem koncu. Prepričani smo, da se bo ajdovska občina na vse kriplje zato potegovalo, da uradnije zopet priklene na občino. Prav ima, da se potegne za korist svojih Občinarjev. Prav bi pa tudi bilo, ko bi se drugi potegnili za korist celega okraja, da bi ne bilo treba n. pr. iz Črnič, Batuj, Rihenberka, Šmarij, tako daleč iskati pravico in plačevati davke, ter izgubljati čas in denar.
Središče goriške Vipavske je pri Rebku na Goričici. Vemo, da bi gospo-
dar pri Rebku drage volje oddal hišo v primerno prezidavo; mogoče bi tudi bilo, da se vse dolcnje občine združijo in se-sidajo na Goričici novo poslopje. Zakaj bi pa vlada sama ne sezidala prostore uradnijam na kraju, ki je najbolj prikladen. Govorilo se je tudi že, naj bi se sodnijo premestilo v Sv. Križ, ki je go tovo prikladnejši kot Ajdovščine in radi prometnih sredstev tudi primernejši kot na Goričici. Ako uradnije koristijo Ajdovščini, gotovo bi ne škodile Sv Križu.
Zdaj je čas, da se zganejo vse občine, ki jim je ta reč mar, ter se potegnejo za to, kar je primerno njihovim prebivalcem. Več oči, več vidi! Ni treba, da bi se tu začeli prepirati za svoje lastne koristi, ampak vsak naj pove svoje mnenje, nazadnje se vendar lahko zedinimo. „Ktnetske zveze" naj pa store svojo dolžnost!
Začasno premeščenje c. kr. uradov iz Ajdovščine v Pale je ljudi zelo razburilo. Če so že do zdaj zamogli uradovati v neprimernih prostorih, zakaj bi ne mogli še ta kratki čas, dokler ne bo rešeno prašanje, kje naj se ustanovi sodnija. Zaradi neprimernosti prostorov se pritožujejo le uradniki, ljudstvo se pa pritožuje radi oddaljenosti sedeža uradov. S tem, da se nastanijo uradi v Palah četudi le začasno, se ugodi želji uradnikov, ki bodo imeli v Palah vse udobnosti letovišča; ljudstvu se pa še pomnožijo težave, katere že zdaj z nevoljo občuti. Saj vendar ni ljudstvo radi uradnikov.
a V Vel. Žabljah se je ustanovila v nedeljo dne 21. t. m. »Kmečka hranilnica in posojilnici". Na ustanovnem shoda sta govorila dr. Andrej Pavlica in vodja »Garitke zveze11 Sritoslav Premron. Najpoprej je dr. A. Pavlica na splošno orisal v krepkih potezah veliki pomen in razvoj posojilnic, nato je vodja Sr. Premron kot strokovnjak s podatki in jasnimi dokazi pobil ošitanja nasprotnikov posojilnic raiffeisnovk in razložil pravila. K besedi se oglasi tndi g. župan Fr. Troha, ki povdarja, da posojilnioa nima niš opraviti z vero in da bodi nevtralna. Dr. Pavlioa mn odgovori, da je tndi naia želja, da naj bodo posojilnice nevtralne. Vedimo ps, da liberalne posojilnice niso nevtralne, ampak strankarske, ki povsod asnžnjnjejo naše kmečko ljudstvo pod liberalni jarem. Posojilnice, ki jih snujemo mi, osvo-bojnjejo kmečko ljudstvo in so povsod v veliko srečo. Liberalci hočejo s posojilnicami pridobiti ljudstvo za liberalizem t. j. za odpad od sv. vere. Na ta način so spravili liberalci celo sv. vero v zvezo s posojilnicami. Mi hočemo, da bodi ljudstvo svobodno, zlasti pri volitvah, ker volitve so vestna reč I Mi namernjemo ravno to, kar je prav povdarjal g. župan, namreč, da bodi posojilnioa nevtralna I — G >sp. učitelj Bratina pravi, da naj bi deželni odbor (!) ustanavljat posojilnice. Dr. Pavlica mn odgovori, da deželni odbori nikjer ns ustanavljajo posojilnic. V vseh deželah obstajajo sedaj zadružne zveze, ki imajo to naloga. — Ns shod so prišli tndi nekateri, ki sa hiteli s hrapom nagajati. Posrečilo se jim pa ni.
V	načelstvo posojilnice so bili voljeni: Franc Vrtovec, načelnik in kot odborniki: Emil Troha, Vincinc Bat, Josip Vrtovec, Vincenc Pal j k. V nadsorništvo pa: Alojzij Troha, načelnik; Anton Vrtovec, Mihael Štoke Ij, France Bene vol. Vsi so posestniki v Vel. Žsbljah. Želimo novi, naj-mlajii naši posojilnici obilo vspeha, da bi delovala krepko za gospodarsko samo-osvojitev našega kmeta!
a Vrtovin. Na praznik Imena Jezusovega so po sili hoteli plesati v Vrto-vinu. Nekateri mladeniči spodnjega Vrto-viua so hoteli vrtovinskega župana prisiliti, da jim da dovoljenje za ples. Ravno isto nedeljo se je vršil občni zbor
„Bralnega društva* v Vrtovinu, kateremu predseduje župan. Fantje so žugali županu, da ne dajo beliča za društvo, ako jim ne da dovoljenja za ples. Župan pa jim je rekel: »Aha,za ples imate denar, za društvo nel* Bravo, g. župan, tako se pove razposajeni mladini 1 Preč s plesi! Mladina naj varči. S tem ste se torej izrekli zoper ples, a povedati vam moramo, da so prvo predpepelnično nedeljo plesali pri Bebkih. Dolgi fant v sivi obleki je nategaval »harmoniko*. Ako se ni smelo v Vrtovinu plesati brez dovoljenja, bi se ne smelo tudi pri Bebkih ne! Preč s plesi po krčmah, kjer si mladina zapravlja zdravlje, denar iu trpi morala 1 Gosp. župan! Razposajeni mladini večkrat tako povejte in vedite, da stariši vam bodo hvaležni!
a Iz R/henberga. — Dae 7. fabr. je priredilo »Kršč. boo. izobraž. društvo* lepo in zelo podnčno, pa tndi potrebno javno predavanje. Dr. Brecelj je namreč predaval o vpliva alkohola na človeško zdravje teriito pojašnjeral s sklop-tičnimi slikami. — V nedeljo dne 28. t. m. ob 4. ari pop. bo pa imelo drnštvo istotam (na Kresiji) svoj prvi redni občni zbor. Dnevni red po pravilib. V s i člani in članice se poživljajo, da se občnegazbora prav zanesljivo ndeležs.	Odbor.
a K občnemo zbora vabi »Hra-nilnioa in posojilnica za farno občino Kamnje*, ki se bode vršil v četrtek 4. marca ob 6. uri zr. v občinski hiši v Kamnjah. Na dnevnem reda je razprodaja kupljenega zemljišča. K polnoštevilni udeležbi vabi načelitvo.
Iz kanalskega okraja.
ki Anhovo. — V nedeljo 21. t. m. priredilo je naše „K. sl. izobraževalno društvo4 prvikrat javno veselico. Vspo-red, ki je obsegal 16 točk, se je nepričakovano dobro obnesel. Igralci in igralke izvršili so svojo nalogo tako, da so se gledalci čudili in prav zadovoljni odhajali. — V naše društvo se nasprotniki hudo zaletavajo. Veselili bi se razpada našega društva, a tega veselja jim ne bomo privoščili. Naše društvo je čvrsto, lepo napreduje v veliko jezo nasprotnikov. — Podpisani izreka srčno hvalo vsem igralcem in igralkam, kakor tudi pevskemu zboru za nastop. Posebno izraža najprisrčnejšo zahvalo bratskemu društvu iz Deskel za ogromen obisk.
Odbor.
Iz tolminskega okraja.
t Kneža. —■ Lepe reči prihajajo tu pri nas na dan. V kleti 34-letne vdove Marije Pirih, ki je imela že šest otrok v zakonu, našlo se je 4 in pol mesece prezgodaj rojeno dete, ki je bilo pred 14 dnevi skrivaj pokopano. To sramotno delo je baje pomagala brezsrčni vdovi izvršiti njena vredna tovarišica, samska Ivanka Kenda, katera je tudi že dva nezakonska otroka imela. Tudi o Mariji Pirih se sumi, da je ta skrivni pokop v poldrugem letu njenega vdovstva že drugi. Imela in tudi razposojala je knjigo, ki bi po svoji vsebini in svojih slikah smela priti v roke le kakemu zdravniku ali k večeinu kaki babici. Brali in pregledovali so pa to knjigo tudi njeni in drugi otroci. Zato se je pa lahko ponašala: »Moji otroci (najstarejši itna 15 let) vedo več, kakor kaka babica.* — Kar se tiče vere, je ta ženska, kakor vedo ljudje povedati, popolna liberalka. Izjavi -laTe" je, da je nauk o Bogu in o ne-umrjočnosti duše le duhovska krama. Nasproti orožnikom in komisiji vedla se je brezčutno, predrzno in oholo, kakor ženska, v kateri je že davno in popolnoma zamrl čut poštenosti. — Nikakor se
ni čuditi, da se gode med ljudmi taki škandali. Še vedno več jih bo, dokler bode ljudstvo poslušalo pogubni nauk liberalnih učenikov : „V s e m o r a t e b ra-ti, vse vedeti,vsevideti, potem bodete res izobraženi.* — V zahvalo za sramotni stnrad, ki je vdaril na dan, pela je naša »Narodna čitalnica" skozi celo noč zahvalno pesem - s plesom.
—	Sl. društvu za varstvo zanemarjenih ortok v Tolminu priporočamo prav toplo štiri otročiče čedne vdove in matere, Marije Pirih! —
t Biča pri Sv. Luciji. — Sprejmi, dragi »Primorski List", par vrstic od svojega zvestega naročnika in somišljenika iz naše Bače. Ljudstvo pri nas je dobro, krščansko, liberalni nanki ga niso oknlili in ve, kje mo je iskati pomoči v potrebi. Naše priljubljene liste, kakor »Prim. List", »Gorico", »Slovenca* itd. čitamo kaj radi. Mi se držimo našega starega gesla: Moli in delaj. — Pri nas pogrešamo bralnega društva, kjer bi se naša mladina zbirala, izobraževala in se utrjevala v krščanskih načelih. Ni je primernejše prilike za izobrazbo, kot so dobra društva. Upamo, da se vendar kedaj uresniči naša srčna ielja in da bomo ustanovili drnštvo, kajti naši mladina je nkaželjna, rada čita, se zanima za dogodke po sveta. Delajmo vsi na to, da ohranimo med sabo krščanska načela, ki so podlaga lepemu življenj« in mirni vesti. Skrbimo, da ostanejo vedno resnične S. Gregorčičeve besede, ko pravi:
Ta narod biva še krepak, ta biva narod poštenjak, ki avet ga še okužil ni, ki čas ga omehkaiil ni.
Baški.
t Polubinj. — V nedeljo dne 21. t. m. smo imeli prav lep zabaven večer. Zastopana so bila naša bratska društva iz Podmelca, Sv. Lucije, Zatomina, Volarjev in iz drugih vasi. Ljudstva je bilo mnogo. Iskrena hvala vsem, ki so se tega našega veselega večera udeležili. Posebna zahvala naši čč. duhovščini iz Tomina Podmelca, Sv. Lucije in Volč, ki nam je marsikaj poučljivega povedala. Ker niso mogli vsi v veselično sobo, se je veselica dne 23. t. m. ponovila! Hvala vsem.
Odbor.
t Dol Tribuša. Predavanja predzadnjo nedeljo je bilo zopat dobrot obiskano. Upravitelj Sok ja razložil is programa svobodomialaoev, da je boj proti liberalizma boj za verska načela, ter votivni boj načelnega pomena, ne pa kako igranje z osebami. Le hodimo k predavanjem; le s tem se nam zjasnijo pojmi, ker dosedaj smo tavali le v temi.
Da je liberalna vlada brez srca do kmets, dosti jasno kažejo naše razmere. Pri nas živi človek, sev 6 ob naših žuljih, ki dragega dobrega dosedaj za nas ni storil, kakor da je naš podžupan namesto kakega dragega. Veliko potreb imamo: Pot skozi našo dolino Hitenje, kjer je mnogo hiš, je zelo zanemarjena, tndi cerkev je podpore potrebna, da molčimo o dragem. A ko bi jih popravljala Podoir-kovceva blagohotnost, ostaneta taki do zadnjega dne. Imenuje se »steber DoL Tribuše*; po pravici, ker pritiska na aas^ kjer more, in drage podpira mesto nas. Poprašajte, kaj je vzrok, da se nič ne poteguje zanje. Jsdino ta je, ker cesta v Hatenje in cerkev ste klerikalni (v Hate-njah so po večini naši pristati.) Klerikalce in kar je klerikalno ima rad, kskor hudič Boga. — V starešinski seji na Št. Viški gori v junija 1908 je napravil tako neumnost, da moramo le častitati tistim, ki te kaj dajo nanj. In ta človek te pričakuje pri prihodnjih volitvah županski stolecl Poslušajte 1 Predlagal je, naj se odloži naša občina (ko se gre za cerkvene potrebe, pravi zmerom, da je uboga,) obloži za cesto v Gor. Tribušo. Zshva-
Ijajemo stareiinatro, da mn je dalo dobro pod dob, ker tega ni odobrilo. To je bilo že malo preveč! Mi, ki imamo mnogo dragih t nebo kričečih potreb, bomo ie plačevali ceito t Gor, Triboio, od katere nimamo nič. Če jo hočejo Gorenji Tribaiani imeti, naj jo naredijo, mi jim jo is srca privoščimo. Ta cesta bo peljala mimo njegove oštarije, zato jo jo predlagal. Če bi bila klei kalna in če bi ne peljala mimo njegovega žep«, bi ne hotel iliiati o njej. Menda nam bo tudi sedaj hotel utajiti, ker taji, aamo da je njema prav, le svojega žepa pri nobeni seji ne zataji.
Posvetili smo nekoliko v dnio tega človeka; če bo treba, ie, da ga vse naše ljudstvo sporna.
Občinar, t Volarje. — Naie »Kat. sl. izobr. društva* bode imelo svoj redni občni abor dne 28. t. m.
t Poroke. — V ponedeljek sta se poročila v tolminski farni cerkvi g. Joief Klinkon z g.č Terezijo K raj n i k, in Franc Krajnik z g.č Marijo Kavčič vsi is Poljnbinja. Ženina in nevesti, so vsi vrli člani nairga katol. izobraževal, drnitva. Obilo sreče I
t Podbrdo. — V četrtek 18. svečana umrla je tokaj Uriola Pajntar, lena občeznanega nekdanjega kupčevalca I. PajnUr-ja po domače Korena. Bila je aajatarejia v celi fari, kajti dosegla je visoko starost 86 let. Vte svoje življenje ni bila nikdar bolna. Tndi kratko pred amrtjo je bila ie zdrava ter ni nihče mi* ■lil, da je njena zadnja nra že tako bliža. Spremili so jo v soboto njeni sinovi, hčere in vnuki žalujočim srcem k zad-njemn počitka. Naj počiva v mira!
t Bačka dolina. — Dolgo dolgo ni zagledal belega dne program „kmefikeu atranke, nazadnje pa je prilezel na dan kakor polž v dežja. Skoraj dve leti je minnlo od apočetja pa do rojstva; mislili in bali amo ae, da bode prcgram namah vgonobil te preklicane „klerikalceu . . . Mo, nazadnje prileze na dan program, katerega ao „agrarciu nam nkradli, a to razliko, da naia stranka dela v smisla tega progrsma, agrarna pa iele obljublja . . . „Kaj je tebe treba bilo*, pravi
a grafe c.
t Nesrefo na Grahovem se je ubila 13. t. m. 13-letna nčenka Frančiika Hvala. V bližnji gozd je neala kosilo atariiim. Tam se je nekoliko oddaljila od ostalih; ker jo ni bilo dolgo nazaj, ao jo ili iskat. Dobili ao jo pod bregom aže mrtvo. Imela je lep pogreb.
Iz komenskega okraja.
km Sveto. — V torek, dne 9. t-m. je moral priti sežanski g. glavar osebno pregledovat izkaze letos neprošenih trt v Komen in v Gorjansko. V Komen so prinesli svoje izkaze župani iz komenske okolice v Gorjansko pa iz gorjanske bližine. Da ni bil ta posel g. glavarju všeč o tem smo prepričani. Čudno in neverjelno pa se nam zdi, kar se pripoveduje, da so v nekih izkazih celo imena „oniti“ županov in „onih“ prekupčevalcev s trtami in takih posestnikov, ki trt ne potrebujejo. To je pa že skrajna predrznost. Potem pa ni nobeno čudo, če se sedaj ljudje šalijo, češ: .vidli smo Blažev žegen, ki ne škodi ne nuca“. .|
km 1« Pliskovice. — V soboto dne 13. t. m. umrla je pri nas liberalno-agrarna stranka. Pogreb je bil isti dan o priliki izvolitve novega župana. Pri pogrebu ji nismo zvonili, pač pa prav dobro streljali, tako, da se je lahko stresal njeni grob. Po nji žalujoči ostali, — posebno Gasar in Kožinšč, se nam prav močno smilita, kajti v nevarnosti sta, da dobista vsled prevelike žalosti kakšno hudo jetiko. Pri vseh svojih
knpit alili jim je ljudstvo dalo lmdo brco. Ej, Gasar in Kožinšč! Vendar ne bodita preveč žalostna. Saj smrt vaši stranki v tukajšnji občini napovedali smo uže ob državno-in deželnozborskih volitvah. T akrat ste se nam smejali vi in vaša ptav majhna družba. Iu ponosno ste se držali z zmago vaših Štrekljev. Lorkou je od veselja, kar goreče .gloimje' metal v zrak mesto raket, češ, da bo videl Štrekelj, kako ga liberalci v Pliskovici častijo. — Zdaj pa ko smo vam za takratno vašo ošabnost in preveliko veselje prav obilno plačali, ne bodite preveč hudi, kajti naša volja je, da plačamo vse dobro iu kaznujemo vse hudo, kakor si kdo zasluži. O priliki še kaj!
Pristaš S. L. S.
Iz kobariškega okraja.
kd Iz Lader. — Iz vseh krsjev so hiteli v nedeljo Ijauie k veselici na Ll> bnšnje — celo Kobaridci so gori ili — le naii mladeniči in ntša dekleta ao ostala ie nazadnjaška — hodijo ie vedno na .debelenco* t Kobarid gledati tiste neumne „maikareu. Ltdra, Ladra — ke-daj bodei tndi ti avojo mladino obrnila na naprednjaiko pot — na pot izobrazbe ? 1
Z Trsna. — Pri nas je pričelo novo življenje — vse popravlja hiiel Prav je tako — bo vsaj rojstni kraj nairga pesnika malo lepil. — Tudi pri naa mislimo vstanoviti izobraževalno drnitvo; — pravila imamo že potrjena — pa ža-libcg sedaj moramo večinoma že v svet, prvi odidejo na .Pepelnico,11 — »stanovitno je pa gotovo jeseni, ko pridemo domov.
Iz sežanskega okraja.
s Iz Poiirja. — Naša .Marijina družba" je imela pretekle nedeljo 21. februarja veselico v družbi s sežansko z mnogovrstnim vsporedom. Ta veselica je bila prva, kar stoji Povir. Priprosta kmečka dekleta so izvršila vse točke prav dobro; prav nič se jim ni poznalo, da so prvikrat na odru. Mnogo smeha zbudila je burka rKmetica in fotograf.* Pred vsem je hvale vredna njih pridnost in vstrajnost. Imele so dolge vloge, a dobro so se jih naučile in dobro igrale. — Občinstva je bilo skoraj polna dvo-raua. Sploh bil je prav lep popoldne in poslušalci so se zadovoljni razšli z željo, da bi društvo še večkrat priredilo kaj takega!
Eden iz med navzočih.
Listnica uredništva: Avče, Gorjansko, Likuinje, s Kcbsriikegs, L*podol-aki, s Krasa, Od nekod: Prihodnjič!
Loterijske številke.
20. februvarlja
Dunaj............... 87	89	3	6	46
Gradec............... 16	64	2	24	46
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
Ontonlv.PMo
GOBICA, ulita Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Bkim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke ^Meščanske pivovarne*, in izbornim protl-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriftka postaja.
Cene zmerne.
♦
♦
Odlikovana pekarija ^ in sladčičnrna $/•
| K. Draščik t
♦
♦
♦
♦
v Gorici na Kornu
(v lastni hlBl)
Izvršuje naročila VHakovratnega peciva, torte, kolače za birmance ln poroke, pince itd. Frodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča ne h1. občinstvu. Cene jako nizke.
♦
J
i
x
S
♦
Namizno jabolka
fine vrste po kron 14—16 —18 za 100 kilov 'iz kolodvora Litija nudi J. Raz-boršek Šmartno pri Litiji. Korbica 5 kilov kron 2 20 a m m franko m m m
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d?2ell ivojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomlngo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koriu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/i kila in od enega funta. Testenine Iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila ln Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-oveg« v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
(fr
& Lekarna
Iriitifililti y Gorici
Pnre In edine žel. kapljice
i mamko sv. Antona Pado-vanakega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebav-Itanje, če se jih dvakrat na dan — po jedno iličico (V*r»U*n» iur>mka) p0pije. — Okrepi
lelodec, §tor6, da ngiue . v r kratkem tatu omotica iu ii-I * volno Urnost (mrtvost). Te kap. Ijice tndi stor6, da človek raje {i
N
Cona steklenici 60 vin.
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-_____ ugodnejših	krajev	_____
Kinematograf Solon Central.
PROGRAM:
l a v i d e I i s a in o o rl 2 1. do 27. februarja.
Ski letanje v italijanski armadi. Eh ta sir, komično. Hipnotizer, komično! Ljubovnik kraljice. Zvonovi Cornevilski. Sv. Kilda. Majhni junak, drama. Kopral, podobe za smejati.
Navadne cene.
Predstavo ob delavnikih ob 5, 6‘/a in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob ‘Lil uri predp., popoldne ob 2., 3.,. 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
HM LIKAR
naslednica 6. Likar
V GOBICI - Senika nlica to. 10.
Velikn zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.-
Svete podobe.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd.
Pergamentna papir za zavianle masla.
Svilen papir iu peresa za umetne.cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike-(fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro' in lepo.
Dobra poBtrižb«, m**? po niiki ceni
Odlikovana mizarska delavnica
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.. Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela* spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
olje	>o 96 v. liter	-m
K 1-04	Marsiglia . .	K 128
„ 1*20	Bombay . . .	. „ 1-20
„ 1 20	Bari ....	• „ 1*40
„ 128	Lucca ....	. „ 1 60
	najlinejie . .	.,2--
	Milo in luči.	
Jedilno fino istrsko	„
Corfii	„
Puglie	n
Jesih vinski
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10.
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k* enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih Lc /in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reci.
Blago ie razpoSlla franko,
Priloga „Prim. Iisfu“ šf. 8. z dne 25. februvarja 1909.
Iz cerkljanskega okraja.
c 1 l Šebrelj.— V e s e 1 i ca ; Dne 14. t. m. priredilo je tuk. „Kmet. bralno društvo" veselico, ki se je obnesla jako lepo. Petje domačega pevskega zbora bilo je v vseh točkah izvrstno. Mnogo smeha je vzbudil prizor »Krnet in fotograf" ter »Muhasti deklamator". Še precej dobro je uspela tudi predstava »Vaški skopuh". Med udeleženci bilo je videti tudi nekaj gospodov iz Cerkna in Dol. Tribuše.
Občni zbor »Šebreljske posojilnice" vršil se je dne 21. t. m. Prometa je imela posojilnica v 1. 1908 okoli 160 tisoč K; hranilnih vlog se je vzdignilo 7000 K, vzdignila so se tudi posojila za
15.000 K; blagovni promet je znašal
13.000 K. Od čistega dobička 728 K 56 v se je naklonilo duhovniji v Jagerščeh kot prispevek k stroškom za popravo cerkve 100 K, »Kmetijskemu bralnemu društvu* v Šebreljah podpora za vstano-vitev knjižice 50 K, in »Kat. izobraževalnemu društvu" v Dol. Tribuši podporo 40 K. Kakor se razvidi, je posojilnica v 1. 1908 mnogo napredovala. To nekaterim ni po volji, kar so pokazali pri volitvi odbora
—	šlo je za čast in za delenje dobička med člani. Dobiček je šel v reservni zalog, kar je edino prav 1	.
Kjižnic je otvorilo »Kmet. bralno društvo" v Šebreljah dne 21. t. m. Sedaj ima še le okoli 60 vezanih knjig, a je upati, da se bode knjižnica v kratkem povečala. Bila je pač splošna potreba za vstanovitev knjižnice v naši občini.
e Police. — Naši tiha vas prihaja po uslugi naiega .mladega učitelja zmerom bolj imenitna. Pretekli teden amo imeli divji lov nn — kozle, kaj pravim, na priče proti kaplana Kosa, ki ga hoče nal učitelj toiiti, čei, da ga je v nedeljo v javnem govora osebno žalil 1 Ljudstvo se sgraia, da hoče mladi ačiteij naiim možakom položiti v usta beaede, kojih iz nat kaplanovih ni aliial noben Poličan 1 Pravili so, da je že pet prič proti kaplana, pozneje dve, a končno bo najbrž le en zaje, ki ga bo učitelj ustrelil! Da bi duhovnik ne amel svariti pred brezverskimi in pohajiljivimi časniki in najodločneje odsvetovati vstop v društva, ki sprejemajo pod avojo streho aioer Kristusa t. j. kak kričanski list, a ž njim vred tudi antikrista, t. j. kak odločno protikričanski čaanik, kakorina sta n. pr. »Soča* in »Sl. Narod", tega ne prepoveduje doslej v Avstriji le noben paragraf I To seveda hudo peče naie »krščanske" agraroel učitelje, ki bodo tak paragraf tudi predlagali, če pridejo na krmilo. Pošteni krščanski Poličam pa se hočemo držati besed našega Božjega učitelja Kristusa, ki nas je podučil: »dvema gospodoma ne moreta sl užit II* Naia lista ata bila in ostaneta »Primorski list" in »Domoljub", pa ie »Slovenca" si bomo oskrbeli, ki je nsjboljii in najvplivnejii slovenski dnevnik I
G. Kos jo je pa prav imenitno pogodil, ko je nsm dejal približno tako le: če je Kristus vsš Bog, potem vržite »Sočo" in »Sl. Narod" is društva; noben veren katolik ne bo dal niti vinarja sa taka brezverska lista; če je pa vera onih dveh listov tudi vais vera, pa kar cerkev zaprite...
Tako je, g. učitelj 1 Sedaj pa vam prijateljski svetujemo, da lepo mirujete, če ne, bomo ta v lista javno molili z vami vašo agrarno I »katoliško" vero-ispored, kakor ate jo tam molil nekje na Vrbu in tudi v — Policah!
o .Kmečka zveza* sa cerkljanski okraj priredi dne 28. t. m. takoj po župni sv. maši v dvorani »Gosp. Doma" javen shod. — Predmet: Vladna prel loga sa starostno zavarovanje z ozirom na naiega kmeta. Govoril bo mol, ki je bil na znanem shodu v Ljubljani ! Kmetje,
pozor! Pridite številni I Ta vladni predlog ne pojde več z dnevnega reda, dokler v tej ali v oni obliki ne postane zakon
c Poče. — V naši vasi životari skrit talent, ki že nad 30 let svoj posel mojstrsko izvršuje. Ta je Jože Hadoliu ! Je samouk a izdeluje najrabnišc veAnike za žito; sam spleta kovinaste mreže in j vevnik je prikrojen tako, da ob enem j čisti na vseh štirih straneh. Kdor ne t verjame, pa naj se osebno prepriča ozir. vevnik naroči! Podpirajmo domače talente 1
c Čep’ez. — Ljudska misel, spo ( četa v Cerknem od zadružnega duha in . rojena istotam, je prišla v goste tudi k , nam. Sprejeli smo jo pod streho in po-možavali smo ž njo ter se nam je zelo dopadla. Pri nas že ima večino za se; če jo sprejmo tudi naši sosedje v Pia niiii, pa napravimo nov korak na zadružno ljudskem potu, ki nas bo tesneje družil z našimi somišljeniki, zadružn ki v Cerknem, varujoč popolno samostal-nost tuk. mlekarnice in nje izdelkov 1 Planina ima sedaj besedo I
c Zakriž. — Dne 15. t. m. ata bila v naši lepi podružnici poročena Valentin Hadolin in Francka Koe, oba iz vele-oglednih rodbin in člana kat. a. i. dr. v Cerknem I Novcporočenca kličemo iz aroa: Bog daj arečol
c Cerkno. Tadi naše »nazadnjaško klerikalno* starešinstvo je aoglaano sklenilo, vpeljati aamoalovenske krajevne napise. Glavarstro v Tolmina pa je ta sklep ustavilo in zahtevalo dvojezične. A kljub temu imamo jsamoalovenake napise, ker je nemški napia na tablah popolnoma zamazan o črnilom. Glavno zaslugo pri tem imajo menda naši liberalni študentje, čegar predniki so nedavno bili absolutni gospodarji v občini in ao v svoji zavednosti naredili dvojezične table.
Agrarni shod v Podbrdu.
(Konee.)
Omenjal aem nadalje, da mi pobijamo vsako stanovsko politično stranko posebna pa še v krajih kakor na Goriškem, kjer je pravih kmetov tako malo in je med našim ljudstvom največ takib, ki ao na pol kmetje na pol delavci ali obrtniki. Treba je stranke, ki etanovake koristi ne tira do skrajnosti, ampak nasprotja ublažuje, skrbi za pravično razmerje med stanovi in na ta način omogoči miren razvoj vseh stanov, vBega ljudstva. S takimi agrarnimi strankami se dela samo pot socialni demokraciji, ki pa je najhujla nasprotnica kmečkega stanu in ki večkrat zapoje pesem o »kmeta-oderahu*. Nova stranka je škodljiva tudi radi njenega stališča nasproti veri. Pravi aicer, da stoji na stališča ljudstva, ki je verno in zato tudi, ona ni protiverna in priznava krščanska načela. Ako se pa samo priznava krščansko svetovno nabiranje, se pa zanj ne bori, kakor to zahteva od stranke, ki res stoji na krščanskem temelju in se prepušča raznim agitatorjem in magari vsej upravi, da dela protiversko gonjo, se počasi lshko zgodi, da ljudstvo ne bo tako živoverno, ampak brezbrižno in omahljivo, potem pa postane tudi agrarna stranka lahko protiverska. Ker vlada v agrarnih krog.h, kar se svetovnega naziranja tiče, taka meglenost in nič odločnega ker je v njenih vodilnih krogih mnogo njih, ki so n. pr. za »svobodno šolo*, zato je taka stranka sa nič. Iz vseh teh razlogov in pa ie radi tega, ker nova atranka v deželo gotovo ne bo prinesla miru, kakor slovesno zatrjuje, ker so .droge stranke io dobro organizirane in imajo pred sabo jasnejše cilje in smotre, katerih ne mislijo doseči po tako meglenih in zmede n ih potih kakor »grarc;, ampak bo
vetvarila Je ie večji boj in gladila pota socialni demokraciji, zato je nepotrebna.
Za mano je zopet govoril g. Mrmo-Ija. Branil je soc. demokrate. Dokazoval je, da se soc. demokrati najbolj boje agrarne stranke in trdil nadalje, da se kmetom ni treba nič bati sodrugpv, ker pravi soc. demokrat ne bo nič nasprotoval kmeta i. t. d. Raci moram, da sem so čudil, kako da gosp. Mrmolja tako slabo pozna soc. demokrtcijo, njene namene in cilje. Milo temeljitejše bi pač podpredsednik kmečke stranke lahko poznal program boc. demokracije, ki hoče z razlastitvijo spraviti kmeta ob svojo posest in svobodo in ki v konservativnem agraren vidi največjo zapreko, da ne more izvršiti svojega programa. Hotel sem nekatere Btvari glede soc. demokratov pojasniti že tam na shoda, ker sem videl, da se s takim govorenjem res potrjuje moje mnenje, da agrarci delajo pot boo. demokratom. Oglasil sem se k besedi. Predsednik mi je kazal, da je že pozno. Mr-molja pa je rekel, da bi mi moral potem odgovarjati. Ko je pa še dostavil, d a s e o tem pomeniva v vlaku, sem si mislil svoje in nisem govoril. Še nekaj drugega je pa g. Mrmolja omenil v tem svojem končnem govoru, kar gotovo zasluži, da se ne odtegne pozabljivosti. Povedal je namreč s ozirom na moja izvajanja, da je agrarna stranka redno le izrodek propadajočega liberalizma, da je bilo na Kranjskem res tako. »Nova doba", glasilo tamošnje gospodarske stranke in vse njeno ozadje, je stopilo v življenje pod vplivom kranjske liberalne stranke, ki se je hotela na ta način malo ojačiti, tako je on poizvedel v Ljubljani. Poglejmo malo globokejše. Na Kranjskem agrarna stranka ni imela nobenih vspehov in je sedaj že med ranjkimi. Zakaj ? Liberalna atranka je bila preoakntOBrčna, zveze med starimi in mladini ao ae kmalu videle in sijaj neodvisnoati je šel rakom žvižgat, tičkom pet.
Na Goriškem so liberalci šli bolj premeteno na delo in so stranki nasprotovali, da bi javnost mislila, da tukaj gotovo ni nobenih skrivnih vezi in sorodnosti. Kako je pa sedaj ? Agraroi in liberalci so se potem, ko so voli vce s hudim nasprotovanjem potegnili za nos, lepo združili, ker so bili prepričani, da hipoma nobeden ne bo izprevidel svitih računov. V«a čast gospodom, napravili so za enkrat veliko boljši kakor kranjski tovariši. Ali počasi ae dani...
Še nekaj. G. Mrmolja je hodil okrog po deželi, ter je iokal pristašev. S. L. S. mu je postavila okoro povsod kakega proti govornika, ako ravno je vedela, da ne bo trpela veliko škode. Ali kakega mlačneža bi megoče kmet-govornik lahko premotil, zato je dobro, ako se rabi tudi protistrup.
Kaj pa liberalci? Vse pristaše, ki sijih je nabral g. Mrmolja, jih je pobral njihovi stranki in oni naj bi mirno gledali, kako jim razdira nekdo njihevo organizacijo, ki je nasprotnik in bi ne mignili s prstom? Tako ee naši liberalci pačgotovo še niso skregali a pametjo. Vzrok tiči pač v tem, keraečatijo že dovolj močne in mislijo, da smejo biti tajne vezi ž3 vsakomur vidne. Naj bomo že agrarci ali liberalci, lavno je, da velja naš boj S. L. S. in njenemu programa," tako si mislijo liberalni voditelji in postijo g. Mrmolja, da blagoslavlja in prekralaje njihove somišljenike v agrarce. Pri mar-sikterem je treba precej odpustkov, ker je včas h rad zabavljal čez naše kmete.
G. Mrmolja je konečno priporoča uitanovitev' zavarovalnice za živiao in thods je bilo konre. Krneč je bil precej
predpusten in marsikak dvotip se je slišal, ker oni, ki nimajo živine, ao se gg' vgraroem precej nagajivo smthljali in trdili, da bi bilo boljše ustanavljati kaj dragega. Da ste mi vai zdravi 1
Jar. Ltv. Kemperle.
BZSE3SHJ53
Služkinja
zmožna opravljati hišna opravila ter vešča nemškega jezika, se sprejme v službo v Št. Petru št. 107. Natančneje se izve istotam.
BS3ESE9BS9
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
1
^jlAAA^AA A______________________
Restavracija
„[EHTR9[“
ulica Josipa Verdija 32.
Podpisani gostilničar naznanja g. gostom in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi dj točim raznovrstna pristna vina, kakor: kraški teran, vipavsko, briško in furlansko vino in Dre-lierjevo pivo po jako nizki ceni. — Kuhinja dobro preskrbljena. Postreže se vsakemu po svoji želji. Cene se zmerne. Kdor pride enkrat, se ne bo kesal, prišel bo še v drugič, potrežba točna in
: —.-  poštena.
Pričakujem obilnega posetn.
7. odličnim spoštovanjem
Josip Novič,
gostilničar.
Priporočamo
sl. občinstvu v mestu in dežel posluževati se tvrdke
J. Medved
t Gi riti Corso Verdi
pri nakupu izgotovljenih oblek, kožuhov, klobukov in črevljev tako za možko kakor ženske.
Izbera je velikanskia.
*Dober dan Marija*! „Bog daj Aua“!
„Oli, kako dolgo Te že nisem videla Marija! Zelo sem vesela, da zamorein s Teboj zopet malo govoriti, kajti dolžna sem Ti še zahvalo za dober svet, ki si mi ga zadnjič dala, ko sem Te vprašala, kje naj si kupim obleko, Nisem mislila, da se v novi trgovini g.
dobi tako izborno blago. Prav hvaležna sem Ti, da si mi nasvetovala to v resnici solidno tvrdko. Pa tudi jaz sem povedala nekaterim, a vsakdo se mi je začudil rekoč: ali ste že le sedaj zvedeli za to trgovino ko vendar že vsa okolica zahaja kupovati v to prodajalno potrebne obleke, z ozirom na to, ker je tvrdka slovenska, edina, in prva te stroke v ulici RaSlelj 113.“
.Torej vidiS, Ana, da sem prav svetovala".
.Da, da, Marija. Sedaj grem pa po svojih opravkih, imam malo časa, pridem Te že enkrat obiskat, da se kaj več pogovori ve. — Z Bogom!“
0^....—     -----------------------
' Goriška zveza ■
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri naknpn kmetijskih potrebščin in pri prodaji ■'v- ■'v* ''v* kmetijskih pridelkov. ^ ^ -'v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32-
MF" Prosiva sahtevatl listke I
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), ce\i za stranišča z vso npeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pampe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
En.O krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaie ■ potrdili najine nore a erlkuike bl>|>jne, da je kapil pri naju i« 100 kron blaga.
^ vinske stiskalnice
so naše stiskalnice ]7npnlo(( najnovejšega in izvrstnega sestava so	y strojem za dvostroki
in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidrnvliške brizgnlnicc
„Syphonia“ sb°0,g
Delujejo same.
Posode za grozdje' sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno ; mlatilnice za-seno, mlatilnice za pšenico ^stitnjce za žilo, rezalni stroji za kimo In ročnlmal]1 z,a ž!l°’ rafn*' velikosti, in še raznidrugi gospodars^ stroi'• — Izdelujejo m prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejse, borne, priznane in odlikovane
Ph. Mavfarth-ove in dr. Nagrajeni v vneli državah z velikimi
«	zlatimi, srebrnimi iu častnimi koa.lnaml
tvarnlco gospodarskih in vinarskih strojev na nUHtrovaul ceniki In niuogobrjjnl sprl-Dunaju,'II. Taborstrasse 71.	vale v dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iičejo povsodi, kjer še nismo zastopani
JVfaznariilo.
»Centralna posojilnim reglstrovana zadruga z omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obrestovala prieenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4'a"o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V4°i0 (pot in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron
2	kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
JMadinženir
Frane Lang
avt. civilni zemljemerec
V Gorici, Via Ponte Isonzo 32.
sprejme vsakovrstna delu na pr. načrtovanje cesI in drugih gradenj, razdeljevanje zemljišč, poslavljanje mejnikov, urcvanje pritokov in odlokov, napravljanje vodovodov itd*
i Šuligoj
urar c. kr. državne zeležnice
v GORICI, Gosposka ulica št. 52.
Prodajalna Katoliškega tisk. društva  U Trstu —-
pri veliki pošti — ulica delle Poste St. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob malih In velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d.
2a časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-letnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tiskovin za častite župne upade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„Katol. tisk. društvo" TRST.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Šivalnih strojev, gramofonov za koncerte in gostilne ter vsakovrstno plošče, zastopnik automatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev.
Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pri
l*A.TJEIi-ii Gorica Stolna ulica3 4.
Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slovenski ----------------- ceniki	franko ----------