GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ ' • • - • n*- • A • • •• 'v Ti.'-.-. Con ■. it lefon glavnega ua i. :>3~. odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru Leto IH. LJUBLJANA, AVGUSTA 1962 ŠTEVILKA 8 Ob litostrojskem prazniku smo zaprosili za razgovor sekretarja sekretariata IS za industrijo LR Slovenije Silva Hrasta. Povabilu se je odzval, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Sekretarju Hrastu smo postavili nekaj vprašanj v zvezi z Litostrojem, na katere je ljubeznivo odgovoril. Prva vprašanje: »Ali je »Litostroj« v republiškem in državnem merilu v 15 letih svojega obstoja upravičil zaupanje in investicije, ki so jih vanj polagali ob njegovi ustanovitvi?« Zamisel o takem objektu, kakor je Litostroj, se je porodila v času naših prvih povojnih potreb rfo" težki industriji. Želeli sm^Tda/ zgradili tako tovarno, I v najkrajšem času pria6la%igCiz-vajati turbine in stnfliej daljnji industrijski d ne dežele. Gradnja, ki čela dejansko že le ' tako obsežna, in s moglo začrtati d-O tem, la je Lit zaupanje naših fo, govoriti. Tovarna^ ustanovitvi skora., kot 6 milijard bru „ čimer je komaj krila, ške. K takemu Al _ tovo v neki meri nrispMali tudi gospodarski instnl|n@M§f Bruto produkt narašča skSkovT dovoljivo šele zadnja D Ko smou prfa»=petimi iet%proi slavi jalifi&tše\etnico ustanovitve^ našega todJŠgfa, se nam j A naš ’ tedanji fubilan&ndel dvakrtJVpo-membel: prvici&tto, ker J,[A bil povezali s stoletn%Qihadjfie |Ur-bin nal SlovenskemSdru9ičJe\to, ker je Litostroj, oprtrtt^offtra^i-cijo, pttrdil^vojo vrecafost >ju jugoblovq SVOJ pol ske str\ Že v p: razvoja šli v sv Ijavljati mer sm( vec stri tovno s: len v ra jne induSt^Ue Iem desetlefl prvi njegovi in se tal ',di na tuj rt I e]^&Mljučj moindus po vofhiiS jegabega Izvodi :eli uvelih, s či-dzvaja-v sve- V zadr ih petih izvoz ste no narai je naš dc \ler ni ilovico mar- lani dos gel skort naše prc zvodnje i sikatero pomembn| evroj^ko in izvenevr psko po i področja postali n mec, tei več tudi že tu želen socfelavec. Ob takšni našega tošnji pe poseben pl je predvsi lovnega v, bogatih iz, izkušnja k, podjetje pr novitvi iz podobnih t nešteto nov lav cev, ki u. le najstarej. vodnih turb venskem, te-drugih pome-proizvajamo '£he kakor irfsento svefe stroj turbfi vseh en in p, jubilej na, ko “"'.jah p: rov, ki •zelo ob ejšnjih rn, us; kvali ešno n tradicl tega a tek-i tam rilanci aš le-TIe j svoj dar ek: to la in de-am je na dnikov in ih je našel [suoji usta-j enakih ah lo vzgojij iranih 'alju je jo Mie e v graSnji 'alk na Šlo-i v gršdnji o jev, ti jih , LITOSTROJ SE BO ŠE RAZVIJAL Seveda bi bilo zmotno misliti, da so samo investicije tiste, ki ustvarjajo proizvodne zmogljivosti. Ne smemo pozabiti, da so tudi pri vas odigrali odločilno vlogo tehnični staranjd raščajo izkoriščar Tufftyašf cepi il da .vas je opazno )s tem pa na-Tn racionalnejše grialoSPSiedstev. msS z c elal ruge I droe 1 Iu7 t llij ma\ vod-\kupno več *P° p( sta val na ~ dustrijf| so po značilnosti naj Inačrtuj Litosi turo pak d j snovne f,alog?« ^vplivalyfa struk- se bo bruto njo, bo :h vrst idS^pre?: laljp&s&itaje, rfS-uitor^e] JSr- raznajdvigalAinJEruge si našo linctustmjol predvsi ■ično, na&ilje za železarne, ca •ntarne, ojkkarnejKd.; uveSel j^ierijsko proizvodnjo nekaterih nacbvse potreJLaijg—in- na- praTf^kak^^sUsKadX^0^opeke, t hidra-ffttt'rttw stiskalmc za plast\čj ne mase in odpadni material, ta L lih. transportnih sredstev (pd iznih dvigal, bagrov, viličatEv in Dieslovih motorjev dBSti- | KM za ribiške ladje, zat/idje te obalne plovbe in pormtžnih zmvse vrste ladij, staciontanih Delovih motorjev itd., ul po ZiBreci ugledne danske tmrdke B^meister & Wain, ter črpmk za glloke vodnjake in namaminja. Zflnaše ladjedelnice pa sl^ raBn Dieslovih motorjev ■ ‘ laUtudi še veliko število rl ni^Oladijskih vijakov, sidel mili statev in drugih ut -------------------- dtstriji tudi z drugimi kake umi ulitki, _proiz£>odi_pbeh tvarnA I itine vajavcem takšne opreme kar bo vse močneje vplivalo na njegovo podobo. Vaše podjetje bo moralo izrabiti vse možnosti za neprekinjeno uveljavljanje na svetovnem in domačem tržišču. Vprašanje: »Kako naj naše podjetje uravnava odnose do drugih manjših podjetij ali sorodnih industrijskih vej?« sem sem mnenja, da mo-mi kader, ki ga imate (i, nuditi svoje izkušnje še nerazvitim podjet-pmajo tako velikih mož-gstveno raziskovalno |elo. S tem ne mi-Kijfek strokovnjaki odli-' v druge tovarne. Gre dušenj. i slovenskžgapre-a. V prihodnjih MrtinSiko 'ioetvbj še šini, VKaT odukt in svojo poizvod-vpliv nedvomib še večji. Hkrat\se bo moral Audi Litostroj prilagoditi svetejšim proiz- _>d| slii *8jq Tudi s i Doslej i nekata racije našngiri sen| organizacije mi-aorali po potrebi ati z domačimi, a rs8rodnimi podjetji, ojflni imel, razen v rih, večje koope-Sdjetje je že z da-logljivostmi lahko re-It ali sodelavec sopara v tujini. V pri- dolgoroč letaSU>80. Močan^Sb&st . njejf\zadnjih letihiuprav, tem pogledu,. najboljša u, ‘ utikh u&r*wzp(fevanj. je bilo v te 'rjemedfitudi za naprede •neaa^fstandarda. jAenn. 'n8ta človeka. L^^noj je v' sičSei in £djm&sičem že svoj\&&ffltffe le vsemu t ki nosi pcf njem Jame, in Ij ijegcfem noljul bčmf M^mgstu,f nji _ ___'ajo •mu ičje odgoL .sti v p njih desetiTT \močno Idj litimi le ki žive v več tudi ponašata Seveda uspehi v nove in v družbi, z kušenj dAgim d vom in pfcamez prav tako je vse večje nje članov vseh organi h enih or ga munalnem, škem in zv> Pri vsem bodoče še lavcu - člov omogočiti d pri delu — pogojev — n ti r fektiuu 'ornostii redov vnim e< pomena ašega ki ustanova1 :acijah ne\ \mveč tui Inem merili em bo mi •čji poudai at, ki žganje pri s tem le s stro\ _ _tli be k tr \jo Irug' rstroje,L sodelovanja in zunanjimi iakaj(ouac%. i irj. kir« bo\ navijale Krni oblike, domačimi :o že kdružbenim vzgajanje', 1tudi s pravilum usmerji kreativno dejameostjo, kdvomno polobli zdn z \stanovitvijo inmrazvo: 7ie«i društva, ki%o pr| pri\izalo tudi širQjav\ isvojega di \vojni edno naši b'u iz-f lekti-•m, ki Zato elova-\tiva v druž-v ko-}epubli- 11 biti v na de-.bo treba :vodnosti hjenjskih wnim in temveč >ano re-kar so |i temelji šport-te dni isti plo- ueju žel-fcisk IroTi urne,'* tijo' f pripor, Ddr, Ujetja' glckk d -e ačrtn > mno ? in ščanj nač tiJl 1961 v 1 m ivi v liift poslovr rak pa spe io vsem •m in yx L^. ^ €- OdGUKMO SVM&S V\AJCAAaAs &LaAaS tCo AMBULANT, Šest obiskov na enega Litostrojčana. — Nekateri »bolniki«, so bili v obratni ambulanti med letom tudi do 30-krat. — Res potrebni, a pošteni Litostrojčani kljub povabilom ne pridejo na zdravstveni pregled. — Največ »bolnikov« ob ponedeljkih in po praznikih. — Ti špekulanti, ki kradejo zdravila in bolniške dneve resničnim bolnikom, so največkrat grobi in se sklicujejo, da plačujejo »bolniško«. — Kdaj jim bomo stopili na prste? — S poštenim odnosom do zdravstvene službe lahko prihranimo tovarni 200 milijonov dinarjev na leto oziroma 500 dinarjev večji mesečni dohodek na posameznika. — Delavski svet in upravni odbor nosita na svojih ramenih ogromno moralno breme, ker ne pričneta takoj ostro in energično ukrepati. — Zakaj ostajajo do tega vprašanja komunisti in zavedni člani sindikalne organizacije pasivni? njihovo vedenje v sanitarnih prostorih prav zgovorno spričevalo njihov omike in kulture. In ob koncu še droben predlog glede oskrbovanja stranišč. Za toaletni papir v njih bi morala po mojem mnenju — skrbeti tovarna. Mislim, da bi bilo to zanjo manjši izdatek, kakor znaša škoda pri strojepisnem papirju. Ne razumem, zakaj bi bil ta papir manj važen kakor na primer milo, s katerim nas tudi redno oskrbuje tovarna. Pa ne zamerite, da vas zaposlujem s tako prostaškimi zadevami. Morda se bo le kdo zamislil nad njimi in spoznal, da le niso tako brezpomembne. Upravnik naše ambulante dr. Ljubimko Mijatovič nam je poslal redno poročilo o mesečnih bolezenskih dopustih, ki kljub nekaterim opozorilom naraščajo. V ambulanto je prišlo 5738 bolnikov in 1313 ponesrečenih ali 210 odstotkov; v staležu bolnikov jih je bilo 3383 ali 102%; izgubljenih delovnih dni- je bilo 23.025 ali sedem dni na povprečno zaposlenega. Iz poročila je razvidno, da je vsak Litostrojčan v prvih šestih mesecih tega leta dvakrat iskal pomoči v O A, in sicer vsakokrat za novo bolezen. Večina naših ljudi pride za eno bolezen vsaj dva do trikrat, kar pomeni, da je vsak naš delavec vsaj štikirat v tem polletju obiskal ambulanto; saj posamezni bolniki iščejo pri nas po 5 ali celo 10-krat pomoč za eno bolezen (obvezovanje, injekcije, obsevanje in podobno). Tako pride najmanj šest obiskov na enega Litostroj čarna. Prav je, da naši ljudje prihajajo v O A vsakorat, ko je to potrebno. Pravočasna pomoč krajša čas zdravljenja, preprečuje komplikacije in manjša trpljenje. Vendar se lahko marsikateri član kolektiva vpraša, če so ti tako pogosti obiski res potrebni. Če pregledamo bolniške kartoteke, vidimo, da so bili nekateri naši člani kolektiva v enem letu po 30-krat v O A, ne da bi bili teže bolni. Ob istem času lahko 1 ugotovimo, da imamo tudi take delavce, ki jih ni bilo v ambulanti tudi po več let, čeprav njihovo zdravstveno ni ne slabše in ne boljše kot pri tistih, ki pridejo v OA po pet ali desetkrat na mesec. Vsem je znano na primer, da po praznikih ali v ponedeljek pride mnogo več ljudi v O A. Normalno bi bilo prav nasprotno, ker je z upravičenjem pričakovati, da enodnevni počitek okrepi človeka, ne pa da nam ustvari več bolnikov. Ali se med bolniki ne skriva kakšen, ki je namesto počitka pregloboko pogledal v kozarček? Ali potemtakem takšni »bolniki« ne ustvarjajo gneče do naših čakalnicah in jemljejo prostor resnično bolnim? In naj povemo še, da takšni »bolniki« nastopajo dostikrat grobo in se s trkanjem na prsi ustijo: »Zakaj pa plačujemo socialno?« Resnici na ljubo je treba povedati, da ima velika večina naših ljudi pravilen odnos do uslug in ugodnosti zdravstvene službe. Nemanjhno število pa je tudi takšnih, ki se tem uslugam na svojo škodo odpovedujejo v korist podjetja in večje produktivnosti. Takšni naši ljudje so vredni vsega spoštovanja! Špekulanti pa izkoriščajo svojega sodelavca, njegovo požrtvovalnost ter njegov dohodek. Oglejmo si, koliko stanejo prav ti prepogosti obiski v obratni ambulanti! V prvem polletju je bilo samo zaradi bolovanja izgubljenih 23.025 delovnih ur ali povprečno sedem dni na Litostrojčana. Poleg tega zapravimo najmanj še enkrat toliko za čakanje in preglede v vseh naših ambulantah in pri raznih specialistih, posebno še na polikliniki. To se pravi 14 dni polletno ali 28 dni na leto na zaposlenega. To je več kot letni dopust posameznika. Denarno gre to v težke milijone (28 dni krat 8 ur krat 600 dni ura krat 3330 delavcev je 443,520.000). Kje so še stroški za zdravilo in drug material, prevozni stroški, stroški bolnišnice in specialistov? To breme večje od 400,000.000, je tudi za naše podjetje preveliko. To naše opozorilo bo v kratkem postalo še bolj pereče v luči novih predpisov. Po teh bo podjetje s 1. I. 1969 moralo kriti veliko večje stroške za izostanke z dela. Do sedaj je podjetje plačevalo samo za prvih 7 dni izostanke z dela. Po novih predpisih pa bodo morala podjetja plačevati za 30 dni, torej štirikrat več kakor do sedaj. Ma marsikatero podjetje bo to nevzdržno breme. Podjetja bodo morala ali zmanjšati neupravičeno izostajanje z dela, ali izplačevati osebne dohodke v višini 80% ali še manj, nekatera pa bodo prisiljena zapreti svoja vrata. Če se pri nas situacija glede izostankov z dela zaradi bolezni in poškodb ne bo izboljšalo, če se bo nadaljeval tako velik obisk v O A kot do sedaj, se utegne zgoditi kaj takega tudi nam. Vodstva EE bodo morala skupaj z nami v obratni ambulanti pogledati kartoteke in ugotoviti, kako in koliko člani te ali one enote obiskujejo O A. Tam, kjer bomo skupno ugotovili obisk zaradi obiska, kjer se pri posameznikih vrsti poškodba za poškodbo, kjer se vrstijo ponedeljski obiski, bo morala enota in mi ostro nastopiti. Vendar verjamemo, da bo tista večina, ki tudi danes skrbi za normalne odnose do svojega zdravstvenega stanja, o kateri smo najprej govorili, znala in morala nastopiti tako, da zaščiti pravice večine kolektiva. Člani obratne ambulante z veliko zaskrbljenostjo gledamo na vprašanja nesreč in z vso resnostjo opozarjamo na nujne in ostre ukrepe. OBISK MLADINCEV IZ FURLANIJE V začetku julija so obiskali naše podjetje zastopniki delavske mladine iz Trsta, Gorice, Vidma in Furlanije. Zanimali so se za našo proizvodnjo, vlogo mladine v samoupravnih organih in njenem življenju v prostem času. Z AVTOMOBILOM MED LITOSTROJSKIMI »ČRNCI” 0 Zgodnje jutro je bilo, ko smo s tovarniškim avtomobilom zdrveli iz meglene Ljubljane proti Gorenjski, 0 nato pa proti topli in sončni Primorski. Če govorim v množini, moram seveda predstaviti vse, ki so se-0 deli kolikor toliko udobno v avtomobilu. Spodobi se, da najprej omenim predsednik DS Milana Vidmarja 0 in predsednika sindikata Vinka Kožuha, ki sta — vedno prezaposlena — pristala na to potovanje le 0 po številnih prošnjah. Kot politična funkcionarja si morata vsaj enkrat letno ogledati stanje tudi v po-0 čitniških domovih. V avtomobilu je bil še fotoreporter Peter Kocjančič in jaz — na svojem prvem re-0 portažnem potovanju. Namen najine poti s Petrom Kocjančičem je bil, da povprašava litostrojske dopustnike, kako se počutijo na dopustu, kako so zadovoljni s hrano, igrišči, strežnim osebjem in podobno. Prvo srečanje s člani našega delovnega kolektiva smo imeli v domu stanovanjske skupnosti LJUBLJANA-ŠIŠKA v Kranjski gori. Na vprašanje, kako se počutijo, kako so zadovoljni s prostori, hrano, upravnim osebjem, sta odgovorila Viktor Grebenšek in Mitja Lubej. VIKTOR GREBENŠEK: Na dopustu se počutim prijetno, posebno zvečer ko z užitkom ležem ves utrujen z željo, da grem naslednji dan lahko spet v hribe. Prostori, v katerih bivam, so prav prijetni. Upravno osebje je zelo prijazno. Res je, da sem še mlad in včasih bi potreboval kaj več hrane, s katero sem srednje zadovoljen. Mislim predvsem na suho hrano. V domu lahko zvečer igramo šah, domino in karte. MITJA LUBEJ: Lahko rečem, da se počutim bolje v planinah kakor na morju. Hodimo na izlete in se kopljemo. Do sedaj sem bil na Vršiču, Vitrancu in Martuljku, želeli bi si ogledati še druge planine v okolici. S hrano sem zadovoljen. Še posebej mi ugaja, da skrbijo za otroško hrano, ki jo včasih pripravijo prav zanje. Prosti čas izrabimo na sprehodih, poslušamo radio ali igramo. Pot nas je peljala proti Fiesi. Prvi, s katerim smo govorili, pa je bil: MILAN ČELIK: Že peto leto zapovrstjo sem na oddihu v Fiesi in vsako leto opazim izboljšave, a tudi slabosti, ki bi jih bilo treba odstraniti. Hrana je po mojem mnenju srednja, toda vedno lahko dobimo še dodatno. Mnenja sem, da je hrana v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko slabša. Stanujem v domu št. 3, v katerem pa soba ni tako urejena, kot bi morala biti. Predvsem mislim, da bi jo bilo treba prepleskati. Kar se tiče opreme za razvedrilo, moram povedati, da bi bilo po- trebno med drugim kupiti žoge za igre na plaži. Prav tako sem mnenja, da bi morali ležalne stole popraviti, dopustniki pa bi morali bolj paziti na inventar. IVAN ZGONC: V Fiesi sem že četrto leto zapovrstjo. Drugo leto pa nameravam izbrati dopust v Selcah, ker sem vso okolico tega letovišča dobro spoznal. Opažam, da je strežno osebje v nrimerjavi s prejšnjimi leti zadovoljivejše. Športna oprema in objekti, katere imamo na razpolago, niso pravilno izkoriščeni. Potrebovali bi kak čoln ali splave, ki bi jih uporabljali tudi proti plačilu. JANEZ ZIMA: V domu imamo dovolj razvedrila za starejše in otroke. Rabili bi kake žoge, da bi se na plaži bolj sprostili. Zdi se mi, da je hrana enolična in da bi bilo dobro, če bi imeli jedilni list, iz katerega bi lahko razbrali jedilnik za 7 ali 14 dni. Pri obrokih bi želel večkrat sadje. Navajen sem na hrano v menzi. Vendar zahteva od nas morje več kalorij. Če smo lačni, dobimo tudi do- datek. Včasih se mi zdi, da je strežno osebje preveč uradno. Prav bi bilo, da bi se med dopustniki sprostili in svoje delo opravljali lahkotneje. MIHAEL JUSTIN: Že četrtič sem na letnem oddihu. V tem domu v letošnjem letu sem zadovoljen tudi zato, ker imajo dobro črnino. V primerjavi z lanskim letom sem s hrano in upravnim osebjem bolj zadovoljen, čeprav sem že skoraj pred pokojem, lahko rečem, da nam primanjkuje žog. Kljub temu, da sem star, bi želel včasih malo poskočiti na plaži za žogo. Zdi se mi, da so imeli naši predhodniki premalo sočutja do inventarja v domu. Primanjkuje nam tudi kak čoln. Pripominjam, da bi bilo potrebno urediti stezo proti domu št. 1 in nuditi upravniku doma pomoč pri prevozih. TONČKA KAJFEŽ: Zadovoljni smo z vsem. Hrana je v primerjavi s tisto v Selcah neprimerno boljša. Prav bi bilo, da bi imeli na plaži kaj mivke, na kateri bi se otroci lahko igrali. In še mnenje upravnika doma v Fiesi ALOJZA KOCIJANČIČA: Imamo na razpolago dovolj sredstev za razvedrilo, res je, da nam primanjkuje kaka žoga in čoln. Lahko pa rečem, da imamo v primer lavi z drugimi domovi neprimerno več za rekreacijo. Balinišča letos nismo pripravili tako, kot bi moralo biti, zato ker nameravamo novi paviljon graditi na tem prostoru, dom št. 3 bi ukinili. Pohištvo za jedilnico bi rabili novo, ker staro ni več primerno. Do doma bo treba urediti pot in urediti okrog prostor. Potrebujemo tudi prostor za avto- park. Naj pripomnim, da na inventar premalo pazijo in da je odnos nekaterih tovarišev pri posameznih obrokih nepravilen. Vse take prosim, da se obnašajo dostojno. Prevoz prehrane iz Pirana mi je otežkočen, kar bo naslednjo sezono treba urediti. Čez Istro smo se napotili -'Titi Moščenički Dragi. Prvi, s katerim smo govorili, je bil KARLO PAVLOVIČ: S hrano sem zelo zadovoljen, prav tako s strežnim osebjem in upravnico. Vsi so imenitni ljudje. Ob morski obali bi morda potrebovali čoln, katerega bi bili pripravljeni tudi plačati. Primanjkujejo pa nam maske in peruti za podvodni šport. S tem ne bi bili vezani le na igre s kartami ali šahom. IGNAC OMAHEN: V Moščenički Dragi sem drugič in mnogo bolj zadovoljen kot predlanskim. To pa predvsem zaradi hrane, ki je zelo dobra. Primanjkuje pa opreme za rekreacijo na plaži in v domu. Na plaži bi potrebovali nekaj senčnikov, ležalne deske in čoln. V domu je potrebno popraviti ležalne stole in mizno keg- ljišče. Posebna pohvala gre upravnici doma, ki je zelo prijazna in vzorno skrbi za goste. DEJAN STOJIČ: Mnenja sem, da bi bilo potrebno postaviti še en dom v tem prijetnem kraju. S hrano smo zelo zadovoljni, a predvsem otroci s sladkarijami. Potrebno bi bilo popraviti radio, preskrbeti dnevne časopise in revije za branje in po možnosti na- baviti kak čoln, ki bi bil primeren za vožnjo več ljudi. Upravnica doma NINA SKA-L AMER A: Gostom želimo čimbolj ustreči. Težave imamo s shranjevanjem zelenjave in dovozom pijač. Za sezono v letu 1963 bomo skušali nabaviti kaj več opreme za rekreacijo. V Selcah smo se pomenili najprej s SLAVKOM BERGINCEM: V primerjavi z lanskim letom opažam razliko v hrani, ki ni več tako kvalitetna. Količinsko je je dovolj, samo ni kvalitetna, kakor bi želeli. Neprijetno je tudi čakanje pri posameznih obrokih, ker je premalo servirk, saj morajo postreči nad 300 gostom. Stanujem privatno in sem zelo zadovoljen. Potrebovali bi čoln. MARTIN KUS: S hrano in s strežnim osebjem sem srednje zadovoljen. Najbolje bi bilo, da bi imeli v Selcah svoj dom. Menjava dopustnikov na 7 ali 14 dni mi ni všeč, kar velja samo za nas, a drugi iz Šiške se menjajo po 10-dnevnem oddihu. Prav bi bilo, da bi število strežnega osebja povečali od 4 na 6 oseb. V domu bi imeli radi tudi radio in dnevno časopisje VENČESLAV MAKŠAN: Hrana ni vedno kvalitetna. Količinsko je je sicer dovolj, vendar pa kvalitetno zaostaja za lanskoletno. S stanovanjem sem zelo zadovoljen. Zdi se mi, da so imeli prejšnja leta bolj organizirano strežbo kot letos. Potrebno bi bilo poskrbeti za kak čoln. Prav bi bilo, da bi stanovali samci posebej. Že drugo popoldne smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer smo prespali, drugo jutro pa sta nadaljevala pot na Sorško planino Peter Kocjančič in Narcis Demb-sky, ki je nadomestil Ivana Sa-bola. Intervjuje na Sorici je napisal torej tovariš Dembsky. ANTON KOS: Delavec pri površinski zaščiti, star 61 let, že tretjič preživlja del svojega dopusta na Sorški planini. Semkaj je prišel z vso svojo družino — vključno z zetom in vnukinjo. Kraj mu je všeč predvsem zaradi miru in dobrega zraka. Tudi s hrano je zadovoljen. Vtem ko pohvali mlado kuharico, ki se očitno trudi, omeni še, da so to jutro imeli za zajtrk obilno porcijo dobro zabeljenih koruznih žgancev. S tako podlago, meni dopustnik, z lahkoto splezaš na Možica. Pri tem se spomni, da tam — žal — ni več planinskih žigov, ker so jih odnesli neodgovorni »planinci«. S sobo št. 27 je še kar zadovoljen, pogreša pa v njej omarico, v katero bi odlagal perilo in oblačila. Na direktno vprašanje o pomanjkljivostih, ki bi jih bilo treba odpraviti, je izrazil željo, da bi bilo bolje poskrbeti za žejo s prodajo sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Problem številka ena pa je povedal šele na koncu: planina je brez vode. Nekoliko vstran od prve skupinice dopustnikov v senci, zleknjena na ležalnikih, sta počivala mlada zakonca NADA in ALBERT ODEB. Okrog njiju se je sukal približno tri leta star sinko. Oba dopustnika sta sicer stara Litostrojčana z dvanajst oziroma devetletno delovno dobo v našem podjetju, toda na Sorici preživljata svoj dopust prvič. Navdušena sta nad lepotami kraja in ob- In še to — naslov je upravičen, skoraj vsi tisti, s katerimi sem govoril, so bili ožgani od planinskega ali morskega sonca. Sicer pa prepuščam besedo našim »zamorcem«. žalujeta, da nista bila tu že kdaj prej. Vse je v naj lepšem redu, toda voda, voda, voda ... In še nekaj bi moralo biti na razpolago. Njega je prejšnji dan pičila muha v roko, ki je močno otekla. Toda v priročni lekarni ni zdravil. Sklenili smo povprašati še enega •'člana kolektiva po njegovih vtisih o življenju v našem planinskem domu. Naleteli smo na AVGUSTA OPAKO, ki že trinajst let dela pri montaži turbin. Tudi on je prvič na dopustu na visoki planini. Ko se pogovarjamo o tem in onem — poleg njega so še žena, sin in hčerka —, zaidemo z mislimi v Pakistan. Pripoveduje nam o svojih vtisih, ki so zelo zanimivi. Nazadnje pa nam prizna, da se je prišel na Sorico hladit. Tam v Pakistanu je bilo ves čas tako vroče, da je sklenil preživeti svoj prvi dopust po vrnitvi v domovino v planinah, prijetno kramljanje pa se je tudi tokrat končalo z besedami o vodi, ki je zaradi suše na Sorici ni. Lepo in prijetno je dopustnikom, ki prežive svoj oddih na Sorški planini. So pa nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba nujno odpraviti. Za vsako ceno bo treba poskrbeti, da bo vedno dovolj vode, ker brez nje niso zagotovljeni osnovni higienski pogoji. Tudi elektriko bi bilo nujno napeljati. Morda bi bilo treba pomisliti še o neprimernem prostoru za stranišče nasproti kuhinje. Se- daj, ko ni vode, se muhe sprehajajo po njem in zaidejo od tam še v sosednje prostore. In še nekaj je, kar zelo moti mirne ljudi na dopustu. Ob nedeljah pridejo v kočo nekateri delavci gozdnega gospodarstva le zato, da bi se napili. Ko pa oskrbnik pijanim noče več dajati pijače, mu grozijo in neodgovorno povzročajo materialno škodo na inventarju. To so sicer izjeme, vendar menimo, da so takšne izjeme prav v planinskem okolju vse prej kot dokaz srčne kulture. Iz Trpanja nam je poslal nekaj dopustniških vtisov Milan Seme. Takole nam piše: »Mesto Trpanj na otoku Pelješcu je po svoji lepi legi in idealnem podnebju prijeten letoviški kraj. Ima več čudovitih plaž, izletniških točk in sprehajališč. Šteje približno 800 prebivavcev, ki so sila prijazni in ponosni na zgodovinsko preteklost svojega mesta. Res je letovišče nekoliko daleč od nas, a pusti vsakemu letoviščarju nepozabne vtise.« Tov. Milan Seme je vprašal za mnenje o Trpanju nekaj Litostroj čanov. A o j z L e š e k , ključavničar v livarni jeklene litine, je rekel: »Doslej sem bile že v vseh Li-tostrojskih letoviščih, vendar mi je Trpanj najbolj všeč.« Ivan Šavor iz kadrovskega sektorja je rekel: »V tem kraju sem izredno zadovoljen z jedačo, pijačo in postrežbo. Le mesto bi bilo lahko bolj čisto.« Jože Medved, lanser v površinski zaščiti, priporoča ta kraj mladini. Mostec je eno' redkih otroških igrišč v naši komuni. V prihodnih letih bodo morali občinski ljudje misliti tudi na ureditev večjega otroškega zabavišča Naprej je obiskal šefa odseka za »Katere so glavne značilnosti letošnjega družbenega načrta v gospodarstvu občine Šiška?« Tovariš Jurčič je odgovoril, da je povečanje delovne storilnosti najvažnejši pogoj za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, osebne potrošnje in družbenega standarda. Od sodobnejših proizvodnih procesov, izboljšanja organizacije dela in od upoštevanja novega sistema delitve čistega dohodka pa pričakujemo, da se bo delovna storilnost, merjena s povečanjem družbenega proizvoda na zaposlenega v letu 1962, povečala v gospodarstvu družbenega sektorja za okoli 11 odstotkov. Predvidevamo, da se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva povečalo za okoli 1135 oseb ali 7,4 %> več kakor v letu 1961. Družbeni bruto proizvod v družbenem sektorju gospodarstva s cenami iz leta 1959 po teritorialnem principu naj bi se povečal za 19 %, družbeni proizvod za 18 °/o in narodni dohodek za 16,6%. »Koliko je zaposlenih v občini in kolikšni so njihovi povprečni mesečni prejemki?« V obični Šiška je zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva 16.421, od tega 8218 v industriji. Porast zaposlenih v industriji je v primerjavi z lanskim letom višji za 682 oseb. Po zaključnih računih v letu 1961 so osebni dohodki znašali iz izplačanih ur povprečno 28.739 din na osebo, v prvih petih mesecih v letu 1962 pa znašajo 30.371 dinarjev. »In kako je bilo v Litostroju?« V »Litostroju« je bilo preteklo leto zaposlenih 3342 oseb s povprečnim osebnim dohodkom 31 tisoč 416 dinarjev. V prvih petih mesecih je znašalo število zaposlenih v tem podjetju 3328, povprečni osebni dohodek na število opravljenih ur na je znašal 33.783 dinarjev. Lanskoletni delež narodnega dohodka iz privatnega sektorja no teritorialnem principu je znašal 6,4% vsega narodnega dohodka, letos pa naj bi znašal 5,6%. V prihodnje bodo morale gospodarske organizacije izpopolnjevati sistem delitve čistega in osebnega dohodka in dosledno uvajati nagrajevanje po uspehu celotne gospodarske organizacije in po doseženem učinku pri delu. Pri tem bodo kolektivi posvetili več pozornosti komercialni, finančni in kadrovski službi v skladu s potrebami gospodarstva. Prav do konca letošnjega leta pričakujemo pospešen tempo industrijske proizvodnje, ker moramo v občini Šiška doseči program perspektivnega razvoja. gospodarske zadeve Bojana Jurči ča. Med drugim ga je vprašal: PO STRMIH STOPNICAH V VIŠJI STANDARD Da bi dobili jasnejšo podobo glede nekaterih pomembnejših podatkov, smo poslali v šišensko »OZN« našega stalnega sodelavca IVANA SA-BOLA, ki je v razgovoru z nekaterimi občinskimi možmi zapisal v svojo beležnico nekaj prav zanimivih ugotovitev. Vrednost fizičnega obsega industrijske proizvodnje se je povečala v primerjavi z lanskim letom za 26,2%, v gradbeništvu 16,2 %, v kmetijstvu 21,3%, obrti 15,2%, trgovini 12% in v prometu za 10,4 odstotka. Litostroj čani so nredvideli povečanje proizvodnje za 31,9 % v letu 1962 s proizvodi Dieslovih motorjev, črpalk, opreme železarn in cementarn, žerjavov in sredstev talnega transporta. Z zagotovljenimi deviznimi sredstvi za reprodukcijski material bi lahko mnogo več svojiih izdelkov prodali, izvozili. Glede gradbenih zadev je odgovarjal načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve Roman Dermaša. »V naši občini prav gotovo upoštevati zazidalne načrte. Zanima me, če so usklajeni s celotno urbanizacijo mesta. Kakšne načrte imate glede gradenj v prihodnje?« V naši občini vsekakor upoštevamo zazidalne načrte, kolikor pa jih ni, se ravnamo po zazidalnih programih, ki so prav tako v skladu z urbanizacijo. Zazidalni program imamo v okolici pivovarne Union in na terenu Milana Majcna. Zazidalne načrte pa v trikotu med Vodnikovo, Scopolijevo in Celovško cesto. Za individualno gradnjo so predvideni tereni v Vižmarjah pod klancem in nad njim. Na drugih površinah je individualna gradnja omejena. Ko bo potrjen načrt za gradnjo vrstnih hiš, jih bodo lahko gradili le v Pržanju. Ob Celovški cesti bomo še naprej gradili velike stanovanjske bloke. Naš sklad ne predvideva posojil za zadružne gradnje, katere smatramo kot individualno gradnjo. Za mestne in litostrojske bloke pripravljamo urbanistične načrte. Zaradi perspektivne širitve podjetja Litostroj je prostor za gradnjo njegovih objektov rezerviran. Prav tako bomo v letošnjem letu vložili v vzdrževanje in v gradnjo komunalnih naprav približno 280 milijonov. Na vprašanja o šolstvu je odgovarjal referent za šolstvo občine Šiška tovariš Jože Kenk. »Kateri problemi na področju šolstva so najbolj pereči?« Vsekakor lahko rečem, da so to šolski prostori, ki jih primanjkuje in so slabo opremljeni. Predvsem bi morali posebno pozornost polagati na industrijske šole in vajensko šolo, da bi učenci opravljali delo s takimi stroji in orodjem, kot jih bodo dobili v proizvodnji, da bi se laže prilagodili delu v proizvodnji. »Ali je v naši občini dovolj strokovnih kadrov in prosvetnih delavcev?« Prosvetnih kadrov in strokovnih delavcev je pri nas dosti, toda res je, da na nekaterih šolah poučujejo honorarno, zato bi se to vprašanje rednih prosvetnih delavcev dalo rešiti, če bi imeli zanje več stanovanj. Učni kader je dobro izbran in zato se trudi, da doseže čim boljše rezultate. »AZi mislite, da bodo doseženi večji uspehi po šolah z novimi pravilniki o nagrajevanju prosvetnih delavcev?« Osebni dohodki učnega osebja v šolstvu so znašali 137 milijonov več kakor v letu 1961. Tako je dana možnost učnim kadrom, da bodo z novimi pravilniki nagrajeni za svoje delo, za kar pričakujemo večje uspehe v šolstvu. »Kaj bi morali nuditi učencem poleg rednega pouka?« Več izvenšolskega dela, posebno športnega, kulturnega in udejstvovanja v gospodarstvu. »Kaj menite o kulturno-pro-svetnem delu v naši občini?« Kultumoprosvetno delo usmerja občinski svet Svobod. Med društvi skušamo doseči enotnost akcije KPD Svobod, delavske univerze, sekcij pri socialistični zvezi in prosvetno izobraževalnih skupin sindikatov. Tu je predvsem težava v pomanjkanju sodelavcev, ki bi sodelovali na čisto amaterski bazi. Želeli bi, da bi se v to delo vključilo čim več strokovno sposobnih sodelavcev, toda ne samo iz prosvetnih vrst. V letošnjem letu imamo na razpolago več sredstev za pomoč in razširitev kulturno prosvetne dejavnosti v Šiški. Predvsem bi radi poživili delo Na enem svojih zadnjih zasedanj je ObLO Ljubljana - Šiška med drugim razpravljal tudi o delu sveta za obrtništvo, sprejel odlok o ustanovitvi sklada skupne porabe sredstev uprave ObLO Ljubljana - Šiška, o spremembah odloka glede prepovedi prometa z nepasteriziranim mlekom na območju občine, sprejel sklep o prenehanju poslovanja Zavoda za prosvetno pedagoško službo za tri ljubljanske občine in dal soglasje k ustanovitvi medobčinskega zavoda za prosveto in pedagoško službo. Iz poročila o delu sveta za obrt v letu 1961 je razvidno, da so družbena obrtna podjetja ustvarila 2.779,620.000, zasebne obrtne delavnice pa 1.084,102.000 dinarjev, kar znaša 11,4% celotnega družbenega plana za leto 1961. Iz tega je razvidno, da predstavlja obrtna dejavnost pomembno vlogo kot družbeni faktor. Na področju občine je 567 obrtnih podjetij in delavnic obeh sektorjev. Od tega je zastopan družbeni sektor z 42 ali 13% s 1168 zaposlenimi delavci, zasebni sektor pa s 525 ali 87 % s 1218 zaposlenimi delavci. Glede na vse to so bili sprejeti sklepi, da je treba predvsem pospeševati storitvene obrti v družbenem sektorju s tem, da se organizirajo obrtne delavnice in poveča omrežje servisnih delavnic, ki naj jih ustanavljajo industrijska in trgovska podjetja. Razen tega je potrebno posvetiti kvaliteti obrtnih storitev in pospeševati združitev sorodnih obrtnih podjetij, da se s tem poveča delovna storilnost, ki bo zagotovila izboljšanje materialnih pogojev delavcev. OPEKE. .. OPEKE... Gradnja novih objektov narekuje občinskim organom vsestransko dejavnost in skrb za ureditev klubov z organizirano pripravljenimi zabavnimi večeri, poljudnimi predavanji, prikazovanjem kinoteke in literarno drama tskih večerov. Zanimalo nas je, koliko nas živi na območju občine Šiška. Tovarišica Petričeva ima v registru pre-bivavstva označeno število prebi-vavcev ob koncu maja 11.897 moških in 13.365 žensk. Občina Šiška skupno s Šentvidom in Vodicami šteje 38.000 prebivavcev. V občino Šiška se je od 1. I. 1962 priselilo 1125, odselilo pa 386 prebivavcev. Tovarišica Petričeva je poudarila, da se ne veča prirastek mestnega prebivavstva zaradi naravnega prirastka, marveč žara priseljevanja ljudi s podeželja. Ivo Sabol komunalnih naprav, pomoč stanovanjskim skupnosti itd. Naj navedem nekaj novih gradenj v naši občini: gradnja podvoza na Celovški cesti je v pol- Gradnja novega šišenskega centra hitro napreduje. Na sliki vidimo betoniranje zadnje betonske plošče pri novi kino dvorani nem teku, pričela se je gradnja devetnadstropnega stanovanjskega bloka ob Celovški cesti na Jami s 136 stanovanji, dva stanovanjska bloka v Scopolijevi ulici sta pod streho, pri tretjem so zabetonirali ploščo in začeli z zidanjem na dveh blokih, ob novi zbiralni cesti dokončujejo dva stanovanjska bloka, v Tugomer j evi ulici so v gradnji tri montažni stanovanjski bloki, velika kino dvorana pred občino bo dograjena v surovem, na zbiralni cesti so končno le uredili električno razsvetljavo, končujejo se delana velikem stanovanjskem bloku ob Černetovi ulici in še ostale številne gradnje novih objektov v Šentvidu, Gameljnah itd. Tako se gradi novi mestni center Šiška, ki bo imel približno tisoč stanovanj v novih stanovanjskih blokih in stolpnicah. Ob njih bodo vsi potrebni objekti za kulturno in družbeno življenje, preskrbovalno in servisno službo in za otroško varstvo. Moderno urejena Celovška cesta nudi s svojim hitrim prometom ugodno zvezo s centrom mesta, bližina zelenega Šišenskega hriba pa daje najboljše pogoje za prebivanje in rekreacijo. S-e Litostrojske vrstne hiše v Dravljah so tudi prispevale k večanju standarda delavcev. Okolico tega stanovanjskega naselja bo treba urediti. Res je, da so menda lani poizkušali presaditi nekaj dreves, vendar se zaradi starosti niso prijela Seveda so tudi pri velikih skokih številne zapreke — Občini Šiška, o kateri nameravamo govoriti v naši reportaži, primanjkuje denarja, kar je ena izmed osnovnih zavor za še hitrejši razvoj šišenskega gospodarstva in drugih pomembnih dejavnosti. Za delovnega človeka so pred nedavnim zgradili v naši občini novo sodobno ambulanto V komuni krepiti družbeni sektor Tehniške zanimivosti Od ledu do vročine je kratka pot DELOVNA STORILNOST JE ODVISNA TUDI OD TELESNEGA POČUTJA DELAVCA Pri gradnji sodobnih zgradb skušajo urediti prostore tako, da bi se človek v njih počutil kar najbolje. Pri tem pa imajo kli-matizacijske naprave zelo pomembno vlogo. Naprava za klimatizacijo doseže svoj namen takrat, kadar omogoča ne glede na letni čas in vreme takšne pogoje, ki omogočajo človeku dobro počutje. Tedaj je tudi njegova storilnost največja. Po fizioloških zakonih je človeku udobno, če je njegov režim toplote uravnovešen, to je da njegovo telo oddaja ravno toliko toplote, kolikor jo organizem proizvaja. Pri oddajanju toplote pa igrajo svojo vlogo naslednji faktorji: temperatura zraka v prostoru, toplota sten in vlažnost zraka. Prav tako ne smemo pozabiti, da je občutek ugodja pri ljudeh različen. V splošnem je območje zaželene temperature pozimi od 18 do 22 stopinj Celzija, poleti pa od 20 do 26 stopinj Celzija, kar je odvisno od starosti in spola. DOMAČI HELIKOPTERJI BODO MODERNIZIRALI NAŠE ŽIVLJENJE Helikopterji lahko služijo za prevoz potnikov in tovorov, za kontrolo mestnega in medmestnega prometa, za poštno službo, za pre- voz gradbenega materiala na težko dostopna mesta, za reševanje v gorah in na morju, za razna dela v sodobnem kmetijstvu in gozdarstvu itd. Zaradi te vsestranske uporabnosti helikopterjev jih bo neka naša tovarna letal uvrstila v svoj redni proizvodni program. Domači helikopterji bodo s hitrostjo do 180 km na uro in na razdaljo do 500 km z enkratno zalogo goriva lahko prevažali osem ljudi hkrati. ATOMSKA VREMENSKA POSTAJA DELUJE SAMA V arktičnem področju so Združene države postavile prvo atomsko vremensko postajo na svetu. Ta deluje popolnoma avtomatično in nima človeške posadke. Električno energijo za radijski oddajnik in za delovanje aparatur daje atomska baterija. Jedro te baterije je majhna kroglica iz radioaktivne snovi, ki bo zadoščala za več kot deset let. Postaja oddaja podatke vsake tri ure. Kasneje bodo postavili celo mrežo takih postaj, kar bo omogočilo pomembno izboljšanje dolgoročnih vremenskih napovedi. JEZIKOVNO NEZNANJE — ZAVORA! V januarski številki »Vjesnika«, glasila kolektiva podjetja »Rade Končar«, so bile pod naslovom »Jezik-kočnica« izražene tele misli: »Ni treba posebej poudarjati hitri in kvalitetni tehnični razvoj našega podjetja. O tem je bilo dovolj napisanega v našem internem, pa v zunanjem dnevnem in strokovnem tisku. Niti danes se ne bi ozirali na ta razvoj, če bi ne bil resno ogro- žen! In to prav sedaj, ko smo se nasršili, da bi ga dvignili še za nekoliko oktav. Ni nam jasno, kako je moglo priti do te nevarnosti. Verjetno se je prikradla neka napaka pri planiranju osnovnih proporcev. Dejstvo je, da so se naše »proizvajalne moči« hitreje razvile kot »jezikovne moči« našega dragega materinskega jezika, tako da danes nismo sposobni z jezikom izraziti naše globoke in visoke tehnične misli. Torej jezik je postal zavora razvoja naših proizvajalnih moči. Konkretni predlog o organizaciji in nalogah naše službe za napredek proizvodnje je prišel štirikrat pred komisijo za decentralizacijo. Štirikrat je bil zavrnjen. Vzrok pa je v tem, ker člani komisije za decentralizacijo niso razumeli, kar je bilo napisano. Avtor pač ni našel v našem ne dovolj razvitem jeziku adekvatnih izrazov, s katerimi bi mogel izraziti našo izredno in (prefinjeno) tehniko! Da bi izšli iz tega položaja in v perspektivi odstranili neskladja v razvoju, je bilo odločeno naslednje: — V okviru Službe za napredek proizvodnje se v oddelku za standardizacijo osnuje referat za materinski jezik; — Na filozofski fakulteti pri katedri za srbohrvatski jezik v Zagrebu se osnuje oddelek našega podjetja! H gornjemu ni potreben komentar. Pač pa je treba dodati nekaj pripomb v zvezi s podobnim problemom, ki je tudi sam po sebi zavora nadaljnjega razvoja velikega podjetja, ki se ukvarja z direktnim izvozom. To je problem znanja in pravilne uporabe tujih jezikov samo za potrebe šol, tako da so strokovni (specializirani) prevajavci dejansko bolj ali manj samouki. Ustrezno rešitev problema bo moč najti samo tedaj, če bomo doumeli, kaj smemo pričakovati od strokovnega prevajavca. az TUDI IZGUBLJENI SATELIT ODIGRAL VAŽNO VLOGO Znano je, da so v SZ v preteklem obdobju izstrelili satelit — imenovan Venusik — proti Veneri in da se je le-ta izgubil v vesolju, potem ko je zgrešil cilj. Sovjetska akademija znanosti pa je vendarle sporočila, da so z njim prišlo do važnih odkritij. S pomočjo radarskih valov, ki so jih poslali proti Veneri in jih potem sprejeli, so lahko ugotovili hitrost njenega vrtenja okrog lastne osi. Dingi uspeh pa nred-stavlja točna določitev ene osnovnih astronomskih enot, to je razdalje Zemlja-Sonce. KO BI VSE REKE SVETA... Ko bi vse reke sveta dodobra izkoristili, bi na njih zgrajene hi-drocentrale dajale približno pet tisoč milijard kWh električnega toka. Do sedaj pa so vodne sile po kontinentih izkoriščene nekako takole: Evropa brez Sovjetske zveze 27*ft, Azija 7®/«, Srednja Amerika z Južno Ameriko 5*/«. Najbolj so izkoriščene vodne sile Severne Amerike — 153°/«, najmanj pa Afrike — 0,5 ®/o instaliranih moči. Še bolj pa nam postane razumljivo, kolikšne so še neizkoriščene zmogljivosti, če vemo, da znašajo zmogljivosti Afrike, Azije in Južne Amerike skupaj okrog 3.200 milijard proti 5.000 milijardam kWh svetovnih zmogljivosti, a so prav v teh treh kontinentih odstotki instaliranih moči najnižji. Sedaj z rastočo vnemo gradijo hidroelektrarne velike zmogljivosti v Egiptu, Rodeziji, Gani, Nigeriji, Kitajski in Indiji, ker so te dežele spoznale, da brez električne energije ne bodo mogle hitro premagati svoje gospodarske zaostalosti. Mimogrede naj še spomnimo naše bravce, da je Litostroj sodeloval pri gradnji velike hidrocentrale na reki Gha-kra-Nangal v Indiji z dobavo 450-tonskega mostnega žerjava. POMEN HELIOTBHNIKE VZTRAJNO NARAŠČA Heliotehnika je tista znanstvena panoga, ki išče pota za hitrejše in boljše izkoriščanje sončne energije. Sonce to energijo nenehno seva v vesolje. Za nas je sončna energija nepresahljiv energetski vir, ki ga pravzaprav še prav nič ne izkoriščamo. Strokovnjaki so se za izkoriščanje sončne energije doslej nedvomno premalo zanimali. Poglejmo, kaj pravi o tem ameriški kemik Farrington Daniels: »Če bi samo del časa, pozornosti in sredstev, ki smo jih porabili pri raziskovanju atomske energije, namenili proučevanju uporabnih možnosti za izkoriščanje sončne energije, bi na področju helioenergetike že dosegli zavidanja vredne uspehe. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je sončna energija za razliko od atomske povsem nenevarna ...« Poskusi s pomočjo leč in zrcal segajo v srednji vek in še nazaj, toda pomembnejše uspehe so dosegli v našem času v Uzbekistanu in Armeniji, kjer so izdelali nekaj konstrukcij za vsakdanjo rabo, kot na primer črpalke, destilacijske naprave, naprave za sušenje sadja, kopališča in podobno. V Armeniji gradijo celo elektrarno, ki naj bi proizvajala dva milijona 500.000 kWh električne energije. S poskusi se ukvarjajo tudi v Franciji in Ameriki. Tudi naš metalurški inštitut je postavil v Piranu prvo sončno peč, ki jo s pridom uporabljajo za topljenje težkotopljivih kovin. PRIŠLI Stane Gregorič, Rudi Kožuh, Ivan Mrak, Jožefa Pintar, Franc Reiter, Pepca Marič, Alojz Cajnko, Mahmut Sekič, Karel Arko, Ignac Pevec, Ivan Plestenjak, Vojko Jerin, Jože Rihtar-šič, Stane Mauer, Franc Presečnik, Albina Belehar, Marija Šifrer, Ivan Volarič, inž. Marjan Ivanc, Jožef Blatnik, Franc Cankar, Vekoslav Zlv-kovič, Martin Rotar, Erna Verhovec, Stane Ambrož, Jože Lindič, Stane Stiftar, Konrad Brišnik, Mirko Udovč, Janez Ogrinc, Marija Plavčak, Melodija Sikanovski, Ko dri j a Istogi, Gazim Istogi, Leopold Ferlež, Ratko Mandič, Jože Kastigar, Marinko Udovčič, Josip Fistrič, Ilijaz Kora-movič, Dragič Milenkovič, Julka Kovačič, Boris Zorec, Terezija Jerovšek, Ivan Bukovec, Vinko Miše, Stanko Gašperin, Leopold Rakar, Velibor Ne-deljkovič, Adem Heta, Isljam Barjak-tori, Rafael Pucelj, Edvard Širovnik, Ivan Žalec, Vladimir Skrbe, Branko Knez, Leopold Strniša, Anton Kovačič, Franc Černivec, Anton Horvat, Franc Zupančič, Ivan Sadar, Aran-džel Danilovič, Milan Škoda, Rozalija Požar, Ciril Petrca, Rasim Balje-vič, Damir Koren, Marko Jelič, Janez Založnik, Milojko Nedeljkovič, Anton Krznarič, Janez Smrkolj, Jože Urbanija, Brane Leskovec. ODŠLI Peter Bušljeta, Anton Boštjančič, Pavel Smrekar, Anton Kosi, Ivan Bevc, Mijo Frančič, Marija Kaučič, GRETJE PROSTOROV ŠE VEDNO PROBLEM Elektrika je za gretje prostorov v bistvu zelo prikladna oblika energije, toda še vedno obstajajo nekatere prav občutne težave. Gre predvsem za to, da bi imeli na razpolago grelno telo z veliko površino, ki ne bi preveč segrevala, to je da ne bi žarela, a bi vseeno segrela določen prostor na nekaj deset stopinj. Neka angleška tovarna je pri svojih raziskavah ugotovila, da za rešitev tega vprašanja kovinske grelne površine ne pridejo v poštev. Tudi če bi uporabili zelo tanke kovinske mreže, bi le-te imele prenizko upornost, zaradi česar jih ne bi bilo mogoče priključiti na omrežje običajne napetosti. Izredno tanke niti prevlečejo s koloidnim grafitom. Iz teh niti potem spredejo debelejše niti, ki jih dodatno prevlečejo še z umetno smolo. Dobljene niti služijo za izdelavo zelo tanke, lahke in odporne tkanine. Tako vsak grelni element sestavlja nekaj tisoč vzporednih prevodnikov. Glede na to, da ima grafit razmeroma visoko specifično upornost in da ga nanašajo na steklena vlakna v zelo tankih plasteh, je upornost take tkanine zadosti visoka in jo Franc Lekše, Benedikt Jurišoga, Bojan Pirc, Marija Dovč, Jožefa De-mraša, Milenko Primec, Karel Kuhar, Anton Smolič, Božidar Škerjanec, Alojz Mišmaš, Milan Juhant, Stane Špeh, Janez Rihtar, Ljubo Božič, Ivan Popovič, Ivan Mevlja, Stane Zarobec, Milivoj Zakšek, Rudolf Rijavec, Alojz Cajnko, Emilija Naglič, Ernest Htlll, Ignac Miklavčič, Martin Glavač, Matija Starešinič, Franc Fink, Jože Perpar, Marija Jerič, Alojz Voler, Ivan Kustec, Mijo Knežovič, Alojz Lužar, Ivan Kranjc, Albin Umik, Andrej Oblak, Viktorija Sega, Feliks Mrvar, Nikolaj Malič, Ivan Črnčec, Branko Dijanovič, Mihael Jeraj, Tomo Glavina, Ivan Debeljak, Tugomir Kunej, Franc Suhadolc, Janez Jankovič, Franc Fabjančič, Jože Tomšič, inž. Viktor Drusany, Marija Petek, Nemanja Ristič, Viktor Stubelj, Ladislava Abram, Ivan Bunič, Anton Vavdi, Marija Mihelič, Stefan Graj, Jožef Šuštaršič, Leopold Strnišak. ZAHVALA Ob zaključku svoje obvezne trome-sečne prakse v Litostroju in ob dokončanju diplomskega dela v tem podjetju izražam vso zahvalo vsem sodelavcem v podjetju, posebno vsem sodelavcem v Kadrovsko-socialnem sektorju, kjer so bili vedno pripravljeni na sodelovanje. Ob tej priliki želim povdariti zadovoljstvo zaradi tako tesnega sodelovanja služb v KSS, kar smatram, da je predpogoj za res dobro in uspešno delo tega sektorja. preko primernih kontaktov priključijo neposredno na omrežje običajne napetosti. Dobljeno tkanino mehansko in električno zaščitijo s tem, da jo vgradijo v plošče iz umetne mase, oziroma v azbest ali cement, kadar gre za nekoliko višje temperature. Kvadratni meter plošče izžareva približno 500 W toplote. Plošče so torej primerne za ogrevanje stanovanj in drugih podobnih prostorov. Vendar se raba grelne tkanine ne ustavi pri tem. Ob primernem oblikovanju služi tkanina za potrebe letalstva, v industriji izdelovanja vezanih plošč za sušenje furnirja, v industriji plastičnih mas za pred-gretje polivinila pred oblikovanjem itd. PEC IN HLADILNIK HKRATI Gornja slika predstavlja 2 žepni bateriji, ki napajata termoele-ment. Voda, ki kaplja nanj, pa zmrzuje. Pri spremembi smeri električnega toka bi se led v nekaj sekundah raztopil in voda bi povsem izparela. Ali ni s tem dana možnost graditve naprave, ki bi se s preprostim pritiskom na gumb spremenila iz hladilnika v peč? Bila sem prijetno presenečena nad terenskim delom znotraj kot tudi izven sektorja. Se prav posebej se želim zahvaliti tovarišicam v socialni službi za njihovo pomoč. Vsemu delovnemu kolektivu pa želim pri gospodarjenju s podjetjem mnogo uspeha! Ivanka Kukovec ZAHVALA Sindikalni podružnici Litostroja se najtopleje zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo dobil ob izgubi svoje drage žene. Jože Žilavec TKB OBVESTILO UPOKOJENCEM Sindikala organizacija Litostroja obvešča vse svoje upokojence, da bo tudi letos zanje organizirala med 10. in 15. septembrom izlet v Fieso. Prijave sprejema sindikalna podružnica, telef. 404, najkasneje do 8. septembra. Točen datum in uro odhoda bomo sporočili vsem interesentom pismeno. Sindikalna organizacija Litostrojski helikopter ZANIMA ^ O STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. TEHNIKA Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu. Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1250 dinarjev. Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/H; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 LITOSTRO JČANI! 0 Berite in širite nedeljsko ® izdajo 0 »LJUBLJANSKEGA 0 DNEVNIKA«! 0 Mesečna naročnina 0 100 dinarjev A MA »Če jo noben vrag ven ne potegne — Litostrojski kaveljni jo bodo gotovo« (Kaj vleče ven, prepuščamo fantaziji posameznikov) Stari Schnaiter: »Bravo, sinko, svoje učitelje si pustil daleč za seboj« V »tolažbo« dopustnikom »Madona, maš fajn mašino. Kje si pa v službi?« »V Litostroju.« »Kako hudiča. Saj že 15 let govorijo, da bo šel Litostroj rakom žvižgat in da bo propadu.« »Star sem 15 let, moram jet v svet, .devize hoče banka imet.«