HIIII Srrokovnjaki, Ki ne raiumejo svoje stroke. Na žaJost moramo pri nas baš v kinetijsikem stanu kot najvažnejšem stanu v državi konstatLrati, da se splošnemu napredku delajo nalašč ovire In modernemu produiktivnemu človeku mečejo polena pred noge. Te ovire tvorijo ljudje, ki jim je napredno lanetijstvo neznana stvar in kateri vsled svoje sebičnostd bočejo živeti na račun tujega dela udobno, brezskrbno življenje. Imenujemo jih nestrokovnjake v liinetijstvu ali kmetdjdce zajedalce. ZemJja v naši državi je bogata vsled ugodnega podnebja in plodovitosti obdclovalne plasti, toda siromašna na gospodarski opremi in kmetdjsko-strokovnem osobju. Imamo celo kraje, kjer se orje še z lesenim plugom, kakor pred 1000 leti dn obsežna, rodovitna veleposestva, na čelu katerih stoje nestrokovne sirote, bodisi kakšen bivši pisarniški pometač, penzijoniran sodnijsld sluga ali kak doslužen oficir, n. pr. na veleposestvu Križanskega reda pri Veldki Nedelji, na veleposestvu Attemsa v Slov. Bistrici., na veleposestvu graščine Ormož itd. Pomislimo, ali more takšen človek ustrezati svojemu namenu, to je, poučiti kmetijskega delavca o načinu obdelovanja zemlje, o pomenu gnojenja in važnost umetoih gnojil, o mogočnosti zvišanja rodovitnosti zemlje itd. Da vodi uslužbenec posle, ki jih docela ne razume, je znak neurejenosti gospodarskili razmer t državi. Poglejmo kako je v tem oziru v naprednih državah, n. pr. v Čehoslovaški republiki, kjer je neverjetno Teliko števdlo kmetovalcev s srednje- in visokošolsko izobrazbo in kjer le-ti izobraženci vozijo gnoj na njive in snažijo živinske staje. Tam pač gotovo ni mesta za penzijonirane državne uslužbence iz vojaštva in policije, ki bi nesposobni za izvršes-anje čižzvne službe lenobo pasli v kmetij&kih oibratih. Proč torej s paraziti kmetijskib gospodarstev ia kmetijske službe, iztrebimo zajedake kmetijskega stanu, ako hočemo dati našemu kmetijstvu pravo podlago in dvigniti prodiikcijo do najvišje stopnje v svrho aktiviranja naše plačilne bilanc^. Kmetijsko gospodarst\To kot najvažnejši študij mora biti na viiini vsakokratne znanosti, kar dosežemo brezdvomno najbolje na ta način, če uredimo službene razmere uslužbenc«v v kinetijskih obratih z modemim zakonom ter odstranimo §kodljivce kinetijstva v 61o- ve*i poddbi. Le i^acušcai kmftijslci strok<mijaici ta»i»jo pcaTilno rešerati fcmetijska in sociaLoa Tprašaojc ter na ta način prispcvnll Ic spložnemu napresdk«. Kmetijsjka veda pa ne sme zgubiti vezi s prak*«, tmdi kateje je nastala. Iz praikse preko znonosli za prakso — je geslo toodernega fcmetijstva. Vekoslav štanipar, efeMkem. SV. BOLFENK PRI SREDISCU OB DRAVI, (O davku na zaslužek rocnega dclavca! pozor Tuifoijl, ¦ujši poscstnild — delavci, jhlapci, dekle in ohrtnikl! Vesti, da se je uvedel vsled delovanja sloreaskifci sainostojnih demokratov davek na zaslužek Tsafcegp ročnega delavca, so tuikaj vplivale izredno razburljiT©« Pa je tudi res velika kri\ica, obdačiti najrrrnejše izmed najrevnejšib. Viničarji in drugi manjši poseslniki zaslužijo komaj, da po btra^ko ždvijo, — sedaj pa naj ti Tiničarji-berači še plačujejo davek na zaslužek svojega težkega ročnega dela? To je vendar škandal! Po vsem tem je v bodoče upati, da bodo vsi viničarji sedaj naenkrat razuineli, da se najuejo možje, fci znajo pravilno, in to brez vsake koristi zastopati ubogega človeka, le v vrstab, ki so krščanskega politiftnega prepričanja, koji so iin bodo zmiraj razuineli euvali težnje in koristi vsacega sloja — in to so le pristaši naše Slovenske Ijudske stranike. Kaj tacega ne razumejo srbski radikali, iie samostojneži in ne samostojni demokratje. O repubiaauiciii govoriti, je brezpotreb— ker niso storili nikjer nid gospodar&ko koristnega. Soclalisti pa so itak vso svoje ptepričanje prodali razndm velekapitalistom in bankirjem čifutskega kova. Pri Sv. Bolfenku pri Središču in povsod drugod je upati, da se v bodoče ne bodo našli več ljudje, ki prodajo svoj glas, to je svojo krogijico g. Roibiču iz Središča aii pa viničarji mlinarju in peku g. Jakobu Zadravec Oba imenovana bogataša — samostojna demokrala sta delno tudi kriva, da bo plačeval siromak davek na zas!n~ žek svojega ročnega dela; oba sta agitirala za samostojr nega demokrata Žerjavovca dr. Pivka, ki je glasoTal » veseljeam za ta davek. Upati je, da v bodoče Ijudje, bot : Pivko ne bodo imeli uspeha!