KAZALO Mojca Medvešek in Romana Bester UVOD: INTEGRACIJA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV V SLOVENIJI Felidta Medved SLOVENSKA POLITIKA INTEGRACIJE - >>0D PRVIH DO TRETJIH DRŽAVLJANOV« 20 Mojca Medvešek DEMOGRAFSKE IN SOCIOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV V SLOVENIJI 47 Barbara Kejžar in Felicita Medved >>SMO RES DOBRODOŠLI?« STIKI IN KOMUNIKACIJA MED IMIGRANTI IN PRISTOJNIMI DRŽAVNIMI INSTITUCIJAMI 92 Sara Brezigar «DOBRODOŠLI V SLOVENIJO, VENDAR NE ZAHTEVAJTE PREVEČ!« IZSEKI IZ ŽIVLJENJA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV NA TRGU DELOVNE SILE V REPUBLIKI SLOVENIJI 142 Janez Pire STANOVANJSKA PROBLEMATIKA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV V SLOVENIJI 172 Romana Bester in Mojca Medvešel< VKLJUČEVANJE MIGRANTSKIH OTROK V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SISTEM 205 Martina Bofulin in Romana Bester ENAKO ZDRAVSTVO ZA VSE? IMIGRANTI V SLOVENSKEM ZDRAVSTVENEM SISTEMU 270 STVARNO KAZALO IMENSKO KAZALO 312 322 UVOD: INTEGRACIJA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV V SLOVENIJI Mojca Medvešek in Romana Bester Knjiga, ki je pred vami, je nastala na podlagi izsledkov enoletnega raziskovalnega projelcta z naslovom »Integracija državljanov tretjih držav v Sloveniji« (IDTDS). Projelct, ki ga je v letih 2008 in 2009 izvajal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je bil financiran iz sredstev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Posamezna poglavja v knjigi obravnavajo različne vidike procesa integracije imigrantov v Sloveniji. Osredotočajo se zlasti na integracijo državljanov t. i. tretjih držav, problemi, kijih obravnavajo, pa se v marsikaterem segmentu tičejo vseh imigrantov, včasih tudi njihovih potomcev. Državljani tretjih držav v Sloveniji predstavljajo veliko večino imigrantske populacije brez slovenskega državljanstva. Njihovo število se iz leta v leto povečuje, njihov položaj v slovenski družbi pa ostaja v veliki meri neraziskan. Prav zapolnitev nekaterih vrzeli v poznavanju procesa integracije in položaja imigrantov, državljanov tretjih držav v Sloveniji, je zato eden glavnih namenov pričujoče knjige. Morda se bralcu poraja vprašanje, zakaj poseben poudarek na integraciji državljanov tretjih držav, če pa so, kot sva že omenili, problemi, s katerimi se srečujejo imigranti v procesu integracije, mnogokrat enaki za vse, ne glede na to, od kod prihajajo. Naj na tem mestu opozoriva, da so znatne razlike med pravnim položajem imigrantov, ki so državljani tretjih držav, in imigrantov, ki so državljani držav članic Evropske unije. Slovenski pravni ol Pet minut dela! Ampaknisem uedel. Vzrokov za takšno nepoznavanje postopkov, ki so sicer nujni za ureditev formalnega statusa »tujca«, je verjetno več. Prvi vzrok se najverjetneje skriva v tem, da nekateri imi-granti ob odhodu iz svoje izvorne države niso načrtovali, da bodo prebivali ali se ustalili prav v Sloveniji. Ker so morda sprva želeli kam drugam, se niso predhodno pozanimali o slovenskih predpisih. Drugi vzrok izvira iz dejstva, da se je pomemben delež imigrantov, zajetih v pričujoči raziskavi, priselil v Slovenijo z namenom poroke s slovensldm državljanom ali pa so tu že imeli sorodnike ali znance, zato so se za pomoč pri urejanju statusa morda zanašali na njihovo pomoč. Nadaljnji pomembni vzrok je nepoznavanje slovenskega jezika, zaradi česar tudi v primeru iskanja informacij imigranti težko pridobijo vse potrebne informacije in si brez dodatnih zapletov uredijo svoj status. Četrti vzrok je v tem, da so informacije, kijih nudijo pristojne državne institucije, razpršene in niso dovolj celovito in razumljivo predstavljene na enem mestu, kar imigrantom otežuje že sam postopek zbiranja informacij, kijih potrebujejo za ureditev svojega statusa. Nenazadnje pa pomemben delež prispeva tudi kompleksna zakonodaja o vstopu, bivanju in delu v 13 v mesecih po opravljenih intervjujih je bilo na tem področju storjenih kar nekaj pomembnih korakov. Ministrstvo za notranje zadeve je tako v začetku aprila 2010 dokončno vzpostavilo poseben spletni portal za tujce, poimenovan Informacije za tujce (www.infotujci.si), ki v šestih tujih jezikih ponuja najrazličnejše informacije o različnih področjih vključevanja v slovensko družbo. Tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je v začetloi aprila 2010 obljubil vzpostavitev posebnega portala za tujce (www.info-tujci.si, sedaj tudi kot http://www.ess.gov.si/tujci), ki je v praksi začel delovati dva meseca pozneje. Natančnejša ocena teh al'< Sem rekel, da malo. Potem pa je začela nekaj ^ouorit in sem rekel, »Oprostite, ali lahko ponouite,'«, ker nisem razumel, ker je prehitro govorila. Ampak takrat sem bil tu eno leto, malo manj. Pa je rekla ta gospa: »Kako pa se boste poročili sploh z njim, ce ne zna ^ouorit slouensko,'« To sem enkrat pouedal na teleuiziji, takrat ko smo imeli interujuje. /.../ Pa sem enkrat pouedal, da sem imel težaue ucasih, kar se tiče uradou. Potem pa je ta ženska srečala mojo taščo /.../ in je rekla: »Kako to on lahko ^ouori, daje imel probleme,' Zelo prijazni smo bili z njim.« Aja,> 61 Intervju je bil izveden v angleškem jeziloi. Prevod: Janez Pire. Zgodba temnopoltega intervjuvanca i6, Afrika: Spominjam se, ko sem prosil za delouno douoljenje. Sem šel na urad, da bi prosil za to douoljenje. Takoj, ko sem prišel v pisarno, sem pozdrami: »Dober dan!». Gospa tam pa je uprašala: »Ali ste prišli zaradi delovnega douoljenja?« Sem rekel, da ja. Odur-nila je: »Oprostite, delounih douoljenj ne dajemo prosilcem za azil«. R: Kar tako? Intervjuvanec i6, Afrika: Kar tako. Jaz nisem azilant. No, tudi sam bi bil lahko azilant, kot posameznik nisem nie drugačen od njih. Verjamem pa, da bi se mi lahko cjospa vsaj posvetila, da bi u^otouila, zakaj sem prišel tja in kakšen status imam. Toda da mi na moj pozdrau in od^ouor takoj poue, da delovnega douoljenja ne dodeljujejo prosilcem za azil, je po mojem mnenju posledica tega, kako izgledam - kakšna je moja barua. Torej, ucasih se tako Zgodba dveh temnopoltih intervjuvancev 19 in 20, Afrika:^' Intervjuvanec 19, Afrika: Tudi na podrogu dela sespomnim, da namjeZa-uod za zaposlovanje poslal neko pismo, kjer so pojasnili, da Renault ali Reuoz išče delauce za touarno. Spomnim se, da smo šli tja na zauod trije Afričani. Ostali tam so bili, ne uem, Bosanci, Slouenci in tako naprej. Ko smo bili tam, so ^ouorili in ^ouorili, potem pa so rekli, da tisti, ki so zainteresirani za delo tam, lahko pridejo in izpolnijo (obrazce)... Tisti dan sem bil tako jezen. Takoj so ljudje zaceli pisati suoja imena. Tudi mi trije smo ustali in šli do uslužbenke tam, ta pa je rekla, da mi do tega dela nismo uprauiceni, ce ^ouorimo slovensko ali ne. In tudi v tej touarni je uečina opreme iz Francije. In tudi use je napisano u jrancoščini in tako naprej. Intervjuvanec 20, Afrika: Dva izmed teh Africanou sta iz fiankofonskih držav. Intervjuvanec 19, Afrika: Ja, oba sta jrankojbna. Sam ^ouorim malo slovensko, ostala dua pa slouensko govorita bolje kot jaz. Uslužbenka pa tega sploh ni hotela uedeti. Rekla je samo: »Ne, vi do tega niste uprauiceni.« R: To seje zgodilo tu, v /.../ (ime kraja, op. a.)? Intervjuvanec 19, Afrika: Ja, na Zauodu za zaposlovanje. Poslali so nam pismo in vzeli smo si cas, da smo šli tja. Šel sem domov in sem situacijo opisal 62 Intervju je bil izveden v angleškem jeziloi. Prevod: Janez Pire. 63 Intervju z obema imigrantoma iz Afrike je bil opravljen v angleškem jeziloi. Prevod: Janez Pire. Ženi, žena pa je klicala tja. In dokazalo seje, da nas je uslužbenka tam zaurni-la, ne da bi nas sploh vprašala, ali ^ouorimo slouensko ... Res noro. Intervjuvanec 20, Afrika: Lahko bi bili usaj bolj uljudni in bi nas obrauna-uali kot soljudi. Vsaj bolj uljudnoje, ce rečeš: »V redu, rabimo samo omejeno štemlo ljudi,« tudi ce jih dejansko potrebuješ uec. Ne pa da samo rečeš, ne, ne... Ko tako raunaš, pouzročiš, da nekdo pomiluje samega sebe, kot da ni člo-uek. Vse, kar hočem reči, je, da imamo malo ali manj problemou ob normalnih interakcijah s Slouenci, toda ko imamo oprauka z uradi ali ministrstvi, pa to predstavlja pekel. Res ti otežijo stuari. Gornji intervjuji potrjujejo nagnjenost k bolj ali manj prikriti ksenofobiji in diskriminaciji v obnašanju državnih uslužbencev do imigrantov. V fokusnih skupinah z uslužbenci upravnih enot sva na podlagi sicer malce bolj posrednih vprašanj skušali izvedeti, ali se tega morda zavedajo. Pri tem sva malce presenetljivo ugotovili, da v njihovi medsebojni komunikaciji nekatere uslužbence pravzaprav ne zanima položaj imigranta, temveč so bolj ogorčeni zaradi svojega lastnega položaja ali pa se pritožujejo zaradi neustrezne organizacije svojega dela. To razkriva tudi spodnji izsek pogovora: R: Nekateri so torej tudi zahtevni, ne samo pogumni, ali kako? U4: Ja, uečkratsmo mi bolj ogroženi kot pa oni /.../Vecsi on upa meni rect, kar morda rauno ne paše noter na urad, kot pa jaz njemu ... U7: Pa šefajn se mu zdi, ce pride kakšen tak .... U4:Jaznesmem, on pa pac lahko, ker je... U8: Stranka. U4:Ja, in strankajepac... U8: Car. U4: Car, ja, kralj, ti se pa moraš malo nazaj poulect... Pa tudi ceimašpotem še sto strank za njemu, on te pa je zneruiral v petih minutah, ker si pac slišala, kar ne paše sploh ... Tako da tudi tu delauci smo precej nezaščiteni, no tako bom rekla ... uerbalna komunikacija zna bit precej ^roba ... R: Kako pa menite, da bi morali biti zaščiteni? U4: Ja, no, sedaj, če že pride do kakšne pritožbe čez tebe... U7: Da imaš nekoga, ki teza^ouarja ... U4: Imašneko^a, ki te zagovarja, ki za tabo stoji, ki mu imaš možnost obrazložit, kako in kaj je bilo, ne pa da takoj v prid stranki... Jaz sedaj ne uem, če je pousod tako, a načeloma se use te stuari malo zatišajo ... U6: V bistuu sedaj je tako ... ucasih je bilo tako, daje šef pac poslušal obe strani, preden je kogarkoli obsodil, sedaj pa je zaposleni obsojen in ti si potem tisti ta slabši ... in tako kot v prauni držaui, kjer je usak nedolžen, dokler se mu ne dokaže in je praunomocno obsojen ... tu si pa ti kot zaposlen vsega kriv, pa cesi ali nisi... U4: Ker ima potem šef tudi s tabo delo ... Sedaj stranka napiše pritožbo in sedaj je treba, da uodstuo sedaj tej stranki od^ouori na to pritožbo, zakaj je do tega prišlo in tako naprej in nazaj ... ti pa itak ne boš nie napisal... U7: Stranka pa napiše pritožbo, ce ne dobi tistega, kar je želela, pa si lahko še ne uem kako prijazen, tako da ... U4: Mi bi tudi rabili knjigo pritožb. Zaposleni bi rabili knjigo pritožb, to mislim, da ne bi bilo nie narobe. V enem od pogovorov pa sta dva uslužbenca oddelka za tujce zelo odkrito izrazila svoje mnenje o tujcih: U3: To je že kar nekaj časa. Ko delaš tukaj na šalterju, jaz uem, kar zgrozim se, ko uidim socialo pri nas. Ogromno denarja ^re za njih in dosti neupraui-ceno. R: Mislite za priseljence? U3:Ja, ogromno. R: Da pridejo zato, da koristijo socialno državo, ne zaradi zaposlitve? Ui: Ne, zato, da si uredijo ... na primer, gospod že dela pet let, uredi si stalno biuanje, združiteu družine. V bistuu tako pridejo samo enkrat, ker potem že imajo usi odločbe o stalnem prebiranju in takrat ti uidiš, koliko socialne podpore, otroškega dodatka in tako dalje dobijo. Res. Katastroja. Dela pa samo gospod. Eden. /.../ U3: Bolj socialne držaue kot smo mi, je uerjetno ni. Jaz u^otauljam to tukaj. R: Verjetno kakor za koga. Ui: Včasih si držauljani tege pridobimo kaj kot tujci. U3: (ko predstavi primer svoje hčere, ki ne dobi socialne podpore, op. a.) In to me res razjezi. Glede na tovrstne izjave državnih uslužbencev, ki delajo na oddelku za tujce, od katerih bi pričakovali vsaj osnovno seznanjenost in osveščenosti o migracijski problematiki, je mogoče pritrditi izjavam nekaterih imigrantov, da vsi državni uslužbenci morda niso ravno najbolje usposobljeni za delo z imigranti. Eden od naših sogovornikov ugotavlja: Intervjuvanka i, država z območja nekdanje Jugoslavije: Suoj poklic moraš izbrati glede na to, za kaj si. Tudi tisti ljudje (javni uslužbenci, op. a.), ki so tam, morajo uedeti, zakaj so tam. Na primer oddelek za tujce, oni morajo uedeti, kdo prihaja, od kod prihajajo, morajo poznati z^odouino, morajo uedeti, zakaj so prišli, ne pa tako strokouno ... Kot opaža Ozmec (2002), vpliva opisano netolerantno in diskriminatorno delovanje državnih organov tudi na širšo družbo, saj »posledica nedejavnosti državnih organov je vse več fizičnih obračunov nacionalno zavednih slovenskih mladcev s prišleki«. JVIorda malce pretirano, a zgornja izjava kljub temu opozarja, da se izkušnje iz omenjene komunikacije prenašajo tudi na širše družbene skupnosti in vplivajo na gradnjo odnosa med večinskim prebivalstvom in imigranti; zato je zelo pomembno, da država k tej problematiki pristopi na sistematičen in učinkovit način. V analizi sva zato tudi preverili, na kakšen način, če sploh, država skrbi za ustrezno izobraževanje svojih zaposlenih. Ugotovili sva to, kar sva glede na pogovore z imigranti in državnimi uslužbenci pravzaprav tudi pričakovali: državne institucije in službe svojim uradnikom ne ponujajo skoraj nikakršnih izobraževanj na temo migracijske problematike, multikulturnosti, sprejemanja drugačnosti in nediskriminacije. Na JVIinistrstvu za javno upravo, ki je pristojno za strokovno izobraževanje javnih uslužbencev, ponujajo državnim uslužbencem cel sklop seminarjev na temo komunikacije v javni upravi, se pa nobeden od njih vsebinsko ne dotika zgornjih tematik.®'^ To je še zlasti presenetljivo glede na to, da skuša javna uprava postati »prijazna in učinkovita« in kot enega temeljnih načel svojega delovanja opredeljuje »usmerjenost k uporabnikom«,®' hkrati pa njeni uslužbenci v državni upravi niso ustrezno osveščeni o širših migracijskih in integracijskih procesih. JVIogoče je torej reči, da tudi zaradi pomanjkanja strokovnega izobraževanja na tem področju nekateri državni uslužbenci svoje stereotipe in predsodke prenašajo v svojo neposredno komunikacijo z imigranti. Takšna »dobrodošlica« države prav gotovo ne spodbuja imigrantov k vključevanju v družbo. 64 Ti seminarji so natančneje predstavljeni na spletni strani Ministrstva za javno upravo, v rubriki Ponudba seminarjem (Ministrstvo za javno upravo 2010c). 65 Več o prizadevanjih »prijazne in učinkovite« javne uprave na spletni strani Ministrstva za javno upravo (Ministrstvo za javno upravo 2010b). Sklepne ugotovitve v pričujočem poglavju sva skušali sistematično analizirati osnovne komponente stikov in komunikacije med imigranti in pristojnimi institucijami državne uprave, pri čemer sva si zadali naslednje temeljne cilje: identificirati komunikacijske kanale in načine, s katerimi pristojne državne institucije posredujejo za imigrante nujne informacije o vstopu v državo in ureditvi formalnega statusa; analizirati administrativni potek upravnih postopkov; preveriti vsakdanje neposredno komuniciranje med uslužbenci in imigranti, pri čemer sva skušali ugotoviti, ali ga zaznamujeta medsebojna strpnost in razumevanje. Ker so nekatere ugotovitve predstavljene že v posameznih sklopih pričujočega poglavja, v njegovem zaključnem delu povzemava temeljne ugotovitve analize, ki jih dopolnjujeva z nekaterimi predlogi za izboljšanje stanja. Pri preučevanju informiranosti imigrantov sva ugotovili, da stopnja obveščenosti imigrantov ni zadovoljiva in je preveč odvisna od imigrantove »iznajdljivosti« in pomoči, ki jo pri iskanju informacij neformalno pridobiva preko različnih kanalov - največkrat od že priseljenih ali pa sorodnikov, prijateljev in znancev - ali od pripravljenosti in prijaznosti posameznih državnih uslužbencev. Večkrat je njihova obveščenost odvisna tudi od delodajalcev, še zlasti, če so ti pridobili dovoljenja za delo ali zaposlitev v njihovem imenu. Ti zaradi lastnih interesov pogosto ne seznanjajo delavcev z možnostmi prostega dostopa na trg dela, kar vodi v zniževanje standardov pravic delavcev imigrantov. Komunikacijski kanali državnih institucij sicer obstajajo, vendar niso vsi enostavno dostopni za vse imigrante, pogosto so različni kanali komunikacij medsebojno slabo povezani ali pa sploh nepovezani. Kljub prizadevanjem odgovornih institucij za izboljšanje nudenja informacij, te še niso niti dovolj izpopolnjene - večkrat različno nepopolne celo znotraj istih institucij - niti dovolj kakovostne. Rezultat tega je, da po teh kanalih imigranti ne morejo enostavno ter njim prijazno in razumljivo pridobiti vseh potrebnih informacij. Podobno velja celo za državne uslužbence. V tem kontekstu bi bilo za dosego cilja večje informiranosti in obveščenosti tako imigrantov kot tudi uradnikov treba med drugim razmisliti tudi o naslednjih ukrepih: a] Institucionalna koordinacija za boljšo informiranost imi^rantou. V zadnjem času so pristojne institucije začele bolj intenzivno in proalctivno načrtovati in se ul Ampak nisem uedel. Ker je posameznik lahko prijavljen na več začasnih prebivališčih (naslovih) oziroma biva na drugem naslovu, kot je prijavljen, lahko pride do težav pri vročanju uradnih dopisov.To seveda ne velja samo za tuje državljane, živeče v Sloveniji: 44 Od leta 2007 je z Zakonom o spremembah in dopolnityah Zakona o prijavi prebivališča to področje urejeno z uvedbo obveze naslova za vročanje. Po določilih člena 17.a mora posameznik ob prijavi spremembe naslova stanovanja določiti tudi naslov za vročanje. Uslužbenec upravne enote i: Prijauljeni so na enem naslovu, prebirajo pa ... Saj smo enkrat videli tam v Ljubljani, ko so biuali v prikolicah in barakah. Zagotovo na uprauni enoti niso tam prijavljeni. Uslužbenka upravne enote lo: Nekako razumeš, ce ima eno začasno bi-uališce v Mariboru, dru^o pa v Ljubljani zaradi terenskega dela, ker pac mogoče so pol meseca tam, pol meseca tu, ampak da si pa v Ljubljani na m naslouih ... Primernost stanovanja: kakovost in lokacija Kadar so intervjuvanci podajali tudi svoja mnenja o lokaciji stanovanja v naselju, l Na določeno ursto mogoče lahko napiše, ali napiše žiualske beljakouine, ne uem ... Ampak menije pomembno, da ona ^re tiste aktiunosti v urtcu ... zaradi tekajo bom dala ... in jo bom šla prej iskat. Ce se ne bo dalo s touari-šicami zmenit. Ne uem, uradno osebje^or mi praui, da rabijo potrdilo, zdaj bom probala še do vzgojiteljic se direkt zmenit, ce se bo dalo, ce pa ne, jo bom šla pa prej iskat, bo pa pred kosilom prišla domou. Ker to leto bom na porodniškem in jo bom lahko šla iskat. Država nima izdelanih jasnih in splošno sprejetih smernic o vegetarijanski prehrani v vrtcih in šolah. Je pa v kurikulumu vrtca v točki 3.2 z naslovom Počitek, hranjenje in druge vsakodnevne dejavnosti kot element kurikuluma omenjeno: »/.../ Pozorni pa moramo biti tudi na posebne navade družin, npr. vegetarijanska prehrana.« Ali bo vrtec upošteval želje staršev, ki želijo, da se njihov otrok v vrtcu prehranjuje vegetarijansko, je odvisno od vrtca do vrtca. V nekaterih vrtcih se prilagajajo tako, da zgolj odstranijo meso s krožnikov otrok vegetarijancev, ne nadomestijo pa ga z ustreznim nadomestkom, ki bi zadovoljil njihove prehranske potrebe. Otroci, ki uživajo samo vegetarijansko prehrano, so tako lahko v vrtcu v manj ugodnem položaju kot tisti, ki uživajo tudi mesno prehrano. Lahko govorimo celo o diskriminaciji, če otrok v vrtcu ne bi dobil obrokov, Id so potrebni za njegov zdrav telesni in duševni razvoj, kot to dobi njegov vrstnik, ki uživa mesno prehrano.^® Vegetarijanska prehrana v vrtcih je sicer problem, s katerim se ne srečujejo le imi-granti, vendar pa lahko v njihovem primeru to sproža še druge probleme, ki ovirajo in zavirajo integracijo migrantskih otrok v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Če dejstvo, da migrantski otrok v vrtcu ne more dobiti vegetarijanskega kosila, vpliva na to, da ga starši že pred kosilom vzamejo iz vrtca (kosilo v vrtcih pa je lahko že ob ii. uri), to pomeni, da se otrok precej manj časa druži z vrstniki in komunicira v jeziku okolja. S tem se upočasni njegovo usvajanje jezika okolja in spletanje socialnih vezi z vrstniki, lahko pa povzroči tudi (dodatno) stigmatizacijo migrantskega otroka. V šoli je poleg posredovanja znanja pomembno tudi vzgajanje otrok v alctivne državljane, kar pomeni vzgajanje otrok za življenje v večkulturni družbi, spoznavanje vrednot demokracije in človekovih pravic. V tem duhu so v 2. členu Zakona o osnovni šoli, kjer so navedeni cilji izobraževanja, med drugimi zapisani trije cilji: »vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije«, »vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi« in »seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov«, ki se nanašajo na večkulturno in večjezično dimenzijo izobraževanja. Medkulturni pristop k izobraževanju ali vsaj njegovi posamezni elementi so opredeljeni tudi v drugih dokumentih, ki so podlaga za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v Sloveniji: v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Krek 1995), Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakonu o gimnazijah in v Strategiji vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007). Slovenski šolski sistem na načelni ravni podpira medkulturni pristop k vzgoji in izobraževanju ter tudi v učnih načrtih predvideva medkulturne vsebine. Vendar vklj učevanje medkulturnih vsebin v vsakodnevni učni proces še vedno prepogosto ostaja zgolj na deklarativni ravni.^® V praksi je iniciativa za izbiro medkulturnih tem prepuščena učiteljem, Id pogosto nimajo ustreznega znanja s tega področja, še zlasti pa niso ustrezno 38 Vlado Began pojasnjuje, da gre pri tem za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom: »S tem je lahko kršena tudi nedotakljivost otrokove telesne in duševne celovitosti in drugih osebnostnih pravic, kot so pravice do zdravja in osebnega dostojanstva. Lahko pa bi bil to tudi poseg v roditeljsko pravico staršev, saj bi jim javni zavod kršil njihovo pravico do določanja prehrane svojih otrok kot tudi druge pravice, npr. do svobode vesti ali osebnega dostojanstva« (»Javni mariborski vrtci proti vegetarijanski prehrani« 2008). 39 O specifičnem vidiloi razkoraka, ki se na primer pojavlja že na ravni prenosa medloilturnih vsebin iz učnih načrtov v šolske učbenike, piše Pire (2010). usposobljeni za delo z učenci (in s starši) iz kulturno različnih okolij. To je potrdilo že več raziskav, ki so zaznale željo in interes ne le osnovnošolskih, temveč tudi srednješolskih učiteljev po dodatnem izobraževanju in usposabljanju za delo v večkulturnem okolju/" Tudi v naši raziskavi seje pokazalo, da učitelji potrebujejo dodatna izobraževanja za pridobivanje medkulturnih kompetenc in usposabljanje za delo v kulturno heterogenih razredih: Ravnateljica, SŠ: Medkulturni dialog, da bi tudi učitelji drugih predmetou znali uplesti to v suoj predmet. Učitelji tega niso uešči ali pa raunajo napačno. /.../ Sigurno delajo kakšne napake. En primer je direktno izpostavljanje dijaka, ki ni primerno in prauilno, ker ga preuec izpostavimo. Kot je na posvetu v ol (smeh) R: V bistvu je to njegova odločitev? Ginekolog: No, ne bomo. Jaz sem mogoče malo karikirano rekel. Ampak načeloma se mi zdi to v redu. Ce je možnost ... Ampak takšne možnosti so omejene. Ni dosti ^inekolo^ou. Sicer je use uec kolegic. Ampak dosegljivost ni uelika. Jaz imam 4.250 žensk, pa imam 50-odstotno koncesijo. Po 5.000 žensk imajo. To je za mene, kot da bi imel loo-odstotno koncesijo. Mi smo usi zabasani. Mislim, da nimajo manevrskega prostora. To je morda lažje v bolnišnici, pa imajo uec ^inekolo^ou, pa tudi neke dispanzerske dejaunosti. Ampakjaz nisem nikoli opazil nejeuolje pri teh ženskah. Pomemben je tisti prui kontakt, ceseta dobro uzpostaui... Na primer... Ne uem, kam vi merite. Te iz Bosne, ki prihajajo. Tam je krščanski suet in je islam. Ampak ta islam je tudi bolj suetouljanski in te ženske niso ... Ampaktudi s Kitajkami... Z njimi nikoli ni problema. Vi že dol^o niste bila (kottolmačka, op. a.). Vedno pripeljejo še kakšno suojo znanko. One nikoli niso izrazile kakšno željo, ki bi bila izuen ttga tretmaja, kije za use ženske, tudi za domačinke (enak, op. a.). Možne prilagoditve znotraj sistema so običajno povezane s posebnimi prehranskimi zahtevami bolnikov. Ker so bolnišnične kuhinje že tako prilagojene številnim dietarnim zahtevam bolnikov zaradi njihovih posebnih zdravstvenih stanj, prilagoditve zaradi verskih ali drugačnih zapovedi ne predstavljajo veliko dodatnega napora. R: Ko ste omenili prehrano ... Ste rekli pri Albancih, da imajo zahteve glede svinjine... Medicinska sestra i: Da. R: Kaj pa kakšne druge zahteve? So še kakšne druge tovrstne posebnosti? Medicinska sestra i: Da so vegetarijanci. Saj uam prauim, pri nas se lahko napiše in pacient to dobi. R: Je že kuhinja (prilagojena, op. a.)... Medicinska sestra 2: Vse. Fleksibilno je, kar se tega tiče. Medicinska sestra i: Vse se uredi. Medicinska sestra 2: Karkoli. Če kdo ne je takega mesa, al bo samo zelenjavo, ali diete raznovrstne... Medicinska sestra i: To seje upoštevalo že... Medicinska sestra 2: Vedno. To seje vedno upoštevalo. Medicinska sestra 2: Pa ce ne (je, op. a.) mlečnega ali karkoli. Medicinska sestra i: To ni bil noben problem. Medicinska sestra 2: Ali kakšen dodatek posebni, ki ga mora ... to seje uedno upošteualo. Določenih prilagoditev, ki bi jih v bolnici sicer lahko naredili, pa ni vedno mogoče izvesti, saj zaradi jezikovnih ovir zdravstveno osebje sploh ni seznanjeno s posebnimi zahtevami. Porodnica iz Azije svojih želja ni mogla izraziti, zdravstveno osebje pa je naključni tolmački izrazilo začudenje: »Kaj pacientka počne v kopalnici,' Izgleda, da se z vodo pri umiualniku lepoliua.« R: Po rojstvu, a so vaše navade kaj drugačne od drugih žensk, ki so bile v sobi (v porodnišnici op. a.)? Intervjuvanka 5, Azija: Aja, to ... ko rodiš /.../ (v njeni državi, op. a.), se ne smeš kopati, ali si umiuati glavo. Tukaj pa je tako, da zdraunik hoče, da se umiješ... Zjutraj, ko se ustaneš, da se stuširaš, potem pa imaš zajtrk ... No, j...j (v njeni državi, op. a.) se ne smeštuširati ali si umiuati glave en mesec. Dru^o pa je hrana. Po porodu nejemo 'hladnih' stuari. Aueste.'Jestije potrebno 'toplejedi'. R: Kaj na primer ni dovoljeno jesti? Intervjuvanka 5, Azija: Na primer sadja, hrušk ... To ne smeš. Zelenjaue tudi ne. Ješ lahko jajca, perutnino, posušeno zelenjauo ... Potem ... (v njeni državi, op. a.) smo cel mesec samo v sobi ... Ne smeš iti uen iz stanouanja. Ce pa že ^reš uen, pa nikakor ne sme pihati, oziroma si moraš zaščititi glavo. Pri ms prauijo, da lahko imaš kasneje zaradi tega ^lauobole. No, teh razlik je ueliko. Zdi se mi, da tule, takoj ko rodiš, že^rešuen. Pa takoj se tuširašin si perešglavo. Pri nas pa ne. R: Kako pa so na to odreagirali v bolnici? Kako ste jim to sporočili? Intervjuvanka 5, Azija: Nisem jim. Ker tega ne znam pouedati. Če so mi rekli, da naj se^rem umit, sem se šla pac umit.'^ Zgornje pričevanje se dotika tudi vprašanja različnih medicinskih dolctrin, ki sočasno veljajo v različnih delih sveta. Te se pogosto povezujejo tudi z določenimi sistemi verovanja ali pa upoštevanja tradicionalnih zdravilskih praks. JVInoge države so na primer v svoje zdravstvene sisteme integrirale tudi prakse komplementarnih medicin ali etno-medicin, medtem ko so v drugih državah tovrstni pristopi k zdravljenju lahko dostopna alternativa biomedicini. Migrant, ki prihaja iz takšnih sredin, lahko za opis simptomov uporablja radikalno drugačno terminologijo, hkrati pa razlago za svoje težave išče znotraj določenega sistema prepričanj o bolezni in zdravju. Osebe, ki iščejo zdravstveno oskrbo, bodo tako zdravniku razlagale o »qi-ju, ki ne kroži« (v kolikor so iz Azije), ali pa morda o sindromu »napada živcev« (če so iz Srednje Amerike). Poleg tega bolniki z migrantskim ozadjem pogosto uživajo tudi takoimenovana domača zdravila, ki so jih navajeni od doma in s katerimi jih sedaj oskrbujejo sorodniki. Če lečeči zdravnik ni seznanjen s tovrstnimi praksami ali dejstvom, da poleg predpisanih zdravil uživajo tudi svoja zdravila, lahko takšen manko informacij pripelje do neuspešne zdravstvene oskrbe ali celo zdravniške napake. Diskriminatorna obravnava V zadnjem desetietju so raziskovalci začeli razkrivati načine in prakse, ki v zdravstvenih sistemih marginalizirajo pripadnike etničnih ali verskih skupin. Govorimo lahko o »drugenju« (Johnson idr. 2004), rasizmih ali kulturalizmih. V zdravstvenem sistemu se takšni procesi kažejo na način, da se težave v odnosu med osebami z migrantskim ozadjem in zdravstvenim osebjem pripišejo »specifičnim kulturnim posebnostim« mi-grantov in ne diskriminatornemu odnosu in praksam zdravstvenega osebja. Omenjeni procesi tako ustvarjajo in krepijo pozicije dominacije in subordinacije, posebej v primerih, ko so izvajalci v zdravstvenem sistemu pretežno pripadniki večinskega prebivalstva, bolniki pa pripadniki manjšin (Razack 1998). Znanstveni prispevki s področja medicine pogosto poročajo o neenakem odnosu zdravstvenega osebja (večinoma pripadnikov večinskega prebivalstva) do bolnikov, ki so pripadniki manjšin ali imigrantskih populacij (glej Rutiedge 2001), in pogostosti zdravstvenih stanj, ki jih je mogoče vzročno povezati s percepirano diskriminacijo (Johnson idr. 2004: 255). Najpomembnejša posledica neenake obravnave oseb iz nevečinskega prebivalstva je slabša l