Tisk je mrte Tisk in grafi čna industrija sploh v za- dnjem desetletju nedvomno doživlja velike spremembe. Na eni strani digitalni mediji izpodrivajo ti skovine v skoraj vseh segmen- ti h, razen embalaži. Spomnimo se spletnih vsebin ali CD-predstavitev namesto bro- šur in katalogov, elektronskih panojev ob športnih igriš čih namesto transparentov, PDF v e-poš ti namesto brošure ali direktne pošte. Klasi čni ti sk vse uspešneje nadome- š ča digitalna alterna ti va pri vedno ve čjih nakladah. Vse težje tržne razmere pogosto vodijo v neracionalno zniževanje cen ponu- dnikov, kar je že nekaj časa opazno tudi na našem trgu. Vsi smo pri svojem delu goto- vo že kdaj naleteli na absurd, ko je danes kakšna ti skovina tudi 20 ali 30 odstotkov cenejša od enakega posla pred na primer pe ti mi le ti , pa čeprav je na ti snjena na ena- kem (ali celo istem) stroju z isto tehnolo- gijo, medtem pa se je papir podražil še za kakih 15 odstotkov, pla če narasle skoraj za 30 odstotkov, da o elektriki in drugih stro- ških ne govorimo. Konkurenca, ki je sicer trenutno v prid kupcem, puš ča dolgoro čne nega ti vne posledice na vsakem koraku v grafi čni industriji – vse manj je vlaganja v tehnologijo in znanje, s čimer bi se dodana vrednost lahko pove čevala, namesto tega ostajajo bolj ali manj životarjenje in dnev- ni boj za obstanek ter stalno stagniranje ali celo upad prihodkov. V vseh segmen ti h trženja ti ska (tudi pri digitalnem ti sku, ki je imel v zadnjem desetletju v povpre čju ve č kot 50-odstotno letno rast, v prihodnje pa bo svoj tržni delež le še pove čal) sem opazil pomembno dejstvo: vsak prihodek, ki ga ustvarimo danes, zahteva najmanj dvojno koli čino energije in denarja v primerjavi z enakim poslom pred pe ti mi le ti . In to kljub temu, da je delež ponudnikov kve čjemu upadel, saj je v zadnjem letu približno 30 vplivnejših ponudnikov takega in druga č- nega ti ska kon čalo v ste čaju oz. zaprlo ali bistveno preoblikovalo svoje dejavnos ti . Posledi čna matema ti ka je torej enostavna: Prihodek in RVC se manjša : strošek za prodajo naraš ča = izguba dobi čka -> stagnacija, upad in propad Katere korake lahko torej vsak ponudnik ti ska »ubere«, da izboljša svoj tržni položaj? Kako lahko ena čbo obrne sebi v prid? Obstaja ve č modelov op ti mizacije poslo- vanja, pri katerih lahko z manjšimi stroški dosežemo boljši izplen, kar delno prenese- mo na stranko in postanemo konkuren čnej- ši, delno pa pove čamo lasten RVC. Prvi korak je gotovo vpeljava dobrega informacijskega sistema za proizvodne procese in delovni sistem pretoka podat- kov (workfl ow). Pri tem gre predvsem za jasnost, preglednost in sposobnost nadzora oz. pridobivanja konkretnih informacij z naj- manj truda. Sam sem preizkusil in videl že ve čino bolj znanih sistemov, neposredno pa sodeloval pri razvoju in postavitvi dveh, pa vendar idealnega sistema še nisem sre čal. Posamezne produkcije se namre č razlikuje- jo med seboj, vsaka ima svoje posebnos ti , zato bo tudi za vas lahko delovalo nekaj či- sto drugega kot za soseda. Kljub temu pri na črtovanju in vpeljavi vsake informacijske spremembe v proizvodnjo svetujem nekaj osnovnih vodil: enostavnost, preglednost, hitrost vnosa in iskanja ter jasnost navodil za vsako posamezno stopnjo. Pred redno vpeljavo sistem tes ti rajte vsaj nekaj dni vzporedno s starim. Odpravite napake in 28 - GRAFI ČAR Matej GATNIK tel.: +386 (0)1 56 54 999 faks: +386 (0)1 30 07 710 e-pošta: matej@nati sni.si www.na ti sni.si SMERNICE SMERNICE Tisk, kot ga poznamo, izumira. Na eni strani ga izpodrivajo elektronski mediji, na drugi pa vse bolj neusmiljen boj na trgu. Ali to pomeni konec nekega obdobja in na čina dela ali je potrebno le preoblikovanje ustaljenih navad? tev. Naj živi tisk. pomanjkljivos ti . Ne delajte si dodatnega dela, sistem mora čas vnosa skrajša ti , ne pa zaples ti življenja vseh vpletenih. Če je za koga op ti malna rešitev stenska tabla, za druge gmail in za tretje namenska aplikaci- ja, je lahko za vas prava katera koli od ome- njenih ali povsem četrta možnost. Pri vsem skupaj imejte v mislih še ekološki in »zgodo- vinski« vidik – papirni delovni nalogi so obi- čajno precej problema ti čni, ko želimo naj ti star podatek za pona ti se. Dobro zasnovan delovni tok vam lahko povrne naložbo že v mesecu ali dveh, na letni ravni pa vam lahko prihrani tudi celo delovno mesto. Op ti mizacija komerciale: eden ve čjih stro- škov in zamudnejših opravil je pridobivanje zainteresiranih, priprava ponudb in proces »do potrjenega naro čila«. Če to strnemo pod pojem komerciala, nam v ve čini pri- merov torej ta skupaj z morebitno promo- cijo na trgu in pridobivanjem naro čnikov absolutno pomeni vsaj 10- do 15-odstotni strošek v naši kalkulaciji, kar je sorazmerno veliko, pa vendar brez tega ne gre. No, sko- raj. Vse ve č je namre č t. i. print brokerjev oz. posrednikov ti ska, ki nekako izpodrivajo stare oblike kooperacije. Ta pri nas sicer ni- koli ni zaživela v polni obliki, ki bi omogo- čala izmenjavo storitev za resni čno op ti ma- len izkoristek (torej kdo z manjšim strojem prevzema posle ve čjega in obratno). Sam vidim v posredovanju ti ska oz. grafi čnem inženiringu ogromno prednos ti . Specializi- ran posrednik, ki zagotavlja posel, material, prevzema tveganje pla čila in skrbi za celovit nastop na trgu, lahko razbremeni ti skarno komerciale, kar posledi čno pozi ti vno vpliva na op ti mizacijo proizvodnje in bistveno niž- je stroške obratovanja. Res je, da to zahteva nižjo ceno oz. višji rabat, vendar je to lahko uspešna rešitev za manjše oz. specializirane ponudnike ali »hišne« ti skarne. Zapolnitev pros ti h zmogljivos ti lahko pomeni prehod iz stagnacije v donosen razvoj, iz vsega sku- paj pa lahko odnese vsak tudi marsikatero pozi ti vno izkušnjo oz. znanje. Eden od tovr- stnih specializiranih ponudnikov grafi čnega inženiringa je pri nas podjetje Sempera, ki gradi uspešnost na dobri informacijski pod- pori. Poleg grafi čnega inženiringa je razvilo tudi program op ti mizacije stroškov ti ska za naro čnike in ga poimenovalo Op ti Graf. Temelji na analizi nakupnih navad, specifi k ti skovin in tehni čnih lastnos ti materialov in produkcije ter naro čniku prinese najmanj 17-odstotni prihranek. Menim torej, da je kombinacija lastne- ga nastopa in sodelovanja s takimi orga- nizacijami najuspešnejši model za dobro amor ti zacijo opreme in zagotavljanje po- sla. Tako zmanjšamo odvisnost, obenem pa ohranjamo zasedenost zmogljivos ti in op ti miziramo lastno poslovanje, s čimer postanemo konkuren čnejši. Specializacija produkcije in raznovr- stnost: slovenska lastnost je, da želijo vsi ti skarji ime ti kar najve č storitev »v hiši«, kar pomeni preve č enakovredne ponudbe na trgu in velike stroške inves ti cij v vedno enako opremo. Zaradi preve č nezasede- nih zmogljivos ti t a k o o p r e m a n i p o l n o izkoriš čena, kar vodi v padec cen in za ča- ran krog. Sam menim, da je specializacija eden od zanesljivih na činov za uspešnejše delo. Tisk pozna številne tržne vrzeli, ki morda ne zahtevajo ni ti obsežnih inves ti - cij, temve č le prilagoditev produkcije. Šte- vilni produk ti , ki jih najdemo v tujini, so pri nas redkost in ekso ti ka, čeprav je po njih povpraševanje. Papirna ti lon čki, serviete, embalažne nalepke, zemljevidi …, tržnih vrzeli, v katerih je pri nas ponudba nekon- kuren čna, je veliko. Namesto kvan ti ta ti v- nega razmišljanja razmišljajte kvalita ti vno in postanite prvi na trgu za dolo čen ti p produkcije. To ne pomeni nujno popolne usmeritve, lahko pomeni le dolo čen od- stotek proizvodnje, podvržen specifi čni tehnologiji. Pove čalo vam bo prepoznav- nost in konkuren čnost, zagotovilo pa tudi številne dodatne posle. Stopite v korak s časom: QR-kode, ti sk variabilnih podatkov, kombinacija klasi č- nega ofseta z digitalnim ali dejansko digi- talnim izpisom (printanjem). Tehnologija gre naprej. Prinaša novos ti , nižje stroške, druga čne na čine dela. Sledite smernicam, izkoriš čajte prednos ti . Morda popolnoma brezhiben od ti s ne odtehta bistveno višje cene. Morda je marke ti nški vidik ali izplen oglasne akcije z vklju čitvijo variabilnega ti ska bistveno bolj u činkovit za stranko in upravi či višjo ceno. Ne bodite le ti skarji, postanite tudi mojstri idej in novih marke- ti nških rešitev. Stranke to cenijo. Povezovanje in sodelovanje: čeprav je to skoraj sprto s slovensko miselnostjo, je da- nes postalo nuja. Le tako lahko zagotovimo globalno, celovito storitev, ki jo današnji trg zahteva. Tako lahko izboljšamo konku- ren čnost, drug drugemu pove čamo posel, zmanjšamo stroške in izboljšamo storitev. Upam, da je vsaj kateri od predlogov sprožil nov na čin razmišljanja in kako dobro zamisel, ki bo pomagala do boljšega razvo- ja. Komentarji, vprašanja in predlogi pa so kot vedno dobrodošli na matej@na ti sni.si. GRAFIČAR - 29