SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA V preteklem mesecu delavski svet ni zasedal, zato objavljamo le po- ; membnejše sklepe upravnega odbora. 1. Z ozirom na znatno povišanje o-skrbnibe v študentovskih inter- ; natih' je upravni odbor potrdil ;j * . ‘piediog:o povišanjb'štipendij -dijakom srediijih 'šol ih študentom na visokih šolah. opravijo vse izpite v rokih, ki so predpisani, sledeči dodatek k štipendiji: za povprečni uspeh s 3 točkami Din 5»000.- za povprečni uspeh s 4 točkami Din..10.000,- . . za povprečni uspeh s 5 točkami Din 1.5.000,- ; Poleg tega se tudi uvaja nov ; 2, način nagrajevanja štipendistov\\ po pokazanem uspehu v šoli. No-d; ve štipendije torej, znašajo od 1/3-1962 dalje: ,....,, j I. Na srednjih šolah: v I« in II. letniku v III. in IV. » Din 10.000 " 12.000 II. Na visokih šolah: v I. in II. letniku Din I3.OOO v III. in IV. " : » I5.OOO ; i III. Nagrajevanje po uspehu: Glede na učni uspeh ob pbllštju in na koncu leta dobijo učenci srednjih šol enkratni dodatek k štipendiji, in sicer: za dober uspeh za prav dober uspeh za odličen uspeh Din t» 3.000 6.000 " 9.000 Študentje na visokih šolah pa dobijo ob vsakem semestru, če Upravni odbor daje tudi. delavskemu svetu.v obravnavoin potrditev predlog za spremembo nagrajevanja vajencev. Po. tem, predlogu naj bi ostal še v veljavi dosedanji način nagrajevanja vajencev v obliki osnovnih nagrad in dodatkov po pokazanem uspehu v šoli in praktičnem dolu. Po novena predlogu bi znašale nagrade vajencev: I. Osnovne nagrada : v I, letniku v II. letniku v III. letniku Din 4*000.* " 5.0Ó0.- !” 6.©00,- II. Dodatek po uspehu: v I. letniku Za odličen uspeh Din 6.000.- za prav dober uspeh ” 5«000.p za dober uspeh ” 4*500,- v II*. ljetniJan- ' *■ V •• *• '• za odliöen uspeh za prav doher uspeh za dober uspeh v III, letniku za odličen uspeh za prav dober uspeh za dober uspeh Din-."T-JbOlX— " 6.000.-» 5*500,- Din 6.000. " 7,000. " 6.50O. Ta predlog U0 stopi____v veljavo,, ko ga bo . ..an&e-tgluOS, uporahljal ..pa naj bi se že od I/I-I962 dalje. Na drugi seji, ki je bila pred dnevi je TJO sklenil naj obra±ni_J)fi_oiv-.. ravnava j o operativne., plane predno jih obravnave upravni odbor. Poleg tega naj obratni sveti razpravljajo z mojstri več o,produktivnosti dela po obratih. Vse, ki se vozijo na delo bo za ■ nimal skbj>, da bo podjetje povr— jiil-o--vse_^traške-nad 600,- din, in to od dneva vstopa v službo. To določilo bo za naprej formulirano v besednem delu,.sprememb__pr€b— •viinika ■ o rbiidel j e vanju sredstev za osebne del. Ker bomo lot nico tovarne no komisijo, ki bo izdelala predlog za izvedbo svečanosti. praznovali 40-let-, je Ü0 imenoval poseb- Upravni odbor počitniškega doma pa je zadolžen, da iz'dela predlog pra—^ vxlrLÌJoa 'Tr^TxtrvlTr~~ob.li kah posdjrmn ja y .Tjpredvsem o finansiranju-in uporabi doma. Iz pisarhe’ splošnega .sektorja “Y /:—~\ V f r j PROIZVODNI USPEHI V I. TROMESEČJU i ; 1962 ....................................».. I0d postavljenega plana smo dosegli jv I. tromesečju samo težinske ! proizvodnje o • - : - j Finančna realizacija pa je bila i dosežena z 72,8 fo. Slabše dosegan-j je v prvih letošnjih mesecih je imočno vplivalo na višino finančne j realizacije oziroma na višino do-; seganja osebnih pre jemkov, ki so i bili v I„ kvartalu lei 1 ' . f"Za cca nižji od lanskoletnega ^povprečja. j Slabše rezultate proizvodnje v pr- "* j vih treh mesecih j.e^^ävsem iška-j ti v nenormalni setuaciji na doma--i čem' “tržišču. Imeli smo težave s pro-j dajo'vijačnih izdelkov, odkovkov ; in predvsem težkih sidrnih verig, " ’ rf ' ' ril a n i Situacija'se .le . .oboijštije, preà- ; vsem v vi ' ; •' "• ,i*atus - kjer ima- ; mo razen za nekaj vrst zakovic, i že zasedene vse kapacitete skoraj ; za ceio leto.Primanjkuje nam j še konkretnih naro'čil za težke si- : drne verige in delno^tudi-bj-a osta-: ... V t >v ; le elektrovarje’ire 'Verige^'--predvsem j v OTV» Vendar so povpraševanja za j verige z^ - — - -'olika, tako 1 - “o* aa bomo v naslednjih ! mesecih imeli že- popolnoma zasede- j ne kapacitet^ ivkVseh obratih. \o~- : ' ' ’ . ; Z večjo •'proiz’7ndnjo bo ppras'-tel \ tudi d uh o d e ^ ; In'. p_ \ n j im ozebnik pre-I jemki, ■Tui'’ ’«N’ri.iai’' de'— ; litvi osebni Ji prejemkov bo.naiaiàf-i tako,, da bedo. osebni prejenfki' ob--t 'čutno., več ji j,, .predvsem pri a»i^5^K" ' I kategorijäÜ de]^ì~Véhdar. ^pđo 'gvi-j šana ..izplačila-mogoča‘-'le r.ob. ..-pove-r čani-jprčizvodnji terjpopolpi 'z'ased-! bi kapacitet-. Količinska realizacija plana Finančna realizacija plana Jože Ljubič KAKO SE KOTITI? I Kot je bilo že pyjjcaaaao, so konec hJ.e'ta 196I in v prvih mesecih letoš-! hjég& lenV» daino stagnirala aaxoöi-; la za nekatere artikle našega podjetja, predvsem za artikle vijačne-; ga obrata in obrata OTV. 0 tem sta že razpravljala upravni odbor in delavski svet, prav tako pa tudi sindikat, S*fcagnacijo naročil je delno povzročilo dejstvo, da se zaradi spremje-nih predpisov za zunanji trg še v tem času nismo zadosti vključili vanj. Po teh novih predpisih namreč na zunanjem trgu nismo mogli konkurirati drugim ponudnikom, V mesecu marcu je bilo vprašanje naročil rešeno, deloma z domačim trgom, Se več pa s pogodbami za izvoz, tako bo v mesecu aprilu produkcija v vijačnem obratu tekili normalno, istočasno pa se bodo zma« jtjäale obstoječe naloge. Torej je za ta obrat rašano vprašanja naročil za lato 1962 in tudi. za naprej. ÌPrav tako je to vprašanje rešeno za [novi obrat, in sioer za leto 1962, j računamo pa, da tudi za celo leto [1963. Pač pa bo v tem obfatu v me-jseču aprilu še odprto vprašanje,ka-jko dobiti surovine za sidrne verige, ? vendar v maju tudi to odpade, j |V ostalih obratih teh problemov ni jbilo, v kolikor pa so bili, so bili [samo občasni in manjšega pomena, t t IGornji podatki so potrebni zato, da }ixe bo bojazni zaradi nadaljnjih na-jročil, katerih število vsekakor {vpliva tudi na ustvarjanje dohodkov \in s tem na prejemke kolektiva. Ne bo odveč oziroma nujno je, da se kolektiv seznani s pogoji za bistveno povečanje dohodkov in s tem, da je to povečanje odvisno od tistih, ki imajo nalogo., organizirati delo, prav toliko pa tudi od slehrnega člana kolektiva. Na skupnem posvetu 31/3-1962 se je pokazala potreba »zainteresirati slehernega posameznika in mu prikazati pogoje, ki omogočajo večje prejemke. Ugotovljeno je bilo, da je mnogo tendenc, naj bi se spremenil sistem obračunavanja s sedanjega normnega na akordnega. To se je začelo izvajati tam, kjer ne bo motilo sistema obračunavanja, Akordni sistem je individualni in grupni. Nujno je, da organi posameznih ekonomskih enot sami temelj- j ito »räudig», in sistem plačevanja v svojih ekonomskih enotah. V enem mesecu se bo temeljito poznalo, v kateri ekonom- i ski enoti so se pravilno lotili. Tu j se bo storilnost bistveno dvignila, j temu primerno pa seveda tudi njiho- j vi prejemki, V tem primeru bodo po- j samezniki, ki mislijo na odhod iz j podjetja, to misel opustili. V kolikor bi kak posameznik ali oelo vsa ekonomska enota imeli pomisleke zopet to, se bodo sami pre- pričali o nasi-r l;nem, ko se bodo i mesec pozneje pokazali uspehi drugih ekonomskih enot. Rezultati te akcije bodo odvisni od tistih, ki imajo v posameznih ekonomskih enotah nalogo, organizirati delo. rUspeh to temvečj:!; čim bolje bo-I do znali, prikazati to stvar in pri— jtegniti druge k sodelovanju» ! PCIffEJST izobraževanja iClano v našega j : KOLEKTIVA j ir ‘ (nadaljevanja) j Pod tem naslovom sem v zadnji’ šte-ivilki porabil večji del prostora : za splošni'pomen izobrazbe, o po-: teku že" izvedenih PK tečajev in o ; naših borcih .NOV7 ki so polagali : dokaj težke'KV izpite, To pot’ na-imeravam prikazati kolektivu še idruge oblike-izobraževanja ijudi v j.našem podjetju-« 'Ute, ob like izobra-; zevanja ne bodo prikazane po več-; jem števil v. o de laž «ne e v, ker se imoramo pač ozirati na porrete ta-: kih kadrov le v okviru.podjetja, [Zgodi se tudi, da-v. podjetju ni ! sposobnega'kadra, ki bi lahke "po-; uče val ljudi za različne ..potrebe v i podjetju,'zato'si moramo, pomagati i tudi z drugimi kadri., ..Dostikrat I nam nudijo izobrazbo. raznih .strok j tudi delavske univerze,, izobražs-l . j. valni centri v podjetjih. Organi-j zator Ljubljana-, Zagreb ter druge Itake ustanove„ Ge čutimo .v našem : podjetju potrebo po tovrstnih 'po-i nudenih načinih izobrazbe, ni i’z-i ključeno» da te ponudbe sprejmemo, I Tako smo na ponudbe omenjenih usta-i nov nudili izobrazbo že mnogim Slat-' j nom kolektiva, Ti so šli skozi nas : slednje'seminarje ali tečaje: ;1. Prva stopnja seminarja mojstrov in obratovodij je bila v času I od St do 17* novembru rjG1. Na kr - :. bil v ,_'š Pr e pričani^-smo, da bodo -r-ejzul tati, v naslednjih mos-ecih presegli naša pričakovanji, V, M« podjetju, je bilo vabljenih I4 mojstrov iz našega podjetja, 4 iz 'Sukna" Zapuže, 1 iz Tovarne čokolade in 5 iz podjetja TIO. Program je zajel sodobno organizacijo proizvodnega podjetja, proizvodne naloge in izračun kapacitete, hi-giensko-tohnično službo, vlogo mojstra, v proizvodnji, psihologijo odnosov: ter racionalizacijo inme-ianizacijo proizvodnje. Skupni otre" ški za 14 naših kandidatov so znašali 189^000,- din. Plačani so bili iz sklada za kadre. 2. V podjetju je bilo nujno zbolj-"• sati tudi takratni administrativni kader, k \ razpis za začetni administrativni tečaj se je prijavilo mnogo več kandidatk, kakor smo imeli na razpolago pisalnih strojev. Možnost je bila dana le I7 uslužbenkam, ki so ta tečaj posečale od 31/IO.I96O do 27/4“196l. Poleg'naših uslužbenk je bilo v tečaju še 18 kandidatk iz TIO, Elana, Železnine ~ in trgovskega podjetja Radovljica in nekaj privatnih oseb. Izpite so naše uslužbenke zaključile takole: 3 z odličnimi 8 s prav dobrim in 1 z dobrim uspehom. Zaradi upravičenih razloga, pa je 5 kandidatk odstopilo pred zaključkom tečaja* a pm -} v' o -r>. QTT» zaradi premajhnega števila prijavi jence v sploh ne-ho. Tako nam je nujno potrebni dopisni seminar skratka odpadel. II. nadaljevalni strojepisni tečaj za iste kandidate pa je Delavska univerza v Radovljici organizirala v času od 5/IO-I96I do 13/2-1962. Dokončnih rezultatov še nismo prejeli, vendar pa smo obveščeni, da so naše uslužbenke pokazale odlične uspehe pri izpitu. Za dva tečaja je stroške prav tako krilo podjetje. Ne smemo tudi pozabiti, da se je marsikateri šef oddelka pohvalno izrazil o delu administracije, obliki, vestnosti in drugih vrlinah, ki jih pred tem tečajem dostikra+ nismo zapazili. Če dovolite malo šale- z dvoprstnim sistemom bi v današnji novi organizaciji ne videli čez kupe papirjev, z desetprstnim sistemom pa so naše tipkarice zmožne : poklofati" vse, kar jim pride pod roke. Nadalje nekaj naših žensk že obiskuje nov začetni strojepisni tečaj v Radovljici, Tega je prav tako s I5/2-I962 organizirala Delavska univerza Radovljica. 3. Savez strojarskih inženjera i tehničen- H.vv«iške nam je poslal razpis za dopisni tečaj za či-tanje tehničnih risb* Naše podjetje je v zvezi s tem ugotovilo, da je tudi te vrste tečaj v podjetju zelo potreben vsem tistim, ki se bavijo z risbami, bodisi da sami rišejo ali pa delajo pri risbah. Določili smo, da se v ta dopisni tečaj prijavi jo 3 kandidati, za katere nosi stroške podjetje. Savez je predvideval, da bo prijavijencev preko 1*000, tako bi stroški ne presegali 15;-.000,- din za osebo. Kmalu pa roku za prijave pa smo dobili obvestilo, da tega tečaja 4.Potrebno je omeniti tudi tečaj za visokokvalifikacijo (VK). V tega se je prijavilo 6 kandida- j tov iz našega podjetja. Tečaj je bil izveden od I0/4 do 15/7” ; I96I. Uspeh teh kandidatov je bil zelo deh r, saj je le eden imel popra mi izpit' iz matemati- j ke. j 5« Trenutno si prizadevamo izpolni- j ti izobrazbo v podjetju samem s | tem, da enkrat tedensko v dvorani podjetja organiziramo pre- , j davanje, spremljano z diapozitivi.! Ta predavanja so popolnoma stro- j kovnega pomena in/ je želeti, da ! se jih udeležijo vsi, ki dobe va- i bila, pa tudi tisti, ki se za to—f zanimajo, oziroma jih že del? samo veže s temo predavanja. 6. Podjetje tudi ni pozabilo uspo- I sobiti osebo za civilno zaščito. ; V ta namen je že določen kandi- I dat j ki bo odšel v Beograd na višjo šolo civilne .zaščite. Po- j vod za izobraževanje te vrste } nam je dal predvideni novi zakon, j po katerem bodo v podjetju nasto- j pile precejšnje spremembe glede j zaščite. i l Tudi ne smemo pio Zreti tistih čla- j nov našega kolektiva, ki obiskuje- j jo večerno ekonomsko srednjo šolo. j Štirje iz našega podjetja so vpi- i Ì sani v drugi semester te šole in i- ; majo opravljene izpite za prvi se- ; mester s prav dobro povprečno oee- i t no. Ker nam v podjetju primanjkuje j kadra s srednješolsko izobrazbo, •želimo, da bi nasi ljudje uspešno : zaključili triletno šolanje in s tem ; koristili sebi in podjetju. : Iz članka je videti, dà naša tovarna ires skrbi za vzgojo kadrov, daje ma-;terialna sredstva in nudi moralno o-iporo-vsem tistim, ki žele izpopolnje-: vati svoje znanje. Vsi se moramo na-jmreč zavedati, da pospešen tempo go-pspodarskega in družbeno-političnega i'ra'zvo'j’a pri nas zahteva sposobne d ljudi,' ki združujejo svoje teoreti-ično' in praktično znanje zato, da bi i vtem razvoju aktivno sodelovali. VARUJMO OČI PRED POŠKODBAMI iLetošnji Svetovni, dan zdravja 7«ap-; ril in teden zdrav j ,, ■; -bil od ; 8, do 15. aprila . . potekal • i pod geslom "Čuva-jou - • ! - prepečuj-imo slepoto". Dan in L-len zdravja v : celem svetu, po.vseh državah spremi i 1 ja gornje geslo, pri nas pa bo ak-I cija razširjena na celo leto. Ker ije vid najdragocenejši človekdv'za-; klad in je brez njega življenje v i večni temi težavno, je prav, de?, ne i samo v tednu zdravstva, ampak vedno j in povsod varujemo oči in vid pred } poškodbami. Možnost za pošlr.dbo oči j pri delu v našem podjetju obdtoja ! na raznih delovnih mestih, kot na iprimer pri struženju, skobljanju, j rezkanji, vrtanju, varjenju vseh vr-I st, kaljenju, kovanju, pri pečeh -i ognju, kislinah in drugih jedkih j snoveh ter pri raznih drugih delih. : Prav pri teh delih si je v lanskem ; letu 16 delavcev poškodovalo oči in I zato nastopilo bolezenski dopust, j Zamudili so did 5 do 80 delovnih dni ; Ena oseba je zaradi poškodbe ostala slepa, na eno oko 9« Mnogo več je bilo manjših poškodb na očeh, . zaradi katerih ni bil potreben bo- . lezenski dopust in ne zahtevana zd zdravniška pomoč. Poškodbe oči na-, stajajo v glavnem zaradi'neuporab-' ! janja ustreznih zaščitnih očal, zaslonov, .ščitnikov-in podobno. Če želimo ohraniti zdrave oči in /id do pozne starosti, potem moramo vsakodn&vno in pri vsakem delu misliti na to ter uporabljati zaščitna sredstva pri vsakem delu, kjer je poškodba oči možna. Če vidimo, da so zaščitna očala, stekla, ščitniki in podobno neuporabni in obrabljen:.., moramo zahtevati druga ustrezna. Nikar se ne zanašajmo na opozorila nadrejenih, ker je to večkrat že prepozno. V našem podjetju Demo skušali organizirati poučna predavanja s predvajanjem ustreznih filmov in želimo, da se jih, ko bodo ta organizirana, udeleži čimveč članov kolektiva. NEKAJ MISLI O DELU IN PROIZVODNJI i Pred dnevi smo zaključili prvo tro-; mesečje letošnjega leta. Prehod v j drugo tromesečj ; ' eie r koledar-: sko več ali manj .. . o..omben dogodek j Za naše podjetje m c-loten kolek-: tiv pa sila pomemben. Ob prvem tro-I mesečnem pregledu poslovanja in i problemih v zvezi s tem vidimo, da i naši uspehi zdaleč niso takšni, da bi i bili zadovoljivi. Res je, da je Lpomanjkanje naročil občutho priza-: delo ^posamezne..obrabe.. Vendar pa se ; je pri sestavljanju in sprejemanju ---i plana vedno pazilo na to, da je bil j plan sestavljen na.podlagi obstoje-i čih naročil in na osnovi obstoječega materiala. Kje je torej vzrok za : neizvršene planske naloge? Vzrokov je več, tako neracionalno izkoriščanje strojnega parka, motnje, .v organizaciji dela, mogoče tudi novi še neutečeni organizacijski sistem poslovanja, razlike v osebnih dohodkih med našimi in drugimi podjetji. Uprava podjetja, sindikat in samoupravni organi pa so ukrenili vse, da bà bo stanje v .frugoni tromesečju '■ zboljšalo in vsrj. j ,. , _ .rilo izgu-. : be prvih treh ino. ... . .. .Upbiii smo znatna naročila p .. j .-voz vijakov in verig pa tudi stanv na domačem tržišču se stalno izboljšuje. Izdelan in dan v razpravo ter potrditev je bil novi pravilnik o osebnih dohodkih, ki bo občutno zvi šal prejemke posamezniku. Vendar pa se že sedaj poudarja, kar je vsekakor pravilno, da bo ta novi način delitve dohodka prišel do izraza le tedaj, če bomo vsi od prvega v podjetju do zadnjega delavca pri stroju vestno izvrševali zadane naloge, racionalno izkoriščali stroje, varčevali z mate-' -rialom in pomožnimi sredstvi-ter občutno izboljšali delovno disciplino c Stališče’sindikalnih in samoupravnih organov, da preneha z individualnim normiranjem ter uvede akordni sistem dela,‘je vsekakor-umestno c ! " že prvi poizkusi dela po akordnem sistemu'šo pokazali, da so delavci bolj zainteresirani za delo', daj . dnevno z a sl e d tj j e j cl_s ve. je uspehe in si prizadevajo, ■ da bi 'postavljene naloge dosegli in presegli.' Prav to pa bo-:korist njim samim in, podjetju. B.D. STANOVANJSKA VPRAŠANJA podjetja Podjetje razpolaga z 28 enosobnimi., ; 1,9^0 1961 1962 Skupno 77 dvosobnimi in 9 trosobnimi star ; ; Verigama l 3 1 18 novanji, torej skupno II4 družin- i Vijakarna 3 '4 3 • 12 skimi stanovanji. Žonski samski domi •Kovačnica • 3- • : 2 ■■ 2 1 ' 8 razpolaga s I5 sobami, : moški samski 1 Režija 1 ; 3 1 . . 7 dom pa z 11 sobami in š e'$ sob, to- i 0 TV' ’ 2 1 4 rej .ima podjetje skupno 31 samskih 1 Uslužbenci U - 3 sob. j S k 'u p n 0 7 20 8 52 Od skupnih II4 družinskih stanovanj j Prosilci so se zaposlili v posaméz- jih 14 zasedajo’ tovariši, ki sc za- i nih ekonomskih enotah v naslednjih pustili naše podjetje, in od.tega i i-letih; zasedajo 4 enosobno stanovanje, 10 j K-’• t.. pa dvosobnega. - - i~r: 'J' i >. ? ' 194-5-19:50' • 1959-1955' -- .. ... ly •: vi i. - • • ■ ; Ve ri garba 6 : • 5 Naši upokojenci zasedaj 0 eno ..sobo, ■■ i Vi jakarna’ .-. . 1 3 enosobna stanovanja,i 9 dvosobnih ; -Kovačnica 1 .. :V -2 - stanovanj in 1 trosobno stanovanje.j Režija ’ 1. V •4 : ,< nv ”1- -- v - 0 T- V ; 1 • 1 . 2; Iz posameznih ekonomskih enot je >■ Uslužbenci - •3 bilo za dodelitev družinskega ali i S k up no .9. _•; I? samskega stanovanja do 31/3-1962. j - v r- a ; vloženih prošenj : j -:."- 19: 0 960 196I Skupno : ; Verigarha . 3 4 ’ 18 EE : v Druž.st. Samska st. .. ; Vijakarna 8 ; : 3 " • -12 Verigama 18 5 . . L Kovačnica 3 2, -. • 8 Vijakarna . . 12 5 ■ j i Režija 1 1 ■ -7 ' Kovačnica, 8. i . 0 T’ V • ■ ■ ' • 1 ■- C 4- Režija 7 2 .' ; i ..Uslužbenci ' 3' 0 T V • ■ j S- k u p n o 16 10 52 • Uslužbenci -, . 3 1 . - ■ j - ; n v» : V letu i960 in 1961 .je bilo. rešenih 0 k. u p n 0 J. 4 , : •prošenj za dodelitev stanovanja za:" V posameznih ekonomskih enotah sc ; " I960 1961 Skupaj bile-vložene prošnje v naslednjih i ' enosobna stanova 6- 1 7 . letih: dvosobna " 1.. I4 16" 30 5. 1956 1957 1» 195.9 1 trosobna " 1 1 2 , ., Verigama 1 ■ ..- 2. ■ 6 • - i 'samske', sobe, . 2- 2- 4.. ... Vi jakarna^ Kovačnica Režija - 2 2 ■ 1 1 ’ ‘j Tukaj so upoštevane tudi ppognjeza zamenjavo družinskega stanovanja. 0 T V'‘h ’ A 1 - Septembra meseca bo dograjen zopet Uslužbenci - - - 2 i I nov 12-stanovanjski blok in s tem Skupno 1 2 3 11 ; bo delno rešen stanovanjski problem ! za letošnje le'to. T. P.. DELO DRUZBENO-PÖLITIÖNIH ORGANIZACIJ KAJ.SO RAZPRAVLJALI IZVRŠNI ODBOR j SINDIKALNE PODRUŽNICE IN ODBORI EE ! Poleg drmbnih tekočih vprašanj, ki se redno obravnavajo, je sindikalna organizacija razpravljala tudi: 0 PRIP-R&VAH ~ZA__ VOLITVBUT NC3I CDS Potem ko so sindikalni odbori EE razpravljali c kandidatih ža nòve, člane v CDS in, ko so bile kandidatne liste obravnavane, na množičnih sestankih po obratih, je Izvršni odbor sindikalne podružnice na' seji 20.marca 1962 sprejel kandidatno listo. Poglejmo nekaj podatkov o novih kandidatih, Kandidirale je 54 kandidatov, in sicer 9 iz kovačnice^ 10 iz verigarne,- Il iz vi-gakarne, 4 iz OTV, 9 iz režije' in 11 nameščencev. Med kandidati je 11 članov dosedanjega CDS in 43 novih . 25 kandidatov prvič kandidira' v organe samoupravljanja. Med kandidati je 8 mladincev, 5 žeha, .25 članov ZK, 1 obratovodja, 5; IEPjstr-ov in 13 članov sindikalnih odbo- . rov. Seznam izvoljenih članov novega CDS je.objavijen v tej številki,:. , ... . O PRIPRAVAH ZA SEJE CDS IN.IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE Izvršni odbor je sklenil, da se članbm CDS vsaj dva dnm pred sejo omogoči, da se temeljito spoznajo z materialom, ki bo na dnevnem redu posameznega zasedanja. Zato je potrebno, da upravni odbor in uprava p cd je tj-a pripravita material za zasedanja tako, da poi eg-vabri 1_a čias nom dostavita to d ostalo gradi-Ž" vo, ‘da še čl .... ;; njim temeljito 'seznanijo prod zasedanjem. Ravno tako naj sekretariat 10 sindikalne podružnice pred vsako sejo izvršnega odbora pripravi in dostavi članom vsaj .dva dni pred. sejo material in obrazloži .vprašanja, o katerih se bo na seji razpravljalo.. S .tem. se želi doseči večje in bolj koristno sodelovanje članov pri sprejemanju dokončnih odločitev o posaiteznih vprašanjih. 0 PRIPRAVAH ZA SESTAVLJANJE NOVEGA PRAVILNIKA 0 RAZDELJEVANJU DOHODKOV Glede na to, da so osebni dohodki našega kolektiva v povprečju za preteklo leto, zlasti za zadnje tri mesece v letošnjem letu, znat- : no nižji kot v ostalih kolektivih naše stroke, je Izvršni odbor sklenil predlagati organom upravljanja, da se. brez ozira na vse težave določi v novem pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov najnižji dohodek brez stanovanjskega prispevka 18.000»- neto» Da-se bodo sredstva za izplačevanje osebnih dohodkov zagotovila v povečanih zneskih, ho moral vsak posameznik, zlasti Vodilni po obratih in odgovorni šefi oddelkov, uprave podjetja, organi upravljanja, sindikalna organizacija in drugi, simalne napore za povečanje produkcije in večjo realizacijo. vi o ž i-ti-Hroaks^naše^-člane Ker je evidehca bolnikov po dose-dajnem načinu onemogočena zaradi tega, ker se v zvezi s prosto izbiro zdravnika naši člani zdravijo na Bledu, v Radovljici in na Jesenicah, obolenja pa ne javljajo v tovarno, je sindikalna organizacija predlagala DS, da se vsi člani morajo obvezno javiti v naši obratni ambulanti za sprejem v bolniški stalež brez ozira, pri katerem zdravniku se zdravijo. Ta predlog je CDS že sprejel, čaka se še pristanek Zdravstvenega centra na Bledu, in ko dobimo ta pristanek, bomo začeli izvajati ta sklep. Na pritožbo posameznih članov sindikata je 10 podružnice razpravljal o problemu obiska zdravnika na domu zaradi nudenja zdravniške pomoii. Zdravstveni dom v Radovljici je namreč prepovedal obiske oziroma ne prizna plačila našemu zdravniku za obiske, ki jih opravi na domu za DELO IN RAZVOJ LM PO EE V našem podjetju je v številu zaposlenih precej močno zastopana mladina. Zastopana je po vseh EE. Zaseda delovna mesta od strojev v proizvodnji do upravno administrativne službe. Če pa bežno pregledamo delo in uspehe tega mladinskega aktiva, vidimo, da se je v zadnjem obdobju to e in niidiuve^-a.vto j. se je prim&ri-Lo, da so nekateri člani morali na prihod dežurnega zdravnika čakati po več ur, naš zdravnik, ki stanuje v sosedni zgradbi, pa ni smel izvršiti obiska ali, če je nudil pomoč, za to ni dobil plačila. Izvršni odbor je sklenil, da na te nepravilnosti opozori pristojne organe v občini in da se to vprašanje čimprej in zadovoljivo reši. 0 tem je pismeno obveščen Svet za zdravstvo in socialno varstvo pri ObLO Radovljica in Zdravstveni oehter na Bledu. Poleg navedenih vprašanj je 10 dodelil oziroma odobril nakup daril po vrednosti 5*000,- dinarjev za vse naše upokojene člane. Obenem je odobrena denarna pomoč v znesku 5*000.« dinarjev Sindikalni podružnici železničarjev postaje Lesce-Bled za nabavo sindikalnega prapora. N.B. razmahovati. Mladi ljudje zasledujejo notranje delo in življenje podjetja kakor tudi posameznih EE, v katerih ti mladi upravljavci delajo. Zanimajo se za delo sindikalne organizacije ter samoupravnih organov in se večkrat oglašajo in dajejo svoja mnenja o posameznih problemih, ki zadevajo mladino in kolektiv. Počasi, a vztrajno si utirajo pot v vse organizacije in samoupravne organe, da tako pridobe na izkušnjah, in se usposobijo _.z.eu — dobrega upravljavca« Zdi se mi pa, da ne bi bili dobri mladinci, če ne bi znali biti tudi samokritični. Navedel bi primere, ko so potekali mladinski sestanki neorganizirano, z neizdelanim dnev£ ! nim redom, sestanki, na katerih se je govorilo vse mogoče, le o tekočih problemih in težavah mladinske organizacije ne« Ni bilo govora kako mladino pridobi «i.t. jo zainteresirati za njeno c snovno dejavnost slabosti in h težav. Zna-V; pri kate-jo naš ko-vab gl e d e ji prikazati trenutne ji pomagati iz ' ■ no mi je iz vseh r -rih sem bil nano lektiv v trenutnih t naročil in s tem v zvezi tudi z realiziranjom našo proizvodnje, Kkakšno stališče naj bi zavzela pri tem naša mladinska organizacija? Naloga mladinske organizacije bi bila, da bi se spoznala s problemi, ki so se pojavljali in se še pojavljajo v podjetju. Sklicati bi morali sestanke, na katere bi povabili razgledane -ljudi, da bi 'skupno reševali nastale probleme in zainteresirali vsakega posameznika, da po svojih močeh in na svojem delovnem mestu doprinese svoj delež« Tovarniški komite IMS si je zadal nalogo, da v vseh EE izvoli samostojne mladinske aktive, katerih naloga hi bila, da tesno sodelujejo s svojo EE in da skupno rešujejo probleme, ki nastajajo—vonjih. EE« Kakor vsa družba se moramo tudi mi zavedati, da je mladinska organizacija tudi važen činitelj v današnji družbi in da je dolžnost nas vseh odstranjevati ostanek starega načina ureditve. Delo in uspehi naše mladine so pa že vidni povsou po naši domovini in, ko bomo dosegli le del teh uspehov tudi v našem kolektivu, bomo lahko zapisali, da se je mladina zbrala in sr začrtala pravilno pot k nadaljnjemu razvoju in napredku. F. Ž. JK M h Ü DRUŽBENI PHAN OBČINE RADOVLJICA Družbeni plan občine Radovljica za leto 1962 Jffe potem, ko je bil obravnavan na zborih volivcev na oe- dinarjev, v ostale negospodarske lem področju občine, Občinskem sindikalnem svetu, socialistični zvezi in drugih organizacijah, sprejel Občinski ljudski’'odbor na skupni seji obeh zborov. Po tem planu se predvideva,' da se bo dohodek proti letu 1961 povečal za 7,5 družbeni proizvod za 8,9 % in narodni dohodek za 9,3 %* Največji porast se predvideva v trgovini, An sicer 25,5 v industriji 12,5 f°i gradbeništvo 9,8 jo itd, V vseh panogah se pričakuje porast proizvodnje in narodnega dohodka razen v gospodarstvu, kjer se predvideva manjša proizvodnja ih dohodek kot v letu 1961,' in sicer za 6,2 f», Z dvigom proizvodnje, produktivnosti in narodnega dohodka se predvidevajo tudi večji osebni' dohodki zaposlenih, in sicer za 8,1 °fo proti letu 19.61. Za povečanje produkcije se bo povečalo. tjudi število zaposlenih v občini za 67 oseb (tu nista upoštevana obrata Iskre, ki sta nsa teritoriju občine) ali samo 0,7 f» proti zaposlenim v letu 1961. Iz tega se vidi, da se pri minimalnem povečanju zaposlenih znatno povečujeta in narodni dohodek. Vlaganje v invistihijska dela v letošnjem letu bo veliko vešje kot v pre jšnjih letih. Samo v industri j o bo vloženih skoraj dve milijardi dejavnosti,, kot so na primer šole, socialno varstvo, ceste,, mostovi, vodovod, elektrifikacija, zdravstvo, stanovanjske gradnje, regulacija vode in podobno pa . skoraj eno milijardo dinarjev. V letošnjem letu se v komunalni de- j javnosti predvideva naslednje: asfaltiranje ceste od Bohinjskega ! jezera do odcepa .k hotelu Zlatorog, odcep k Zlatprogu. in uredi- ■ tev križišča Zlatorog,, žičnica,.. j Savica in jezero, protiprašna obdelava cest: Stara Fužina — Sred- j nja Vas -Bohinjska Bistri o a, Otok' I — Zapuže, odcep ,v,,Drago do sporne--nika padlih borcev, Radovljica - ! most na Savi na Lancovem, odcep do. podvinskega gradu,, od avtobus- j ne. podtaje na Bledu do kina, Spodnje Gorje - Fortuna in rekon- ! strukoija, oeste proti Ribnem,. Predvideva se tudi gradnja mostov ] na Savi v Selu pri Bledu, v Globokem, na Brodu v Bohinju in £rvi na Savi Radovljici. . Nekaj podatkov o gradnji stanovanj»; Iz sredstva, ki so namenjana za gradnjo stanovanj, bo na področ- I ju občine skupno s privatnimi ! gradnjami dograjenih v tem letu ; 23O stanovanj. V tem letu se bo I pričelo graditi novih I3Ò stano- I vanj. Za gradnjo novih in dovrši- ; tev že pričetih gradenj stanovanj j bo porabljeno letos preko pol mi- ; lijarde dinarjev. Kljub tako ob- - Ì4 - sežni gradnji ne bo mogoče kfiti niti najnujnejših potreb po stanovar-njih. Posebno je čutiti veliko pomanjkanje stanovanj v R§.;} o vi j i<6l^in Lescah.- Il- H Investicije za šolstvo se predvidevajo za gradnjo osemletke v -Sor-jah, dograditev c s em 10 ki ;:y? Li ^ i oi za izdelavo načrtov z^ČbežlStkb^f Bohinju, Radovljic in na Bledu ter za šolo v Begunjah. Poleg tega se bo sodelovalo pri finansiranju šolskega, .centra za gostinstvo na Bledu, trgovskega centra v Kranju id^De-- ' lavske univerze'“v R'a^gVl jrkiVZau • te investicije je pfédvidenc- preko 92.milijonov dinarjev/ ":- I Za gostinske iryfcurlstiöne potrebe ; bo porabljenih 241 milijonov di-:narjev. Dogradilo se bo zdravili-: šče'Stane Žagar v -Bohinju, žični-* : ca ha Vogel, ki jo gradi Trahstu-j rist Škofja Loka, ter ffestivalna I dvorana na Bledu. Poleg teh del i .bojo izvršena še druga toanjša de-vL|i|pirL 'popàmeza-ih turističnih dru- S š tlifL, i~; ~Sr- i ■w ,?4- V: Večje investicije‘"še predvidevajo -v. let.ps -fcpdi^ykaseti Gradili bodo hleve za 220 glaV visgkopr-o— .kravj 'ki jp.h hàn^aVajo, redi.ti ' v^bi.ižini tožnih centrò v na*' ' . ' & A/f ? Cii' i r.; ' Bledu in v Poljčah/ V drugih pre- ** delih pa,-se bodö''~,eii;0jii^, kh' -re ju klavne živini""Bud i " ž‘a, blekir if i- noyodi, in grajeni irà vi, hove'tra*-fo-pp.'stajenizka napetostna oMre-žja in druge_ instalacije-, -zarka'-i: r< : bo. porabljenih 'več kot- 90 trilijonov dinarjev. . ' • v ir,.p ; Vse navedene gradnje in* ostala j dela, ki tukaj niso ome*jjS|ia^_'bjs*»-/ ; I do terjala maksimalne, napore" i govornih organov v občini, da Bo-' j do vsa ta dela 'izvfsili in“hrecf-i videni plan uresničili.' To bo"'itìó- i. '* :'ifž ^• - ~~ dì-C-: * -, A • • - v /geče samp v-f tem.‘primeru > §e bodo 5' : tudi: naša-hsod j.e-tjaS'. ki tà ‘"ddhò'dek'',''J- ; : ... - ovo -, -• • - •; ; ustvarjaj p, v.^^àfl«-.^^nih pbvež-"a- : nosti^na^'diia-psyojexplanske‘"na- i loge; Prihtem ge,,^ žl^gti , Važno' iz- : vrS’é^àtfj^.planov .v industrija, od'-'"’” i kateTé^'Je. pričakaje^ .v.e^ji' del' 'teh w': i dohodkcsvi- . " *"’’v " ''v ' - i ; •_ " ■ ■ '■> t o ----S sÀ'-.-a c' : : t - " v -J - v' ;, '• - . * ^ . - . . ■. -■ /. j^Ia'navedfthtö.i^d&^koy vidimo, "đa ' razvöj- gòsppnars.tys y naš.i ^òhčini ' ’ ; näglosnapjftdfrje in da-, ss vzporedno i sntemja'h.giyàja tudi...komunalna dejàiV- " ! nest. .Dolžnost, vseh . občanov je, ; da s-.-.^ysjim prizadevanjem doprine-I se jo. kar - čimveč, da Bo_do ti načr-; ti tud-4 uresničeni. .. . ~ - /t.. •j-.*. 4 N.B< ZAKAJ JE BIL USTANOVLJEN KLUB GOS- j PUDAIIST'/ENIKCV V RiiDCVLJICI " Kluh gospodarstvenikov kranjskega .■pkraja,. ki je deloval na preširokem. okpipčju, ni dal'pričakovanih rezultatov. Zaradi tega so hili po posameznih občinah'našega okraja u- -n-aj* v svQj^,jdelp, vključijo ‘go sp òr" i darstveniRe- dz ^ospgda^kj^’ini družheno-rp.olitičnih organizaci j SA j- j ter javne i^ppave. V ' L’’x i j •?-s .'iol ; i stanovi jeni samostojni klubi, ki ; Kluh: gospodarstvenikov radovljiške; ) - •• '- n • i v «občine je bil ustanovljen pretekli j jmesec. Članom-naj M omogočil iz-! menjavo izkušenj, poglabljanje v j posamezne gospodarske probleme, ki j •se tičejo samo podjetij, ampak tu- \ Idi občine kot celote, strokovno u- ! sposabljanje, obravnavanje najno-jvejših zakonov in predpisov, prou- j j čevanja splošne ekonomske politike,; {spremljanje družbenega plana, ana*- j ; liziranje stanja gospodarstva v ^.radovljiški komuni in podobno. V ? "" T j V te namene bo klub organiziral predavanj «-v »kskuraijs i» di&ku&ije i po sekcijah, ki bodo obravnavale posamezne probleme, kot n. pr. iz- i voz, investioije, organizacijo de- j la, kmetijska in gozdarska vpraša- j nja, turizem in podobno. Poleg tega bi klub lahko služil tudi za neuradno povezavo med gospodarstveniki iz različnih podjetij oziroma ustanov ali uradov. V okviru kluba bi lahko podjetja poiskala skupno pot za povečanje družbenega standarda e združevanjem sredstev za stanovanja, športne objekte, splošno izobraževanje itd. »nkrat povedano, klub gaj bi omogočil bol;}*» vpoglsd v gcwpo4* darska razmere, koageraoijo med podjetji oziroma speoializaoijo, proučevanje sodobnih aurho^pos-lovanja, skratka boljše gospoda*1» jenje, ki bo koristilo tako podjetju kakor tudi komuni, A« Vidic s ì ? ; š ; I j j I Naše podjetje ima namen, uvesti ele-! ktro varjenje verig s premeri od 18 j do 35 mm. V ta namen so bile zahtev j vane ponudbe kompletnih naprav za p ! proizvodnjo teh verig. Dimenzije od j 18 do 35 m® zajemajo največje šte-I vilo raznih normiranih oblik. Tudi j glede izbire materiala so zelo za-I htevne, saj so določena za nekatere j teh jekla s trdnostjo do 82 kg/mm2 I v normalnem stanju, kar odgovarja [ srodnje legiranemu dobro kaljivemu i jeklu. Iz desdaj prispelih ponudb je bi- j lo razvidno, da so naprave za av- ; tomatsko proizvodnjo verig v tem \ območju trenutno še v razvojni j fazi. Zato je bilo nujno ugotovi- [ ti, kateri način varjenja in kakšen tehnološki postopek ho po določanem času, ki je potreben še za razvoj, dobil dokončno obliko. Še bolje bi se izrazil tako: Razni načini varjenja oziroma celotni postopki za proizvodnjo morajo najprej v praksi pokazati vsaj verig, izmeni čim, i v' Švic.j. nudi i . .. .•■••''1 - " : B$fter; -štab za- Varjep^e,., Strp.^yari.Zmogljivost naprava- je- pri: posadki siepi : po i ha jh o ve j šem postopku . pz odgorevanjem ih' dìše dalo variti verige enostransko krepp.,. Ostalo ; napravo 'M>%arä!fi narhcitd drugje Anr^cr- vski-sd-iti z varilnim st r a j ek ;-3 :•: .c-fj-n a* or p- dveh mož 1-3 člene jha .minuto* Firmi5 -A.Š&k v Stoskholmu ima v poizkusni proizvodnji, novo jas^rcvo- hai v ab- jehjW ‘ jo ki onih - v.er i po jzklžo do . ' 5!iüäo- Firmaz-Ele c hrome canigue v Belgiji ; ; .i nudi . tudi samo'vari Ini'stroj» ■ Ti i 7-NiprlVa 'šršJ^ J bi ga-sicer priredili specialno.i- :~Fivi--nàkfvzù'j- fi iV.o •:. dveh strojev,/-' * < -• -... ' -■ ■*■ • , ■. . r.p.e z; ncižem v , - - : za verige ». Zanimivo je pri. tajr^ib i-oàFrkì' obroča's m-v loiip lM- •-r' za' varjenje predeč vin in varjenje kovanih delov» Ta-- 1 -1- pravo eoa 2 ra visoko. Upogibal na naprava je sestavljena iz dveh segmentnih vrtljivih Opor- in premič- i y delr/odti varjepjevin obrezovanje Sprepiomha z enega specialnega \va~ j i' na\ d^eh itfanih bè vrai.. avtomatsko, rilnega stroja v dragegase; izvrši.;: Tako pé,sta.ja veriga, na keteri se z enotnimi elementi zb vdčihp. na- j komaj-pozna, da je 'Varjena, Natan-činov varjenja» Tako j'e nastal tam j čnost v -dolžini in širini člena je stroj za najbolj univero-Ino upo- | oca * 0,2 mm, tako da veriga ni ni-rabo od vseh nam do sedaj znanih. | kakor treba naknadng.kalihrirati5*^5' • Za kombinacijo kcvanja.rjn jaijeic iv ^.-.j/rsv upr- bi-mašel vyhal®m' podjetju v kov«.č nic-isodlišho "ßiöhtöq . Uà'j vazne' j še je pri .4SI--j inom s-tro-j črv-da 'uporabi j.aj,o najpovejši. -na-' « J. S • • •• •* • ' cin -varjenja» Ne hi ,vervjje l&i.:ce^kfe-: bi videl - brez odgor^.va-nj:a-i ' i:' •Ta novi način je naslednji? j: a j e, r a zme roma rjsnju z Firma M%t?r^ot’h in. Fas ter.-iz Nemčije.:'pafeutje ■zie'v'izf'hna _ po., stroju kj.-V-našem podjetju' vari jeklene ve—-, :rig9vdFirma"nam nudi enak stroj- « 'samo vööji v'kompletni napravi ; s . ji, Var r 1 nä‘ e ,7 predgre-väoem 'palic, upogibal n-ijn . . j več ja kot" a štrojeffiyt'vii:škOsvalcem mostičkov ih .-j c . vanjem, " ; -1 c ivorcčd-fesiMr lep-iherje© za veriga; 2 .Varilni ploskvi morata hiti pre— Na napràivi"'je možno' proizvajati „a-., i • : cizno vzporedna in se prvotno vse vrste verig v"navidenem območju: stisneta z manjšim, nato s pri- V dveh glavnih načinih^ I tiskom do 10 kg/mm2» j 3«• Ogreti material med varilnima 1, z ločenim upogibanjem in avt-o- ; ploskvama se sproti med ogrevan- mutskim varjenjem ali pa j jem iztisne izmed obeh varilnih n ìploskev tako, da nastane 2 - 3 n™ : Ogledali smo si tudi tovarno verig i j debel varni obroč s premerom pri- : Schlieper v GrdiK v Westfàliji. ibližno 1,5 do 2 premera materiala, iTovarna je druga največja v Nemči- | j : ji» Imajo dve napravi za sidrne j/ j Pot tlačenja se namešča pri regula- jverigej eno Asóino in drugo Od j j ciji stroja. Ves varilni'poètòpek j Siemensa. Varili so verigo 0 90 : .1 I traja 1/4 do 3/4 sekunde. I mm, Varjenje člena jé tfcaja'io 4 j "L ’ - v it j minute, kar je dokaz, da-varijo s j i Možna'proizvodnja avtomatske riapra- ] soražinerho majhno energijo. Pre- : j ve 'je ;30 do 60 komadov v minut* j izkuševalni sitrój imajo tudi v i- i i (bršz pomote ! ) Kako bodo imenovali [.sti-iiali kotppoizvodnjo, š to raz- ; i ta novi postopek ya-rj6»jaj še ne f like, da prenašajo verige iz stro- j ; vem. Odrezovanje vàrà , kot smo ga j ja na pregledovalni prostor s 30 m 1 videli, je precizno, vendar trdijo j dolgo traverzo, na ka'téro zapne jo ; aanii.. j3r.Qj-z.va. j al c i, da ga bodo nare- : verigo na oca I5 mestih.*' Premik»—-'--1 idili popolnega, nato bodo ponudili inje verig traja dalj kot pri nas , { ; napravo v prodajo.' Ponudho sino za- * ker je pregledovalni prostor v i htevali tudi mi. j podaljšku stroja. Njihov večji pre- j j 1 izkuševalni stroj je 1000-tonski, j i Firma M.P.& P. nam je pokazala novo i : j konstrukcijo varilnega stroja za ' j Poleg opreme za verige proizvaja- i ; verige 0 5 - 13 ®m, Stra^-^aàsiHir" -prosto'- kovane žerjavske kljuke. : pospešenim tapirn varjenjem ali po ; Manjše, v utopi kovane in lite de- j fvolji tudi z? odgorevanjem. Dva na— i le dobivajoiz nekega drugega pod- I {'čina ima zato, ker se taki primeri I jet ja j j verig z odgorevahjem oca 1/2 poba- f" - f ; snéje vaire kot s pospešenim topim ' f (Nadi. - vanje prihodnjiÖ ) I j varjenjem;-Uparabiti ga je treba j ' "-u : v,-.us.; .; u ; j samo „tedaj, ,če je material slučaj- ; ..-ju;..• , i: li- Trio težje variv. Stroj je podoben j u iu.,oui •; c i;. I normalnim -varilnim avtomatom, samo ; t da je hidravlično krmil je v kombi-'“' • V?v'v. : A. Vrečko I : naciji z vzvodi. - N 0 E M N A Š T E V I L A'j.. Človek ima zelo.izrazito lastnost, katere ne opazimo,pri. drugih bitjih* ta je, da povsod, kamor seže. njegova dejavnost,, skuša ustvariti nekakšen red. Skuša si urediti življenje uzakoniti pravice in dolžnosti. Uvede mere, uteži, mere za količinf, takse itd. Celotno življenje se or- ganizira in dobi obenem obeležje nekakšnega normiranja oz. stadar-dizacije. V tem smislu in duhu so nastale tude porme (standardi) v strojegradnji. Ko vstopi mlad človek na delovno mesto, jih običajno ne pozna niti ne ceni zadostno. Čim i. NOEMNA ŠTEVILA: ! bolj samostojno pa zaöne nastopati j................... in čimbolj globoko pronikne v svoje; Pomen normnih števil je v tem, da dejavnost, tem bolj občuti, kako j se iz množice možnih števil izbe** j važne so norme (standardi), Kmali ; re in standardizira samo nekaj ugotovi, da je njegovo področje ; števil, ki tvorijo tako vrsto nor- j dela že zdavnaj raziskano in da se : mnih števil. Ta vrsta normnih šte— i ne more v svoji dejavnosti obnaša— f vil predstavlja osnovno za izbiro j ti tako prosto, kot si je prej j mer raznih dolžin poljubne kon- predstavljal. Ma vsakem koraku se ; strukcije. Z uporabo normnih šte— i sreča z normo, ki njegovo samovoljo; vil se želi doseči to, da se v j stalno omejuje. To predstavlja zanj ; konstrukcijah pojavljajo vedno v začetku običajno veliko oviro, ; iste mere , s tem se tehnični iz— \ ki zelo zmanjšuje prednosti norm ; delki poenostavijo, lažje proizva—- } in njihove uporabe, ; jajo, lažje vgrajujejo in zamenju-. j ; jejo. Z uporabo vedno istih mer Standardizacija (norme) je prosto- j se zmanjša število meril, orodja, i. voljna omejitev v izbiri nekih ; priprav In pomagal. proizvodnih sredstev in neskončne- j ga (velikega) števila možnosti, ka- ; Zgradba vrste normnih števil: . . j tere nam nudi priroda.- ;Nobena pose-; Naš naravni številčni sistem, ki { bna težava ni- zgraditi stroj, pri ; ga zapisujemo .s tekočimi števil-,. j katerem- sestavni deli odgovarjajo "f karni ■ 1,2,3,4,5, ♦ • » sloni na prin- I najbolj optimalno zahtevam trdnosti,; čipu, da predhodnemu, številu-do— . I Če od tega-odstopimo in uporabimo • j dà jamo š,teyil:ično; .enoto.. Tak sis- \ j pri tem samo nekaj velikosti pot—..j tem zgradbe številčne vrste ime- 1 rebnih elementov-, hi to- nobena'•’hü j-nost, temveč smo še prostovoljno odločili,-da izkoristimo prednosti, ki nam jih nudi- standardizacija. Standardizirati- neki pojav življen- Cnùjemo aritmetično vrsto; zanjo ; je značilno, da -£ye 'Špsedni šte- j i vilki ne glede na,.polčšaj v .vrsti "• [ i razlikujeta vedno za enako števi- I ; lično' enoto. Poznamo joa še drug i i način tvorjenja številčne vrste; 4 ja, neki izdelek ali kaj podobnega'1 je zelo težavno delo. Pri tem moramo imeti stalno'-pred očmi, da je treba s standardizacijo doseči neke" prednosti, ki naj močno1 zasenčijo"'; morebitne pomanjkljivosti. Pri tem' pa se . moramo -obenem zavedati, da še ; pri tej dobimo naslednje, število ; v vrsti tako, da pomnožimo p.re-d-; hodno število z nekim faktor-jem. I .Ta. faktor, je za dve sosednji šte-] vili v celi številčni vrsti, ved-; no. enak. Tako vrsto imenujemo eno-: stavno geometrično številčno.vrsto ! ; standard postavlja za bodočnost, ne ; Z.uvedbo decimalnega, sistema- je.ta ; da bi mogli, -točno poznati in'pred-' ; naša naravna-aritmetična .vrsta-pre-; videti tok-‘dogajanja v naprej." ; kr ita z geometrično, ;vrsto stopnje - ...j lilO. Ta. dvojpcs^ .-našega števične- ; Pri standardižirahju še'standardi— ; ga sistema j^e ,velika ovira standar— ! zacija poslužuje posebnih metod in i diizaciji,-. Pri sestavi ustrezne :nor-; pomagal; od teh so najvažnejša jmne številčne vrste se je poskušalo otiti t.o dvojnost.inašega številčnega sistema, takp dà bi is obeh; aritmetične in geometrične-.vrste vzeli najbolj značilna števila.Tako iz aritmetične n.pr. 2,4,6,8,in iz geometrične n.pr. 1,5,10', 50 itd. Taka normna številčna vrsta je nehomogena in brž. se je pokazalo, da aritmetična vrsta za standardizacijo ni primerna« Opazujmo samo primer: standardizirajmo dolžino.zagozd v območju od 20 do 200 mm. Takoj opazimo, da standardizirane dolžine od 20 mm, 25,30,35 mm zadoščajo zahtevam prakse, do čim pri daljših n.pr. 125,130 135,140,145,150,... ni potrebna take ozka delitev; popolnoma bi zadoščat-le za to področje 12'5,150,175 in .200 mm d'olge zagozde. ustreznih vmesnih števil bi bila naša vrsta takale: 1 1,25 ’1,56 O .2,50 3,16 4 5 6,32 8 10 ...' Tako dobljena geometrična številčna vrsta ni eksaktna. Saj varira faktor' dveh sosednih števil med 1,2$ do 1,266. Obsega pa ta naša vrsta v območju ene desetice 10 števil. Točno geometrično vrsto z Odgovarjajočimi števili bomo dobili -če 'izračunamo -uh , tako dobljeno število pa desetkrat pomnožimo s samim seboj. i°r\ - 1.2589, to je prvo število, drugo.1,2589 X 1.2589 =1.5849, tretje 1.9953, četrto 2.5119 in tako naprej 3.16'23, 3.9811.,. 5-0119* 6.3P96, 7.9433 in 10r ;V praksi se je pokazalo, da za smi-:selno standardizirànje pride: v poš4 :tev samo -geometrična normna štaval-I čna vrsta. . ,• : Vprašanje je le,, kakšna naj bi bila ita vrsta. Jasno je, da praktična j strojegradnja teži za tem, da nor-:mna. številčna vrsta vsebuje vsaj : vse pòtence števila 10 našega deci-i.malnega sistema. Poleg tega naj po imožnosti vsebuje tudi polovične in ; četrt inske...- dele potence števila 10 pin, če je možno, tudi ošminke. Po-ilégtega jé zaželeno, da vsebuje : tudi sode mnogokratnike naše šte-ivilene enote. j Tako bi bila ta želena geometrična i številčna vrsta videti takole,, v j območju od 1 do 10 pa bi imela sle-; dece' člene: U 1,25 .2 2,50 4 5 8 10 ! \ ; Pri pregledu te vrste števil opa-izimo, da so intervali med■posamez-:nimi sosednjimi števili ponekod j dvakrat tako veliki. Z uvajanjem Dobljena števila niso nič kaj vabljiva, vendar pei temeljitem pregledu opazimo, da leži večina teh števil -zelo blizu ckr.ogl.ih števil, katere sme že prej izbrali v naši želeni vrsti. Napravili ne bomo posebno velike napake,, če dobljene rezultate nekoliko zaokrožimo. Tako dobljena no mn?, geometrična številčna vrsta jo končno sledeča. 1, I.25 1.6 2 2.5 3.I5 4 5 '6.3 -8 10 Vrsto lahko razširimo poljubno navzgor kot navzdol z enostavnim množenjem s faktorji 0,001, 0.01, 0,1, 10, 100, 1000 itd. Zgodovinska -zanimivost je, da je bila ta vrsta večkrat ponovno izumljena. Danes pripisujejo kot prvemu ustvaritev te normne geometrične številčne vrste francoskemu polkovniku Renardu, ki je pred približno 100 leti standardiziral po tem sistemu nermnih števil premere vrvi 2a balone. V njegov spomin se .ta normna geometrična številčna vrsta označuje s simbolom R jo Današnja tehnika je .to normno' geometrično številčno vrsto razširila še s tremi številčnimi vrstami, ki so po svoji, gradnji podobna in se označujejo.s simboli R-, R26 in ^4o* Te številčne vrste, tvorijo števila, katerih prvo,-število' dobimo,- če izračunamo sledeče korene:.- Omenjene številčne vrste so stan-1 dardizirane v vseh državah,- tudi' pr. nas in jih k j^e ^treba* :če.dalje-hoTj: u-vajati v prakso. . Lep primer take praktične uporabe n normne številične vrste opazujemo pri škopcih po DIN-u .82101. Pri tem standardu s.o. nosilnosti škopcev natančno stopnjevane od 0,1 tone do 80 t. Takih primerov zasledimo v praksi • čedalje več. Zaželeno je, da ti jih hilo še več. Da bi.se bolj spoznali z nominimi števili, dodajamo tabelo za vse štiri vrste. E5 510. . ■R20 ■ R 40 1.00 1.00 . 1.00 1.00 1.06 - 1.12 ■ 1.12 1.18 i’i5 , I.25 I.25 . 1.32 ..1.4:0 . I.40 I.50 1.60 1.60 1.60 1.60 I.70 1;80 1.80 H5 - % o • ■2.00 ; hp '2 fÒÓ . '2.24 ; R40 2*00 ; 2.12 2.24 2.36 2 4 50 ■ 2 < 50 '2*50' 2*50 2*65 3.15 ' ‘2.80 . .3.i5 * : _ 2«SO ” 3.. 00 3*15 3.35 3.55 3 • 55 3.75 4 >00 4.00 . 4.00 4.00 ■ - 4.25 4.50 , ' 4.50 4.75 5.00 5.00 : 5 - 00 '5.60 " P:* iV 5*60 6.00 O ro •• vq 6.30 6.30 . 6.3O 6.7O 8.00 : 7.10 ' ' 8.00 ■' 9.0° 7.IO 7.5O 8.Op . 8.50 9.00 9.50 10.00 10.-0Ó 10.00 10.00 Pri konstruiranju' in določevanju j mer. moramo' izbirati mere po vrsti; il;, nato R^. in šele, če ne gre ! drugače j po vrsti R~q im R 4q« j ' : ’ j Višga in'manjša števila dobimo z :l množenjem s potrebnim faktorjem j števila 10 j Tako n.pr. število 315 dobimo iz ; 3.15x1001 j J*K* I : Znižanje lastne cene omogoča dvig .. j ekonomičnosti in rentabilnosti po-\-slcvanja in zato'si vsako podjetje .. j. pripadeva,- da bi znižalo stroške \ na enoto .proizvoda. Lastna'cena na-! mreč pove, koliko določen izdelek, j (ali 'količina izdelkov) dejansko I stane, torej .koliko stroškov je i-! melo podjetje pri- proizvodnji tega ; produkta (ali količine produktov), j Če si ogledamo strukturo lastne ce-I ne, vidimi, Ida jo sestaljajò na-! slednji elementi: izdelavni mate-. j rial, amortizacija, osebni dohodki j izdelave, splošni izdelavni stroš-j ki in splošni upravno-prodajni st-i roški. ! Splošni činitelji, ki vplivajo na ! višino lastne cene so obseg poslo-! vanja, stopnja zaposlenosti in iz- ! koriščanja kapacitet, stopnja me-... I hanizacije in avtomatizacije, pro-: duktivnosti dela, hitrost obračanja I sredstev, likvidnost j standardizà-j cija, kooperacija in podobno. ! Poglejmo še, kako vplivajo posamez-■i ni činitelji znižanja .stroškov na j glavne štiri elemente lastne cene. j Stroški izdelavnega materiala, -ka-j mor prištevamo osnovni, pomožni i-n ! pogonski material z odpadki in em-I balažo, so ponavadi najmočnejša • postavka v strukturi lastne cene. j To postavko lahko .znižamo z raciona 1 nalno porabo materiala., in sicer tako, da zmanjšamo količino odpad- I kov in izmeta in' da tudi odpadke koristno;.porabimo ali dotik ali v drugem podjetju. -'Kako bomo izkori- j stili material, je pa odvisno od j kvalitete materiala, njegove pokvari j ivos ti, organizacije 'skladi- j šča, priprave dela, koritrole mate- j riala, delovnega postopka," sestave...]_ proizvodnega programa, spretnosti j delavcev, pravilnih tehničnih nor- j mativov,in pravilnega nagrajevanja j za prihranek materiala. Seveda pa ] se;ne smeje zmanjšati stroški ma- j teriala. na račun kvalitete izdelka.] Od pogonskega materiala si oglejmo I samo električno energijo. Ti stroS-j ki se lahko znižajo, če ne pustimo j teči praznih strojev, če zamenjamo j tiste izrabljene stroje, ki porabijo preveč električne energije ter odpravimo napake v instataci- j jah in podobne, j Druga večja postavka v lastni ceni j so osebni dohodki izdelave..Stroš- i ke za to postavko skuša ..znižati posebna veda, ki se imenuje racionalizacija dela. Ta proučuje mo- ] žnosti, da hi se zmanjšal čas ča- j kanja, da hi še ročno delo olajša- j lo z uporabo boljšega orodja in naprav, da bi delavec ne delal ne- j potrebnih delovnih operacij. Pro- \ učuje tudi posamezne, kretnje in prijeme delavca na delovnem mestu, i da hi odstranila nepotrebne in zamudne zamenjala s hitrejšimi» i produktiv-T nost dela. Pri zniževanju stroškov izdelave sò važne tudi pravilno postavljene norme, kvalifikacija delavcev, pravilno nagrajevanje čim-manjša fluktuacija in podobno. Tretji element v strukturi lastne cene je amortizacija. To so pravzaprav stroški deloVnih sredstev. Ti sp na enoto proizvoda tem,manjši, čim višja je stopnja zaposlenosti in izkoriščanja kapäcitet. Poleg tega vplivajo na znižanje amortizacije na enoto 'izdelka tudi vzdrže-. vanje' dobre delovne sposobnosti osnovnih sredstey tehnična obnova in pravilno, invèktirahje v osnovna sredstva. 1 ' ' ' Kot zadnje bomo obravnavali še široke režije. Na znižanje obratne reži-i j ©vplivajo' popolno ‘izkoriščanje; kapacitet1, dob'ra: organizacija, notranjega transporta in kontrole, zmanjšanje čakanja in zastojev, dobra: evidenca - oro 1.1—• znižanje števila neprčizvodnih uo uvcey.,.. be ti ni-sp \ri>ujnij% in tal;.o dalje. Stroške upravno-prodajne režije pa zmanjšuje dobra organizacija uprave, računovodstva, prodajne službe, skladiščne službe in interne statistike, mehanizacija pisarniškega dela, maloštevilen, a sposoben kader, planiranje prodaje s pomočjo, proučevanja tržišča, pravilna politika cen in popustov, evidenca in vzdrževanje embalaže in podobno. Mo j namen je bil, da bi s tem -člankom' posredoval nekaj teorije o vprašanju zniževanja lastne, oziroma stroškovne cene, ker je to danes za vsako podjetje izredne. važnosti, saj znižanje lastne .cene, ki ne gre na račun zahtevane kvalitete, poveča dohodek in s .teti tudi osebne dohodke. Air Vidic ZA NJO IN NJEGA! U Je že take, da s.e ob vsej-pomoči raznih strojev in drugih tehničnih pripomočkov še vedno najuspešneje poslužujemo svojih rok. Dela so različna, tudi taka, kjer si roke grdo zamažemo ali celo poškodujemo. Vend dar pa bi sel mogli marsikdaj sami pomagati z za to pripravnimi rokavicami ali vsaj nekakšnimi podlogami za dlani, predvsem pri nakladanju' ostrih predmetov, t.j. kamenja,ope- ke, orodja in podobno, Žena.,, ki želi: obraniti lepe roke, naj bo .pri čiščenju stanovanja, pranju perila, tudi pri urejanju vrta zadosti predidna. Pri pranju si lah-äko natakne, lahke rokavice iz plastične mase., dočim pri vseh ostalih delih lahko uporabi bombažne. Rokavice se dobro obnesejo tudi pri oblačenju nogavic! Poskusite in uvidele boste, da se zares izplača natakniti rokavice, kajti tako boste prihranile marsikateri stotak za pobrane zanke. M.B. V NOVI CENTRALNI DELAVSKI SVET SO BILI IZVOLJENI - 1* Košir Rudi 583 24. Urh Matko 527 2* Hrast Albin 580 ;. 25. Logar Stanko 526 3. Lilek Stanko 579 26. Gorjanc Ivu__ k . 517 4« Černe Lenko 575 ■ 27» Ant0lin Alojz 516 5. Podobnik Niko 572 28. Jarm Ana 514 6. Dominko Stefan 570 29. Vodišek Alfonz 512 7. Repe Drago 564 30. Golob Andrej 511 8* Hanžič Stanko 563 31. Kalan Rajko 511 9. Kuščar Prane 560 32. Bostner Stane 510 10. Frelih Franc 555 33. Heberle Rudi 506 11. Eržen Anton 553 34* Udovč Ignac 498. 12. Justin Jože 550 35» Zakovšek Viktor 497 13. Pogačnik Matko 550 36. Blaznik Stana 495 14. Primožič Zdravko 550 374 Kovač Ernest 494 15. Polajnar Miha 549 38. Tavčar Francka 491 16. Mulej Mirko 545 19- Pogorevc Hubert 489 17. Beguš Franc 541 ' 40. Kralj Janko .488 18. Nežmah Anton 541 41. Gajser Franc 484 19. Prešeren Jože (usi.) 541 - 42. Uršič Roman 484 20. Resnik Stanko 536 43 » Dobnikar Bogo 480 21. Bregar Franc 535 ** 44» Zorko Ptere 476 22. Horvat Martin 531 45* Brence Jože 470 23. Krek Franc 531 Poleg imen je navedeno število glasov, ki jih je posameznik dobil pri volitvah«, j Najlepše se zahvaljujem sindikalne-!| Vsem j ki ste sočustvovali z menoj, j mu izvršnemu odboru Tovarne verig Ij darovali veneo in pospremili mojega j za spominsko darilo ob moji upoko- II očeta na zadnji poti iskrena hvala j jitvi • (j Janez Kodraš | Janko Kapus iz verigam® 1 . NA LETOVIŠČU Gospod Žajbelj, zajetne postave in počasi okroglega trebuha je povabil svojo gospo Špelco na poskusno vožnjo z motorjem. Vse je šlo ko po maslu in Žajbelj je že' sklenil, da bosta v nedeljo s Špelco odrinila v Split. Žajbelj in Špela sta občudovala lepo vožnjo in sta na glas začela prepevati "Je bela cesta uglajena..." Tedaj pa sta dohitela poln voz sena. "Veš, Spelea, samo levo moraš prehitevati, veš, to so predpisi."; Seveda, Žajbelj jih ima v malem prstu, tako tudi motor. Ta trenutek pa se izza voza zasliši hupa avtomobila. ? ! ? Kam pa sedaj? "Levo - avto!" Pred mano - voz sena!" Desno - jarek! "Aha, tale vzvod , in brzina se bo zmanjšala". Ker se pa lahko zmoti vsak, se ni čuditi niti Žajblu, namesto zavore je potegnil plin in v elegantnem loku se je zakadil v seno. S soprogo sta pristala na vrhu voza. Posledic ni bilo, le gospod Žajbelj je imel v obliki krasne buške spomin na žrd, ki jo je na vozu "slučajno" zadel. Še tisti dan je Žajbelj motor prodal, četudi želo pod ceno - samo da se ga je rešil. Gospod Žajbelj pa je bil dober in pameten mož. Obljuba dela dolg, zato se je odločil, da jo s Špelco mahneta z vlakom na morje, tako vsaj no bosta skakala na senene vozove. Žajbelj se je v vlaku kma- •: lu pogreznil v prijetno dremavico. Sanjal je, kako je na morju, kako se vozi z barko in kako objema svojo ljubo Špelco. Tisti hip se j§ i Žajbelj dvignil in prižel Špelco na prsi, toda pomota. Gospod Žajbelj je objemal staro gospodično učiteljico. Ta je vreščala in kli- ; cala na pomoč tako, da se je zbu- j dila tudi gospa Špela in seveda, ves vagon je bil takoj pokonci. Konec je bil tak, da je gospod Žaj- i belj moral v drug vagon, kjer ni i mogel objemati tujih sopotnic* Od žalosti je vso pot do Splita; gledal skozi okno, čeprav je bila zu- j naj tema ko v rogu. j Srečno sta ; la v Split in na- j jela soho» Gbrnira sta narobe vso prtljago, se uredila in šla na kosilo. Sedela sta pod palmo in gos- j pod Žajbelj, ki je bil zelo izo- : bražen je Spelei razlagal, da je v : Splitu komar, ki ti prej prinese malarijo, kot natakar juho. Še je hotel nekaj reči, pa je že natakar j prinesel juho. Gospod Žajbelj pa je ta moment zagledal na palminem listu nad sabo čuden stvor: Aha, to je tisti komar!" bliskovito je sunil z roko navzgor, zadel natakarjev pladenj in gospod Žajbelj je dobil juho na glavo in hrbet. Naslednji dan je dična zakonska dvojica krenila na kopališče. Gospod Žajbelj še jè oborožil z‘o-gromnim gumijastim balonom, da:se bo lažje naučil plavati, gospa' Špela pa se bo sama sončila. Vsevedni gospod Žajbelj je'svetoval gospe Spelei, da jè -boljše mostišče daleč na vodi od plaže, zato sta'se nap optila tja. Ker se je'gospod Žajbelj" preveč trdo usedel_zraven Spelee, se je gospa kot mlada mačka popeljala v vodo. Klicala je na pomoč, Žajbelj pa ji je tako vneto "dajal plavalne nasvete, da ni niti Stedèl, kdaj so mu rešili ženo. Da bi se izkazal, da se on osebno Vode ne boji, je z balonom zarezal valove. Plaval je sem ter tja, kot som,naenkrat pa, giozđ, ušel mu je balon, Žajbelj pa pod vodo. Sicer so sé prikazovali iz vode vsi mogoči deli njegovega telesa, samo glava bolj redko. Zadnji 'čas'je gospod Žajbelj zagledal rešilno peto v vodi, jo pograbil in splezal kot veverica po nogi više, da je pomolil glavo i iz vode. "Oho, lepa gospodična -oprost..." ni še do konca spregovoril, je bil že zopet pod vodo. Gospodična je kričala ih klicala pomoči, Žajbelj pa je zopet priplezal po nogi gor in seveda zaradi večje varnosti kar na hrbet gospodične. Prišla je pomoč. Žajblja so pa odpeljali pred stražnika zaradi nespodobnega vedenja. Seveda, ' vsega tega gospod Žajbelj'ni'bil'nič kriv. Seveda je ta plavalni podvig obrazložil tudi Spelei. "Čuj Spelea" pravi gospod Žajbelj "kaj, ko bi se priključila izletnikom in tudi midba obiskala Modro špiljo? To Ti rečem - vinček, vožnja.z. ladjo, boš videla, sijajen izlet." "V redu." Spelea je pristai la in drugi dan sta naša znanca ob- čudovala krasno vožnjo z ladjo. Pri Modri' špilji pa, prosim, saj ni bil on kriv, če je morje razburkano. Z ladje je hotel stopiti v čoln pa'je stopil v prazno. Žaj-beljna so komaj našli pód trupom ladje, tako močno je,štrbunkriil v morje. Tedaj je imel gospod Žajbelj vsega dovolj. Odločil je,da se vrneta domov. Morje je bilo 'razburkano in ladja se je močno gugala. Gospod Žajbelj je čutil, da bo moral darovati južino morju. Trudil se je k stranišču, pri tem pa se je zaletaval v sopotnike, jim stopal na kurija očesa, da je nastal na ladji, pravi vik in krik. Z enim samim ;. . hom je podrl naslanjač s. kapi covo ženo, sam pa 'je pristal mi naročju mlade Duna j-čanke, ki je vpila v vseh mogočih jezikih na .pomoč, V naročj.u Dunaj-čanke je pustil tudi svoje kosilo, kljub vsem protestom, brcam in buškam, ki so ga dohitele, Drugi dan sta vsa holha in izmučena prispela domov, Gospod Žajbelj je pa še dolgo mislil na nepozabni dopust. ZA DVIG STORILNOSTI Poglejte tovariš Smonca: čas, ki zapravljate za klepetanje po pisarnah, bi lahko s pridom uporabili za dvig storilnosti. Lahko bi n,pr. pomagali tov. Poslušniku, ki še ni dobro vpeljan v s svoje delo... Saj sera mu hotel j tovariš šef, pa ni pustil, P .L da križanke naj- raje sam re. ’ ' S A N J E ; Upravnik neke okrepčevalnioe je i bil nemalo začuden, ko ni videl I nobenega zaletavanja v vhodna vra ! ta. Stopil je v svoje prostore. ! Lačni'so stali v vrsti in prijazno : kimàli vsem tistim, ki so z veli-i kim smislom za red sedali za mize. i. To kimanje je brez dvoma pomenilo: j dober tek, tovariši. Začudenje v ; njem"se je'spremenilo v ponos, ko V bo se mu z vseh strani smehljali . zadovoljni obrazi, številne oči j S' mu pa dajale priznanje za do-4-bmo-ie na mizi. Danes nekaj ni_rv~ ; ree.,/ je podz^vfe-stno pomA-s-lil in i stopa. : no—à-vorani. "’Ö-udno, kaj j nihče več ne kadi? In po tleh? No— : benih c:?aretnih škatel, papirja, j ne “čikov : e drobtin. Osupnil je in ; se zamisli:. dokler ga ni vzdra-imil zvonec. Saj to ni mogoče! No-: benih zamudnikov ni nikjer, dvo-i rana je vendar prazna. Sedaj bo se-i veda prava igrača počistiti dvora-i no. Sicer pa ni kaj čistiti. Kot I ài/ nalašč ni., .dana-s..nikče pozabil, -odnaetn.^ posode j po mizah ni videti nobenih-drobtin, kaj šele kosov izmaličenega kruha. Niti ena solnica ni \ prevrnjena, poper ni nikjer zalit z juhico. Odšel je, da bi ugotovil j koliko pribora je spet menjalo lastnika. Pa saj to je naravnost f fantastično! Tri sto žlic je izdal i in tri sto eno so'mu vrnili! Nobe-- ' ■ na polomljena, nobena od miz-do i' okenca izguljena. Se celo ena, ki \ jo jo je bil nabavil pri sedmem /Lanskem makupu pribora se je vrnila ■ j v ma tifino ,,lukcu, _Re s -do—- - -f bro jo pozna. Solze so mu zalile \ oči in napotil se je do košarice z i bloki. Pregledal jih je enkrat pa | drugič in' še ni verjel, dokler ni poklical prič. Kiti en blok ni bil ! prelomljen čez pol! j In od sreče se je zbudil. 1. april Kateremu si ti rekel "navadni črv" a? govori! NEPRIJETNA STVAR - Živio! Kako ti gre? - E slabo. è Kako to? - Ženi sem pred tremi tedni rekel nekaj neprijetnega pa od takrat sploh ne govori z meno& - 0 duš, vse ti dam, kar hočeš, videti/ VODNAR 21/1. - I9/2. H; O R / O-'-'-Ö: :t>:: SSB; •?( S3- V denarne težave zaideš. Prepir v dtužini. Nepričakovano^ dvorjenje te razveseli* RIBI 20/2. - 2I/3. OVEN 22/3. - 20/4. B I K 21/4. - 21/5. RAK 22/6 - 23/7« J DEVICA 24/8. » 23/9. TEHTNICA 24/9«- 23/10. Oseba tujega rodu se.zanima zate. Zaradi prijetnih upov pozabiš na vsakdanje skrbi in težave. : - .. 3 i " ■ \ V '1. ' . 'a >; ' Razočaranje nad partnerjem. Glavobol po prehrupni družbi. Opogumi te spomin na nedavni prijeten doživljaj'. Veliko smeha na račun drugih. Tudi tebe imajo za norca. Odkriješ uspešno sredstvo za preganjanje ježe, posojene iz ljubosumnosti. Pomlad ti prinaša novo upanje, čeprav 'sumiš, da so ti nataknili togove. Prijeten izlet. • - : • •••-; . t • • 3 : . -, ... • ' • -••A Splošna naveličanost. Ukvarjaš se' z mislijo na - * drugo- službo. Prijatelji t®e potolažijo. Nepredvidena materialna škoda ti prekriža načrte. Delo na svežem zraku ti pomiri živce. Pričakuješ povečanje dohodkov. Preseneti te neprijeten «hišk. Velik» razmišljat o svoji usedi. Tolažbo najdeš v spoznanju, da vse mine. Z vsemi močmi se zatoneš v del#. Uspeš n a različni#, področjih, a se prehitro zadovoljiš. ŠKORPIJON 24/IO. - 22/11. STRELEC 23/II. - 22/12. Prijetna družba računa nate. Resno premišljuješ o spremembi načina življenja. Prijatelj ti je hvaležen za nasvete. Naletiš na zaviranje pri znancih. Zaupanje v lastne moči te dviga. Nepričakovano darilo. Začutiš potrebo po prijetni družbi. V družini se ponovi prepir. POVABILO NA SPRAVO (skrita križanka) Mojca in Jure sta si bila dobra prijatelja. Tako kot se zgodi povsod, sta se sinoči tudi onadva sprla in š šla brez tople besede počivat. Ker pa Juretu le vest ni dala miru in si je očital svojo trmo,' je naslednjega dne po vrnitvi z dela,- napisal Mojci sledeče pisanca: Moja "zelo ljubo mi va beseda" Mojca! Srce me že vso "nasprotno od dneva" zelo boli. o Ti pišem, mi "slane kaplje" teko po "mehka koža obraza" in čutim, kak~o sem "ne včeraj, niti jutri" silno "nasprotno od srečen". Begam že ves "svetlejši del dneva" po "gosto naseljenih kraj" in ne najdem "obratno od nemir". Samo Tebe iščem, da bi se "ne surobo" stisnil k ljubečemu srcu in se Ti "narobe od neiskreno" oprostil. Bodi mi "fle slaba" in "ne od drugih" in pridi "časovna enota" v "kraj, kjer servirajo kavo", da se pobotava! Tvoj Jure, Dragi bralec, kaj meniš, je bilo pismo pisano iskreno? Morda, ali pa tudi ne. Resnica je, da je fant opravljal dve deli hkrati. Pisal je Mojci, vmes pa je reševal nagradno križanko, ki mu je gotogo pomenila precej, saj je pri tem mislil na lepo nagrado. Denar je pač denar. M.B. Kino sporeda nismo objavili, ker ju nismo pravočasno prejeli. stran Sklepi upravnega odbora 1 Proizvodnja v I. tromesečju J Kako se lotii / : , 4 •C. • Pomen izobraževanja (nadaljevanje) ."i” 5 Varujmo oči 7 Nekaj misli o delu in proizvodnji $ Stanovanjska vprašanja podjetja 9 Kaj je razpravljala sindikalna organizacija 10 Delo in razvoj IM po EE - H Družbeni plan občine Radovljica 13 Klub kospodarstvenikov I4 Varjenje verig $ 18 - 35 n1® 15 Nomina števila 17 Kaj vpliva na znižanje lastne cene 21 Nasvet za ..." njega 22 Re z ul t nt' ■ - •• • - 23 Za razvedrilo ' 24 Izdaja: Tovarna verig Lesce pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Andrej Vidic - Izhaja I5. v mesecu. "SEZNANI SE Z NAVODILI O HIGIENSKO - TEHNIČNI ZAŠČITI PRI DELU" / \ . *•-%*' 'V I.» »l*i*l»>W**** rmwww I "ODSTRANJEVANJ^ ZAŠČITNIH NAPRAV PRI STROJIH IN NAPRAVAH JE \ I SMRTNO NEVARNO" \ "SLABO IN ZANHÌARJENO ORODJE JE VEČKRAT VZROK NESREČAM" «M... /